petek, 30. september 2016

O zgrešenosti promoviranja "redukcitarijanstva"

»Nobenega smisla ni (ne v moralnem, ne v praktičnem pogledu) promovirati takšno strategijo oz. sredstvo za dosego cilja, ki je v svoji osnovi neskladno s ciljem za katerega pravimo, da si prizadevamo. In prav takšna strategija oz. sredstvo je "redukcitarijanstvo" [pozivanje k zmanjšanju uživanja mesa; op.p.]. Čeprav mnogi zagovorniki tega stališča niso vegani in promovirajo "redukcitarijanstvo" zaradi okoljskih ali zdravstvenih razlogov ali zaradi domnevnega zmanjšanja trpljenja živali, ga promovirajo tudi nekateri zagovorniki pravic živali, in sicer kot strategijo, za katero trdijo, da bo vodila do veganstva. 

Če pustimo ob strani dejstvo, da se "redukcitarijanstvo" skoraj vedno osredotoča le na meso in popolnoma ignorira tako mlečne izdelke in jajca, kot tudi uporabo živali za oblačila in druge namene, je takšno stališče moralno sporno zato, ker podobno kot promoviranje "srečnega" izkoriščanja kot domnevnega sredstva za dosego ne-izkoriščanja, promovira domnevno manjšo stopnjo izkoriščanja kot moralno sprejemljiv način za opustitev naših moralnih dolžnosti do živali.

Tisti, ki promovirajo "redukcitarijanstvo", nasprotujejo spodbujanju ideje, da so ljudje moralno dolžni postati vegani ter namesto tega trdijo, da lahko ljudje zadostijo svojim moralnim dolžnostim z zmanjšanjem količine zaužitega mesa. To je podobno kot bi rekli, da nasprotujemo spodbujanju ideje, da so ljudje moralno dolžni prenehati izvajati spolno nasilje nad ženskami in da lahko zadostijo moralnim dolžnostim do žensk tako, da zmanjšajo svojo količino spolnega nasilja nad njimi. Čeravno je manj nasilja nad ženskami bolje kot več, nihče ne bi niti pomislil, da je moralno sprejemljivo zagovarjati kampanjo za "nežno" posilstvo.

Nadalje, v praktičnem smislu je stališče "redukcitarijancev" - da bi morali tiste, ki jim je mar za živali, spodbujati k zmanjšanju izkoriščanja namesto k prenehanju izkoriščanja - čisti absurd. Samo pomislite: če nekdo, ki mu je mar za živali, sliši vegansko sporočilo, a ne želi postati vegan, se bo sam od sebe odločil uživati manj mesa ali zmanjšal svojo porabo živalskih proizvodov. Skratka, če nekdo pomisli: "Ja, res ni prav izkoriščati živali, toda vsaj zaenkrat še ne mislim postati vegan," bo po vsej verjetnosti zmanjšal porabo živalskih proizvodov. Toda tisti zagovorniki živali, ki jemljejo pravice živali resno, ne bi smeli nikoli reči, da je vsaj kar se moralnih dolžnosti tiče, zmanjšanje konzumiranja živali alternativa veganstvu. To bo zagotovilo, da ljudje ne bodo nikoli postali vegani.«

Odlomek iz knjige Animal Rights: The Abolitionist Approach Book (stran 92-93)  

Prevod: Leon Kralj

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. 

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):




četrtek, 29. september 2016

Specizem single-issue kampanj

»Single-issue kampanje [kampanje, ki se osredotočajo le na točno določeno obliko izkoriščanja živali; op.p.] odražajo specizem na način, da ustvarjajo hierarhijo znotraj katere se daje nekaterim živalim večjo veljavo kot drugim. V določenih ozirih to počno tudi welfare kampanje [kampanje, ki pozivajo k bolj "humanemu" izkoriščanju živali; op.p.], toda pri single-issue kampanjah je to še bolj očitno. Na primer, kampanje, ki se tičejo človeku podobnih opic, delfinov in drugih morskih sesalcev ter slonov opozarjajo na to, da so te živali kognitivno in emocionalno (in v primeru človeku podobnih opic tudi genetsko) podobne človeku. Takšen pristop posledično ustvarja hierarhijo, ki privilegira določene živali in jih zmotno prikazuje kot bitja, ki so bolj vredna naše skrbi in zaščite.

Čeprav drži, da so določene ne-človeške živali bolj podobne človeku, pa povezovanje teh podobnosti z moralno vrednostjo predvideva, da je človeku podobno zavedanje samega sebe lastnost, ki je večvredna v primerjavi z zgolj sposobnostjo občutenja kot tako. Abolicionistični pristop odločno zavrača takšno stališče, o čemer bova bolj podrobno pisala v poglavju o abolicionističnemu načelu št.4. V drugih primerih je različna obravnava temelječa na vrsti manj očitna.

Na primer, spomnite se ene izmed najstarejših in najdlje trajajočih single-issue kampanj – kampanje proti krznu. Kakšna je moralna razlika med krznom in drugimi oblačili, narejenimi iz živali, kot so volna ali usnje? Odgovor je jasen: ni razlike. Živali, uporabljane za usnje ali volno niso moralno nič manj vredne od živali, ki se jih uporablja za krznena oblačila ali gala obleke. Toda kampanja proti krznu sporoča, da so živali, ki se jih izkorišča za krzno, v nekem smislu moralno vrednejše od živali, ki se jih uporablja za izdelavo usnjenih ali volnenih oblačil. Kampanje proti jedenju psov in mačk v azijskih državah sporočajo, da je moralno bolj sprevrženo jesti pse ali mačke kot jesti krave, prašiče, piščance ali ribe. Kampanja proti račjim/gosjim jetrom (foie gras) temelji na ideji, da se račja/gosja jetra razlikujejo in so hujša od drugega mesa. Kampanja za "Brezmesni ponedeljek" širi idejo, da živali izkoriščane za meso štejejo več od živali, ki se jih izkorišča za mlečne izdelke ali jajca.

V odgovor abolicionističnemu stališču, ki pravi, da je specistično promovirati bolj "humano" izkoriščanje živali, saj nikoli ne bi podpirali "humanega" suženjstva, "humanega" posilstva ali "humanega" kršenja ostalih temeljnih človekovih pravic, welfaristi trdijo, da je prav podpirati bolj "humano" kršenje temeljnih človekovih pravic.«  

Odlomek iz knjige Animal Rights: The Abolitionist Approach Book (stran 49-50)


Prevod: Leon Kralj

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):




torek, 27. september 2016

Poziv feministom, ki so vegetarijanci, a še vedno uživajo mlečne izdelke ali jajca

Prosim, ponovno premislite o svojem stališču.

Mlečni proizvodi predstavljajo temeljno kršitev pravic živali. V moralnem smislu se ne razlikujejo od mesa.

Pravzaprav, mlečni proizvodi predstavljajo kršitev pravic, ki bi morala feministe zelo skrbeti:

Krave so vedno znova nasilno oplojene, za kar se uporablja napravo, imenovano "rape rack" [stojalo za posilstvo; op.p.].


Njihovi otroci so jim odvzeti takoj po rojstvu (oziroma dan, dva ali tri kasneje na "srečnih" kmetijah), z namenom preprečiti teličkom sesati njeno mleko. Telički moškega spola so prodani za teletino. Telice postanejo del mlečne industrije. Krave so čudovite matere, ki žalujejo za izgubo svojih otrok. Vsakdo, ki je kdaj opazoval ločitev krave od svojih teličkov ve, da to vključuje grozljivo in dolgotrajno trpljenje tako matere kot otroka.


Krave pogosto zbolevajo za mastitisom (vnetje mlečnih žlez in vimena), zelo bolečim stanjem, ki se pojavi zaradi ponavljajočega stika s strojem za molžo.


Krave mlekarice končajo v istih klavnicah kot njihove "mesne" sotrpinke.


Mlečni izdelki predstavljajo poblagovljenje reproduktivnih procesov krave in njenega odnosa s svojim otrokom. Predstavljajo kršitev, ki bi morala zadevati vse nas, vključno in še posebej tiste, ki se imajo za feministe.

Enako velja za jajca, kajti tudi kokošim, ki so čudovite matere, nikoli ni dovoljeno videti oz. imeti stika s svojimi piščančki.


Rejne ptice so zaprte v avtomatizirane lope, kjer se med seboj parijo, čeravno se tudi pri reji perutnine uporablja umetna oploditev. Nato rejci poberejo jajca in jih pošljejo v valilnice, kjer se takoj po ugotovitvi spola moške piščančke, ki ne morejo nesti jajc in niso primerni za meso, ubije z zmletjem, zaplinjenjem ali zadušitvijo.


En ali dva dni stare piščančke ženskega spola se pošlje na farme, kjer se jih redi v kletkah ali talni reji. Nikoli nimajo stika s svojimi materami.


Kokoši nesnice ne preživijo več kot dve leti v peklu baterijske (konvencionalne oz. "izboljšane"), "talne" ali "proste" reje, dokler niso "odslužene" in zaklane [Opomba: nobene bistvene razlike ni med posameznimi oblikami reje. Vse predstavljajo trpljenje, smrt in nepravičnost. Nič drugače ni niti pri t.i. "ekološki" reji, kjer je po direktivi EU v posameznem hlevu dovoljeno imeti do 3.000 kokoši oz. 6 na kvadratni meter. Kokoši se v obupanem boju za prostor še vedno kljuvajo ter gazijo in urinirajo druga po drugi. Tule so informacije, ki razkrivajo resnico o "prosti / ekološki / talni" reji: http://www.peacefulprairie.org/freerange1.html; op.p.]. Da bi povečali produktivnost, kokoši vsake toliko časa namenoma izstradajo. Poleg tega jim režejo kljune in kremplje.


Ponovno gre za poblagovljenje in manipuliranje z ženskimi reproduktivnimi procesi ter uničevanje vezi med njo in njenimi piščančki.

Če ste feminist in vegetarijanec, a še vedno uživate mlečne izdelke ali jajca, delate umetno ločnico med človeškimi in ne-človeškimi živalmi.

In točno to je tisto, čemur pravimo specizem.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Sprejemanje veganstva kot moralnega imperativa in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se je lahko lotite.  


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com  

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

© 2016 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):  




ponedeljek, 26. september 2016

Ponedeljek: vaša izbira


ali 



Kar naprej poslušamo welfariste [zagovornike reguliranja izkoriščanja živali; op.p.], da je večina tistih, ki so danes vegani, bila najprej vegetarijanci, zato bi morali promovirati vegetarijanstvo.

Kar naprej poslušamo welfariste, da če promoviramo meso "srečno" izkoriščanih živali in druge "srečne" živalske proizvode, bo to ljudi sčasoma pripeljalo do veganstva.

To je čisti nesmisel. Nobenih empiričnih dokazov ni, ki bi kazali na vzročno povezavo med katerokoli ne-vegansko situacijo in veganstvom.

Ali je sploh kakšno presenečenje, da so ljudje najprej vegetarijanci preden postanejo vegani oz. da jedo meso, mlečne izdelke ali jajca "srečno" izkoriščanih živali, preden postanejo vegani?

Vse organizacije za pravice/zaščito živali namreč promovirajo vegetarijanstvo in "srečno" izkoriščanje živali. Nihče ne promovira veganstva ko nedvoumne moralne osnove.  

Naša dolžnost je dati jasno vedeti, da če so živali moralno pomembne, potem smo zavezani k temu, da postanemo vegani. Če hoče nekdo, ki mu je mar za živali, storiti manj od tega, naj bo to njegova izbira in nikoli nekaj kar promoviramo mi.

Razlagati ljudem, da so vegetarijanstvo, "srečno" meso, akcije kot npr. "Brezmesni ponedeljek" in "Veganstvo do 18.ure" ali "fleksibilno veganstvo" moralno sprejemljivi, bo le odložilo napredek in ne vodilo do njega.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 


Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

© 2014 Gary L. Francione

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com  

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):
5. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)



petek, 23. september 2016

Ne, etično veganstvo ni skrajnost

V etičnem veganstvu ni nič skrajnega.

V resnici je skrajnost jesti razpadajoča živalska trupla in izločke.

Skrajnost je imeti nekatere živali za družinske člane in istočasno zabadati jedilne vilice v trupla drugih živali.

Skrajnost je misliti, da je moralno sprejemljivo povzročati trpljenje in smrt drugim čutečim bitjem le zato, ker uživamo v okusu živalskih proizvodov ali zato, ker nam je všeč videz oblek, narejenih iz živali.

Skrajnost je reči, da se zavedamo, da zadajanje "nepotrebnega" trpljenja in smrti živalim ne more biti moralno opravičljivo, a potem vsakodnevno nadaljevati s popolnoma nepotrebnim izkoriščanjem živali.

Skrajnost je pretvarjati se, da se zavzemamo za mir, medtem pa ohranjati nasilje, trpljenje, mučenje in ubijanje kot sestavni del našega vsakdanjega življenja. 

Skrajnost je ostro kritizirati ljudi kot so Michael Vick, Mary Bale in Sarah Palin ter jih označevati za zlobneže, ob tem pa še naprej jesti, uporabljati in konzumirati živalske proizvode.

Skrajnost je reči, da nam je mar za živali in da so članice moralne skupnosti, a hkrati sponzorirati, podpirati, spodbujati in promovirati etikete na živilih živalskega izvora, ki označujejo meso in mlečne izdelke "srečno izkoriščanih" živali (glejte povezave: 1, 2, 3).

Skrajnost je prenehati jesti meso, a istočasno nadaljevati z uživanjem mlečnih izdelkov navkljub dejstvu, da ni popolnoma nobene moralne razlike med mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in jajci (ali drugimi proizvodi živalskega izvora). V mlečnih izdelkih, jajcih, ribah itd. je ravno toliko trpljenja in smrti kot v mesu.

Skrajnost je uživati hrano, ki povzroča bolezni in uničevanje okolja.

Skrajnost je spodbujati naše otroke k ljubezni do živali in jih hkrati učiti, da lahko tiste, ki jih imajo radi, tudi prizadenejo. Otroke učimo, da je ljubezen združljiva z nasiljem, nadvlado in popredmetenjem drugega bitja. To je resnično skrajno in zelo žalostno.

Skrajnost je domišljati si, da bomo kdajkoli našli moralni kompas v odnosu do živali, dokler bodo živali na naših krožnikih, jedilnih mizah, na naših hrbtih in na nogah.

Ne, etično veganstvo ni nobena skrajnost. Skrajnost predstavlja ogromno drugih stvari, na katere sploh nismo pozorni.

Če še niste vegan, postanite vegan. Je zelo enostavno; boljše za vaše zdravje in za planet. A najpomembneje – je moralno pravilna odločitev.


Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2010 Gary L. Francione

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com  

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):
3. Vsi smo pasjeborci! (avtor Leon Kralj)



četrtek, 22. september 2016

O enakopravnosti

»Naša moralna dolžnost je razpoznati, da so vsa čuteča bitja enakovredna v tem, da ne smejo biti uporabljena izključno kot vir za nekoga drugega. To ne pomeni, da moramo ljudi in živali obravnavati na enak način, saj navsezadnje tudi vseh ljudi ne obravnavamo na enak način. Kirurgu damo morda večjo plačo kot hišniku. Osebi z motnjo v duševnem razvoju je morda upravičeno zavrniti podelitev vozniškega dovoljenja. V določenih primerih lahko različne značilnosti upravičijo različno obravnavo. Ljudje niso enaki v vseh situacijah. Toda, ko govorimo o tem koga lahko zasužnjimo ali koga lahko brez njegovega soglasja uporabimo v biomedicinskem poskusu, so vsi ljudje enakovredni - nikogar od njih ne bi smeli zasužnjiti ali uporabiti izključno kot vir za druge ljudi.

In podobno, reči, da so živali in ljudje v moralnem smislu enakovredni, ne pomeni, da bi morali dati živalim volilno pravico ali vozniško dovoljenje. Obstajajo očitne razlike med ljudmi in živalmi, ki upravičujejo različno obravnavo v določenih okoliščinah. Toda, ko govorimo o neupravičenosti obravnavanja bitja kot lastnine, kot vira za druge, so vsa čuteča bitja enakovredna. Nihče ne bi smel biti uporabljen kot lastnina. Nihče ne bi smel biti uporabljen izključno kot vir za druge.

Če razpoznamo, da imajo živali temeljno pravico ne biti obravnavane kot vir, potem ne moremo več upravičiti uporabljanja živali za hrano, obleko, zabavo, v poskusih, itd. Dolžni smo odpraviti institucionalizirano izkoriščanje živali.«

Odlomek iz knjige Animal Rights: The Abolitionist Approach (stran 23) 

Prevod: Leon Kralj

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. 

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o tem zakaj in kako posati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
6. Knjiga ETIKA V KUHINJI



sreda, 21. september 2016

Abolicionizem: poskrbeti za skladnost med sredstvom za dosego cilja in ciljem samim

Če pravite, da ste "abolicionist", toda podpirate welfare reforme [reforme za dobrobit izkoriščanih živali – npr. večje kletke; op.p.] kot sredstvo za odpravo izkoriščanja živali, potem že v sami osnovi uporabljate besedo "abolicionizem" na popolnoma drugačen način, kot jo uporabljam sam. S tem terminom namreč opisujem stališče, ki izključuje vsakršne welfare regulacije/reforme.

Za lažje razumevanje razmislite o tem takole:   

Oseba X in oseba Y obe trdita, da sta zagovornici miru. Cilj za katerega si prizadeva oseba X je svetovni mir in kot sredstvo za dosego tega cilja zagovarja nenasilno reševanje konfliktov.

Oseba Y ravno tako pravi, da ima za cilj doseči svetovni mir in kot sredstvo za dosego miru zagovarja vojno (to drugo razmišljanje pravzaprav zelo dobro opisuje ameriško zunanjo politiko).

Tako oseba X kot Y obe trdita, da sta zagovornici miru, toda Y zagovarja takšno sredstvo (nasilje), ki je točno nasprotno od tega kar trdi, da želi doseči – mir. Y trdi, da je ne-mir (vojna) sprejemljivo sredstvo za dosego miru.

Zagovorniki živali, ki podpirajo welfare reforme pogosto trdijo, da imajo za cilj abolicijo [odpravo izkoriščanja živali; op.p.]. Trdijo, da želijo ukiniti vso uporabo živali. Toda kot sredstvo za dosego ne-uporabe zagovarjajo "srečno" uporabo. To je podobno kot bi se posluževali vojne kot sredstva za dosego nenasilja in miru. Welfaristi, ki trdijo zase, da so abolicionisti, govorijo, da je promovirati "ljubeznivo", "sočutno" ali "srečno" uporabljanje živali moralno sprejemljivo sredstvo za dosego odprave uporabljanja živali.

Ali vidite zdaj v čem je problem?

Beseda "abolicionist" je pravilno uporabljena le takrat, kadar so sredstva za dosego cilja skladna s tem ciljem. In sredstvo, ki ga zagovarjam, je veganstvo na individualni ravni ter ustvarjalno, nenasilno zagovarjanje veganstva na družbeni ravni. Cilj je ne-uporabljanje živali in izbor primernega sredstva je ne-uporabljanje živali na individualni ravni ter zagovarjanje ne-uporabljanja živali na družbeni ravni.

Abolicionizem, kot sam uporabljam ta izraz, izključuje welfare regulacije. Abolicionizem, kot sam uporabljam ta izraz, izključuje stališče, da je "srečno" izkoriščanje sprejemljiv način za dosego ne-izkoriščanja, enako kot smatram vojno za moralno nesprejemljiv način za dosego miru.

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ


Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2013 Gary L. Francione

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com  

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



torek, 20. september 2016

"Te živali so naši dragi prijatelji"

Danes dopoldne sva z Anno odšla v nakupovalni center Whole Foods. Sovraživa nakupovati tam, a nimava druge izbire, kajti naše lokalne trgovine z zdravo prehrano so v veliki meri izginile ob razmahu trgovskih verig kot so Whole Foods in Trader Joe´s. Ob nedeljah je na parkirišču odkrita tržnica. Lokalni prodajalci tam prodajajo svoje sadje, zelenjavo, pečene dobrote – in seveda tudi meso in ostala živila živalskega izvora. Ena od prodajalk je svojo stojnico z "ekološkim mesom" okrasila s fotografijami svojih "na prostem rejenih" piščancev, prašičev in krav. Z Anno sva se ustavila ob fotografijah. Prodajalki sem namignil, da med njenimi fotografijami ni nobene takšne, ki bi prikazovala proces klanja živali.  

»No, veste, naše piščance zakoljemo kar na posestvu, krave in prašiče pa odpeljemo v klavnico, ki je oddaljena le 10 kilometrov. Tam ne ostanejo več kot en dan in vedno poskrbimo, da je zanje čimmanj stresno.«

V tistem trenutku se je pojavil neki drugi kupec in dejal: »Počutim se veliko bolje, če kupujem meso iz kmetij kot je ta.«

Prodajalka je pripomnila: »Ah, seveda, te živali so naši dragi prijatelji.«

Vljudno, toda resno, sem dejal: »To se pa čudno sliši. Upam, da tudi s svojimi drugimi "dragimi prijatelji" ne ravnate na tak način.«

Prodajalka se je zasmejala. Mislila je, da se šalim.

"Te živali so naši dragi prijatelji." Razmislite o tem. Samo pomislite kakšno grozljivo moralno zmedo razkriva takšna izjava.



V to smer nas peljejo prizadevanja kot je Predlog 2.

S takšnimi pristopi le nazadujemo.

Postanite vegani. To je osnova abolicionističnega gibanja in udejanja nenasilje.

Gary L. Francione
© 2008 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Obiščite:  www.howdoigovegan.com  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
4. Vsi smo pasjeborci! (avtor Leon Kralj)