V tem blogu bom predstavila nov dokaz tega, da neizobraženost nekaterih
"aktivistov za pravice živali" in njihova nepripravljenost na učenje o osnovah Abolicionistične teorije pravic
živali, ne more voditi do
ničesar drugega kot do skrajno zmedenih izjav, spuščanja na osebni nivo in nenazadnje - škodovanja živalim.
Pred časom sem sodelovala v eni izmed razprav na facebook strani
ustanovitelja Abolicionistične teorije pravic živali, profesorja Garyja L.
Francioneja, ki jo vodi skupaj s svojimi številnimi moderatorji. Šlo je za
njegov poziv članom oz. podpornikom "aktivistične" skupine Anonymous
for the Voiceless (AV), v katerem je zapisal:
»Dragi podporniki skupine Anonymous for the Voiceless:
Nekateri med vami prihajate na našo spletno stran in nam dopovedujete, da ste
"abolicionisti". A ravnokar sem videl posnetek, v katerem vaši
"voditelji" govorijo ljudem, naj pozabijo na "čustva" glede
seksizma in ostalih oblik človeške diskriminacije, z namenom
"vključitve" [da pridobijo čimveč novih podpornikov, vključno s
tistimi, ki imajo seksistične, rasistične in druge diskriminatorne poglede;
op.p.]. Videl sem posnetek, v katerem soustanovitelj vaše skupine samega sebe
označuje za "podjetnika" (Anonymous for the Voiceless NI dobrodelna
ustanova), v katerem vaši "voditelji" zaničujejo grassroots aktivizem
v prid "hierarhije" in "vodstvene strukture" in vaši
"voditelji" zagovarjajo izkoriščanje ljudi v poskusih.
Nekdo v posnetku reče, da "vključevalno gibanje za živali pomeni,
da aktivisti za pravice moških delujejo družno s feministi in zelene stranke
skupaj s skrajno desnico." Nekdo drug, ki se predstavlja kot
soustanovitelj vaše skupine, odgovori: "To, ja! Absolutno."
Abolicionisti? Ne. Niti pod razno. Zgolj še en v nizu nazadnjaških
kultov? Da, vse tako kaže.«
Kot Abolicionistična veganka/zagovornica pravic živali sem, vedoč, da
žal čedalje več slovenskih zagovornikov živali nekritično sledi skupini AV in deluje pod njenim okriljem, pozvala le-te k branju objave in
dodatnih obrazložitev v komentarjih pod njo, kajti delovanje AV ni
problematično samo zaradi izjav, omenjenih v objavi, ampak iz več razlogov.
Odzvala se je le ena izmed njih – Anja Radaljac.
Anja je podala vrsto komentarjev, v katerih je izražala svoje pomisleke
o Abolicionističnem pristopu, a ker so bili le-ti neutemeljeni oz. neupravičeni,
je na slehernega izmed njih prejela argumentirane odgovore s strani
moderatorjev (mimogrede, tamkajšnji
moderatorji so eni najbolj podkovanih strokovnjakov za pravice živali na
svetu!). Ker jih je ignorirala in še kar naprej ponavljala iste zmote (s čimer
je pravzaprav razkazovala svoje neznanje Abolicionistične teorije pravic
živali, saj jo je v slehernem komentarju napačno interpretirala, kar so
moderatorji hitro ugotovili, zato so jo vljudno povabili k izobraževanju), se
je kasneje oglasil tudi profesor Francione ter ji na kratko, v treh točkah, še
enkrat strnil v čem so poglavitne težave njenih stališč in jo prosil za
ponovni premislek. Ker tega ni storila, pač pa ga (oz. nas) je skušala še naprej
učiti kako se promovira veganstvo (s ponovnim naštevanjem istih zgrešenih
pomislekov, na katere je pred tem že dobila obrazložitve s strani
moderatorjev), jo je tudi prof. Francione prosil naj se ustavi in poglobi v teoretične
osnove, saj je ob obisku njene facebook strani dobil potrditev, da gre zelo
očitno za še eno v nizu zmedenih in neizobraženih "zagovornic_kov
živali", ki ne ve o čem govori, saj je videl tam kup nedoslednosti,
vključno z njeno promocijo Petra Singerja, čigar knjigo Animal Liberation, ki
hvali idejo "srečnega" izkoriščanja živali, je označila za
"pionirsko delo" ter z njo vabila ljudi na "bralni krožek za
veganske aktiviste".
Namesto, da bi uvidela in priznala kontradiktornost
svojega početja oz. izjav ter sprejela ponujeno povabilo k branju izobraževalnega gradiva, se je raje odzvala z užaljenostjo. Spustila se je
na osebni nivo in obtožila prof. Francioneja "poniževanja" in
"pokroviteljstva" nad njo kot žensko, s položaja "belega
zahodnjaškega moškega v srednjih letih". Ko jo je opozoril, da ne gre za
nič od tega, pač pa za moralno spornost določenega stališča/ravnanja (ne glede
na spol tistega, ki izreka/izvaja to stališče/ravnanje ali tistega, ki opozarja
nanj), in je Anja še kar naprej igrala vlogo žrtve, jo je blokiral in ji
onemogočil nadaljnje komentiranje. Ob tem je potrebno poudariti, da ima prof.
Francione na svoji strani, kot je to tudi sicer v navadi pri raznih facebook
skupinah, objavljena pravila oz. pogoje za sodelovanje v razpravah. Žal jih je
Anja kršila (ne le s tem, ko mu je rekla "dude" - stari), saj ta
pravila, ki so osnovana na Šestih temeljnih abolicionističnih načelih, izključujejo vsakršno nasilje in
promoviranje welfare ideologije ter jasno naprošajo vse tiste, ki želijo
izraziti nestrinjanje z izjavami ali vidiki dela prof. Francioneja, da ponudijo
vsebinske razloge in jih obrazložijo na civiliziran način.
Zatem ko je bila odstranjena, je Anja na svoji facebook strani objavila
osebno izpoved, polno neresnic in zgrešenih interpretacij ter jo pospremila s
fotografijami zgolj zadnjih par komentarjev, ki so nastali tik pred blokado. Zapisala
je:
»Po tem, ko sem bila označena v eni od objav na Francionejevi Facebook
strani (objava je govorila o načinih, na katere je delovanje AV sporno, po
čemer je prišlo do odločitve, da vsaj v Ljubljani z AV ne bomo sodelovale_i
več), se je razvila debata, v kateri sem zagovarjala uporabo video materiala v
aktivistične namene. Zagovarjala sem, da se video material uporablja v vseh
drugih bojih za osvoboditev in za ozaveščanje o vseh drugih oblikah
izkoriščanja in zatiranja, zaradi česar mislim, da je zagovor, ki zagovarja, da
se zgolj v primeru osvobajanja živali ne bi uporabljajo video materiala,
specističen. V debato se je vključil tudi Gary Francione, ki mi v vsebinski
debati ni odgovoril (njegov komentar na moje stališče ter moj odgovor lahko
preberete na fotografijah), nato pa je objavil še en komentar, v katerem je
obsodil branje Singerja na bralnem krožku za veganske aktiviske_e. Tudi na ta
pomislek sem argumentirano odgovorila (lahko si spodnjih fotografij preberete
tudi to izmenjavo mnenj), na kar je prof. Francione na moj argumentiran zapis
odgovoril z "as I said you are confused". Neskončno problematično je,
da je oseba na mestu, ki ga na polju teorije pravic živali zavzema Francione,
sama oseba, ki izkorišča svoj status in položaj ter na ponižujoč, pokroviteljski
način odpravlja osebe, ki argumentirano podajo kritiko/nestrinjanje/pomislek.
Posebej pomembno je pri tem, da je prof. Francione uveljavljen profesor, beli
zahodnjaški moški v srednjih letih, ki je s to izjavo deplasirano nastopil
proti mlajši osebi, ki se ji pripisuje ženski družbeni spol in s tem njeno
stališče prikazal kot irelevantno, svojega lastnega pa ni bil pripravljen
nikakor podkrepiti. Kako lahko pričakujemo dialoškost v soočanju mnenj z
osebami, kjer obstajajo velika politična in idejna razhajanja, če si tako
komunikacijo dovoljujejo tudi osebe, ki se deklarativno zavzemajo proti vsem
oblikam zatiranja - pa same izkoriščajo lastni položaj in delujejo
zatiralno?« ~ Anja Radaljac
Ker Anja s temi izjavami ne zavaja le samo sebe, pač pa tudi širšo
javnost, s čimer (enako kot ostali njeni kolegi "new welfaristi") škoduje naporom, ki jih vlagamo
Abolicionistični vegani v doseganje sveta brez izkoriščanja živali, se čutim
dolžno odgovoriti nanje. Ko sem obiskala njeno facebook stran in videla kaj je
napisala ter videla tudi odzive nekaterih ljudi v komentarjih (kot npr. javnosti dobro znane "zagovornice
živali", a v resnici privrženke izkoriščanju živali naklonjene new welfare
ideologije, Jadranke Juras, ki je – brez da bi se seznanila z ozadjem - napisala:
»To je pa milo rečno uboščina duha ...živali ob takih zagovornikih sploh ne
potrebujejo sovražnikov. Zdaj mi je jasno, zakaj so pripadniki tega klana tako
divji do vseh veganov, ki z njimi ne delijo mnenja. Z eno besedo - neverjetno.«),
sem hotela njenim bralcem oz. sledilcem transparentno predstaviti celotno
sliko in pojasniti kaj se je v resnici zgodilo, zato da si bodo lahko ustvarili
svoje mnenje. A presenečena sem ugotovila, da ne morem pustiti komentarja, saj
me je blokirala. Zato sem se odločila napisati ta blog. V nadaljevanju bom tako
odkrila vse tisto kar je Anja zamolčala ter predstavila odgovore na njene
komentarje, ki jih je prejela med razpravo.
I.
Anja v svoji izpovedi trdi, da v Ljubljani ne bodo več sodelovali z AV.
Toda to je zavajanje bralcev, kajti v razpravi pri prof. Francioneju je takoj v
naslednjem komentarju (ki ga, kako priročno, seveda ni obelodanila v svoji
izpovedi) rekla ravno nasprotno, in sicer: »Izvajali bomo bolj ali manj
enake akcije, ker verjamemo v to obliko aktivizma.« In ko je bila
povprašana kaj natančno misli s tem, je odvrnila, da bodo verjetno stali v
obliki kroga, namesto v obliki kvadrata, a enako kot pri AV še naprej nosili
Guy Fawkes maske in kazali mimoidočim grozljive posnetke iz farm in klavnic. Ko
sem jo vprašala kako je to mogoče razumeti kot ne-sodelovanje oz. distanciranje
od AV, mi ni znala odgovoriti.
Poleg tega je voditeljica akcij AV v Ljubljani, Katarina Radaljac, pod to
Anjino izpovedjo na njeni facebook strani dala jasno vedeti (citiram): »Hej!
Jaz bi samo dodala, da se bodo akcije - "Kocka resnice" - še vedno
normalno izvajale, za nas (aktivistke_e) se ne bo nič spremenilo. Moramo videt
samo glede strani AV Ljubljana kako jo nekako preusmerit ... Zaenkrat pa še vse
po starem. Skratka, bomo stali na ulicah z laptopi še naprej, brez
skrbi! ;) In lepo vabljene_i vse_i, da se pridružite našemu
ozaveščanju.«
In kmalu zatem je Anja na svoji facebook strani delila še najnovejši
videoposnetek, ki prikazuje njene kolegice iz AV Ljubljana, kako še vedno izvajajo
identični "aktivizem" po šabloni AV oz. DxE ter s transparenti
vkorakajo v številne restavracije v trgovskem centru in tamkajšnjim nič hudega
slutečim gostom, ki so sredi kosila, kričijo: "To ni hrana, to je
nasilje!". Skratka, če parafraziram: "To, da ne bomo več sodelovali z
AV, ni resnica, to je laž!".
II.
Anja pravi, da ker Abolicionistični vegani nasprotujemo kazanju
grozljivih posnetkov mimoidočim na ulici, delujemo specistično [specizem =
diskriminacija na podlagi vrste; op.], zato ker naj bi se to počelo tudi
"v vseh drugih bojih za osvoboditev in za ozaveščanje o vseh drugih
oblikah izkoriščanja in zatiranja". Zapisala je tudi, da to pomeni, da smo
Abolicionistični vegani za "cenzuro" in za "skrivanje" tega
kar se dogaja živalim oz. da "ne dovoljujemo, da bi bile prikazane zgodbe
živalskih žrtev."
To je absurdno sklepanje, ki nima nobene realne podlage. Obrazložitve v
zvezi s tem, kot tudi ostale razloge zakaj Abolicionistični vegani ne kažemo
teh posnetkov ljudem, ki jih nagovarjamo v okviru našega aktivizma, smo ji
podali številni udeleženci v tej razpravi, vključno z moderatorji in prof. Francionejem. Če jih navedem le
nekaj:
»Anja, na vseh koncih sveta, od Slovenije do ZDA, Kitajske in
Avstralije, se izkoriščanje živali smatra za nekaj tako normalnega kot dihanje
zraka, če je le izvedeno na "humani način", in tako ne misli le
splošna populacija, pač pa tudi dobrodelne organizacije za živali, ki jih imajo
ljudje za avtoriteto na področju pravic živali. V tem pogledu ni med enimi in
drugimi nobene razlike. Zato je znotraj takšne miselnosti igranje s čustvi
ljudi, ko jim kažeš najstrašnejše posnetke iz klavnic v najnovejši HD
tehnologiji, brez omembe besede "veganstvo", v popolnem neskladju z
Abolicionističnim veganskim sporočilom, da so "baby steps" [majhni koraki, op.p.], akcija Brezmesni ponedeljek, vegetarijanstvo, redukcitarijanstvo, uživanje jajc od domačih kokoši, ki so
obravnavane kot ljubljenčki in nikoli ubite, uživanje "Ahimsa" mlečnih izdelkov, obravnavanje mačk kot družinskih članov, uporabljanje psov pomočnikov, uživanje medu, jahanje konjev in božanje zajčkov na
terapiji, vse moralno neupravičena početja. Dejanja [posnetki; op.] so močnejša
od besed in karkoli govorimo naknadno, ne pomeni nič.
/.../ Rekla si: "...Trdim, da je pomembno kazati kaj se dogaja
[živalim; op.], enako kot trdim, da je pomembno, da ljudje vidijo kaj se dogaja
drugim ljudem po svetu ... pa saj vendar ne nasprotujemo vsemu novinarskemu
poročanju iz vojnih žarišč, vsemu poročanju o zlorabljenih ženskah, vsemu
poročanju o otroškemu delu ali vsemu poročanju o tem kaj se dogaja v tovarnah,
kjer izkoriščajo delavce, mar ne? S tem, ko kažemo te posnetke [iz klavnic; op.],
delamo enako stvar kot vsi mediji, ki kažejo posnetke tega kar počnemo ljudje v
odnosu do lastne vrste..."
Kazati grozljive posnetke iz klavnic ni niti približno podobno
poročanju o kršenju človekovih pravic.
Ogromna večina že soglaša, da je nemoralno škodovati ljudem, zato ni
nobene bojazni, da bi kdo po ogledu posnetkov množičnih usmrtitev,
posiljevalskih taborišč ali mučenja zapornikov, domneval, da je problem način
ubijanja/pohabljanja/mučenja človeških žrtev, in ne to, da so sploh podvržene
temu. Niti pod razno ne bi nihče pri zdravi pameti zaključil, da obešanje ljudi
povzroča nepotrebno trpljenje, v smislu da moramo zmanjšati trpljenje, in da
moramo reformirati pravosodni sistem ter postopoma odpraviti obešanje do leta
2035 in uvesti bolj humane načine usmrtitve ljudi, zato da bomo lahko še naprej
brez slabe vesti škodovali ljudem za naš užitek.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da do takšnega razmišljanja
seveda ne prihaja v kontekstu pravic živali, kjer je kruta realnost ta, da
živalske organizacije podeljujejo priznanja 'Vizionar leta' oblikovalcem
klavnic, zagovarjajo zaplinjevanje piščancev v zameno za rezanje vratov in
izrekajo javne pohvale McDonalds-u za uvedbo odličnih welfare standardov.«
Scott Brady ji je odgovoril:
»Živjo, Anja. Eden izmed mojih pomislekov glede AV uličnega aktivizma
je, da čeravno morda mnogo mimoidočih vidi, da stojite tam, pa jih velika
večina ni nagovorjena. Nekateri seveda so nagovorjeni s strani tistih med vami,
ki govorite s posameznimi ljudmi, ki se ustavijo, a večina ni. To je resna
težava, kot tudi sledeče kar ti ljudje vidijo:
1. vidijo skupino ljudi, ki stoji v določeni formaciji, nosi podobna
oblačila ("uniforme") ter brezoblične maske.
2. vidijo nazorne videoposnetke ravnanja z živalmi v živinorejski
industriji, ki jih kažejo aktivisti na svojih prenosnih računalnikih/tablicah.
Z ozirom na ti dve zgornji opažanji:
1. Vse kar zakriva oči in obraz, deluje brezosebno, saj odstranjuje
"človeški" element neverbalne komunikacije. Poleg tega deluje kot
nekakšen umetniški performans. Mislim, da sporočilo o temeljni pravici živali
do tega, da niso obravnavane kot vir/potrošno blago, ne zahteva nikakršnega
dvoumnega uličnega performansa z zamaskiranimi in uniformiranimi udeleženci.
Tega seveda nikoli ne počnemo, ko se opredeljujemo o tematiki človekovih pravic
in zagovarjamo stališče proti rasizmu, seksizmu, heteroseksizmu, itd. Mislim,
da zato to vaše početje daje mnogim ljudem vtis, da pravice živali niso tako
resna zadeva. Resna vprašanja zahtevajo resno diskusijo.
2. Ljudje bodo šli mimo z mislijo, da meso/mlečni izdelki/jajca in
ostali živalski izdelki, ki jih kupujejo oni, prihajajo iz proizvodnje
"višjega standarda dobrobiti živali", "humane reje", ipd.
In da se to, kar vidijo na vaših posnetkih, ne dogaja povsod oz. ne v njihovi
državi. Skratka, ljudje odidejo mimo misleč, da gre pri pravicah živali za
welfare standarde in način ravnanja z živalmi; namesto za to, da je problem v
sami uporabi živali (ne glede na način).
Če bi imeli ti in tvoji veganski aktivistični kolegi na primer
stojnico/mizo z jasnim abolicionističnim gradivom, brez grozljivih nazornih
fotografij, uniform in mask, potem tisti mimoidoči, ki bi to videli, a ne bili
nagovorjeni, ne bi šli mimo s prepričanjem, ki ga opisujem zgoraj. Ne gre za to
koliko ljudi je videlo kaj počnemo, ampak za podajanje pravega sporočila tistim,
ki jih nagovorimo. Poleg tega tisti, ki niso nagovorjeni in gredo le mimo, vsaj
vidijo sporočilo veganstva in pravic živali, ne pa mučnih nazornih posnetkov.
Da, vsi vemo, da se to dogaja in da se živali izkorišča in ubija, toda kako se
to počne, ni bistvo.
Odličen primer tega lahko vidimo tukaj:
https://www.facebook.com/Abolitionist-Vegan-Weekly-Tabling-2003263296583131/
Upam, da sem ti dal malce (veganske) hrane za razmišljanje.«
»Francione jasno pravi, da velika večina ljudi verjame, da zadajati nepotrebno
trpljenje in smrt živalim ni moralno upravičeno. In to povsem drži. Samo poglej
koliko ljudi, ko jih povprašaš o tem, odvrne "ne, jaz pa mislim, da je
zadajati nepotrebno trpljenje in smrt živalim čisto v redu."
Ne boš jih našla veliko (če sploh kakšnega). Razlog se nahaja v specizmu.
Zaradi specizma ljudje mislijo, da je zadajati trpljenje in smrt nujno
potrebno in zato upravičeno (za hrano, oblačila, itd.), vse dokler se
to izvaja na "humani" način. Treba jih je izobraziti, da ni potrebno,
in da ni potrebno niti iz ekonomskih razlogov, kar je eden najpogostejših
pomislekov, s katerimi se soočamo, ker ogromno ljudi 'hrani svojo družino' z
izkoriščanjem živali. Morala bi dejansko prebrati Francionejevo delo, namesto
da ga napačno citiraš preko drugih virov, ki ga napačno citirajo (vsaj zdi se,
da gre za to pri tvojih komentarjih).
Tvoja izjava, češ da "delamo razlike med zatiranji" dejansko
kaže, da ne veš nič o Abolicionističnem pristopu. Pravzaprav eno izmed Šestih
načel abolicionističnega pristopa (načelo št. 5) eksplicitno negira to tvojo
trditev. Morala bi jih prebrati. Tvoj ugovor glede tega, češ da smo za
"skrivanje" tega kar se dogaja živalim, je čisti straw man fallacy.
Nihče ne govori o "skrivanju". Zato prosim nikar ne delaj straw man
argumentov, ok? Osupla sem nad tvojo trditvijo, da nikoli ne srečaš ljudi, ki
zastopajo stališče, da je v redu humano klati in uporabljati živali. Uau.
Neverjetno. Moje izkušnje so ravno nasprotne in krepijo mojo zavezo in zaupanje
v Abolicionistični pristop. Vsakič, ko welfare društva predvajajo te grozljive,
na ravnanje z živalmi osredotočene posnetke tukaj v moji državi, Novi
Zelandiji, se pod njimi zvrsti nešteto komentarjev v stilu "jaz kupujem
samo izdelke iz proste reje" in "ravno zato moramo uvesti boljše
zakonske predpise, da poskrbimo za humano ravnanje", itd., itd. Ne pravim,
da lažeš glede svoje izkušnje, ampak le izražam osuplost nad tvojo trditvijo.
Le-ta se popolnoma razlikuje od vseh mojih izkušenj, ki sem jih imela v zadnjih
desetih letih opazovanja odzivov na tovrstne posnetke, tako na ulici kot na
spletu.
In nenazadnje, ali oporekaš temu kar tukaj omenja Balint: "Niti
pod razno ne bi nihče pri zdravi pameti zaključil, da obešanje ljudi povzroča
nepotrebno trpljenje, v smislu da moramo zmanjšati trpljenje, in da moramo
reformirati pravosodni sistem ter postopoma odpraviti obešanje do leta 2035 in
uvesti bolj humane načine usmrtitve ljudi, zato da bomo lahko še naprej brez
slabe vesti škodovali ljudem za naš užitek.
Mislim, da ni
potrebno posebej poudarjati, da do takšnega razmišljanja seveda ne prihaja v
kontekstu pravic živali, kjer je kruta realnost ta, da živalske organizacije
podeljujejo priznanja 'Vizionar leta' oblikovalcem klavnic, zagovarjajo
zaplinjevanje piščancev v zameno za rezanje vratov in izrekajo javne pohvale
McDonalds-u za uvedbo odličnih welfare standardov."??
Temu niti pod razno ne moreš oporekati, ker je vse to res. Ne vem ali
zagovarjaš welfare reforme ali samo kazanje posnetkov trpinčenja, toda zelo sem
zaskrbljena, ko vidim nagovarjati javnost posameznike, ki kažejo tako slabo
razumevanje realnosti 'gibanja za živali' in zgodovine razvoja miselnosti glede
odnosa do živali, še posebno, ko izkrivljajo Abolicionistični pristop v takšni
meri, kot to počneš ti tukaj. Nemalokrat smo primorani porabljati precej časa
samo za to, da popravljamo škodo, ki jo povzroča welfaristični aktivizem, kar
se sploh ne bi smelo dogajati.
Moj nasvet je, da prebereš delo Garyja Francioneja. In če si ga že, ga
daj znova, kajti ko se sklicuješ nanj, ga povsem napačno prezentiraš.
/.../ Ko z ljudmi jasno in vztrajno peljemo rdečo nit pogovora okoli
naslavljanja dejstva, da je vsa uporaba živali moralno neupravičena, ne glede
na to kako grozljivo izgleda na ekranu, in da ni mogoče "humano"
uporabljati živali, kljub temu, da jim welfare gibanje dopoveduje obratno, in
jih med tem izobraževanjem spominjamo, da so živali čuteča bitja in čutijo vse
strašne stvari, ki se jim dogajajo skozi to uporabo živali – to ni
"skrivanje" tega kar se jim dogaja. Če bi prebrala karkoli od tega
kar govorimo Abolicionistični vegani o problematiki grozljivih posnetkov, na
primer blog objave o tej temi na strani Garyja Francioneja [kot recimo tale in tale zapis; op.p.], bi razumela – ali vsaj poznala – razloge zakaj
ne priporočamo kazanja teh posnetkov. Videla bi, da nikjer ne govorimo
"dajmo skriti to kar se dogaja živalim". Reči, da tisti, ki jasno in
nedvoumno zagovarjamo končanje uporabljanja živali, istočasno govorimo "dajmo
skriti to kar se dogaja živalim", je neumno. Mi pač vemo kako pritegniti
ljudi brez teh posnetkov – ti očitno ne. Mi se ne rabimo zanašati na
predvajanje posnetkov njihovega trpljenja, da bi nas nagovarjale – ti očitno
se. Me prav zanima, če bi obstajal skrivni videoposnetek brutalnega posilstva
in umora, z realnim zvokom, posnet od blizu z nazornimi detajli, ure in ure
tovrstnega materiala, grozljivi posnetki posameznih posiljenih in umorjenih
žensk, ali bi ti stala na vogalu ulice in jih predvajala vsem in vsakomur, ki
pride mimo, z namenom da jih izobraziš o tem, zakaj je popredmetenje žensk
nemoralno, ne glede na to kako je izvršeno (da je torej vse od brutalnega
posilstva do "žvižganja za ženskami na cesti" manifestacija istega
problema). Jaz gotovo ne bi, a zate nisem prepričana.
Da sploh ne omenjam tega, na kar opozarja Gary Francione: gibanje za
živali se že desetletja in desetletja poslužuje grozljivih posnetkov, kar je
pripeljalo do (predvsem zaradi načina prikazovanja le-teh) vzpona welfarizma in
razprave o "humani uporabi", ki je nato prevladalo in še vedno v
veliki meri prevladuje celotni javni razpravi o živalih. A zdaj prevladuje
manj, ker se razprava spreminja zahvaljujoč Abolicionističnemu pristopu. In to
je tisto, kar je pripeljalo do vzpona veganstva, to je razlog zakaj ljudje
govorijo o uporabi živali. Ne zaradi grozljivih posnetkov. A kdor je postal
vegan šele pred kakšnim letom dni ipd., in se pojavil v tej situaciji, kot je
trenutno, tega ne ve.«
Carter Felder je ob neki drugi priložnosti zapisal:
»Kazati krvave posnetke in podobe je zelo nespoštljivo do živali in
predstavlja oviro jasnemu, na uporabo živali osredotočenemu
izobraževanju ljudi o veganstvu. Citat uporabnika z imenom
@abolitionist_vegan_peacemaker na Instagramu:
"Razlog, zakaj nočem gledati ali kazati krvavih dokumentarcev
izkoriščanih, trpinčenih in umorjenih živali, je isti razlogu, zakaj nočem
gledati ali kazati krvavih dokumentarcev izkoriščanih, trpinčenih in umorjenih
ljudi. In če ste pošteni do samega sebe, boste priznali, da ne bi nikoli kazali
tovrstnih posnetkov, če bi šlo za človeške žrtve. Nasilje rodi nasilje, in
tisti, ki postanejo vegani zaradi takšnih posnetkov večinoma ne vidijo
veganstva kot nenasilje in se zatekajo k nasilju v svojem aktivizmu (ulični
teater/izgredi, diskriminiranje, slušno/vizualno nasilje, kraje, vandalizem,
zasmehovanje in verbalno nasilje, seksizem, mizoginija, itd.). Veganstvo je
mir. Bodi zgled. Poosebljaj mir."«
»Anja Radaljac, preden nadaljuješ, prosim preberi ostale komentarje, ki so
nastali pred tvojim prihodom. Mislila sem, da po številnih debatah, ki sva jih
imeli v preteklosti [kot npr. tukaj in tukaj; op.] poznaš razliko med moralnim statusom osebe in statusom predmetne
lastnine. Ravno tako sem mislila, da si seznanjena s konceptom Abolicionistične
intersekcijskosti (načelo št. 5 Abolicionističnega pristopa k pravicam živali).
A očitno še vedno zavračaš izobraževanje, kajti po novem celo meniš, da je
specistično ne kazati grozljivih posnetkov ter reči, da je problem uporaba
živali in ne način uporabe?! Le kako je to specistično? Mar ti to resno?! Poleg
tega ste na facebook strani vaše skupine ´AV: Ljubljana, Slovenia´ (ki izvaja
enake akcije, kot vse ostale AV skupine po svetu – ´Kocka resnice´, vigil,
kričanje po restavracijah) zapisali: "Stojimo za abolicionističnim
pristopom do izkoriščanja živali." Kot lahko vidiš zgoraj, to ne
drži.
Nedavno sem videla vašo AV skupino na ulici in razločno slišala na
kakšen način govorite z ljudmi (in si kasneje ogledala tudi videoposnetek, v
katerem kričite po restavracijah pod nadzorom predstavnice mednarodne new
welfare organizacije Direct Action Everywhere - DxE – ki je problematična v mnogo ozirih; klikni na link) in bilo je precej očitno, da nimate niti
najmanjšega pojma kaj počnete. Videla sem, da ne veste popolnoma nič
o zgodovini gibanja. Toda absolutno obvezno je, da zagovorniki živali preberemo
teorijo in se izobrazimo preden gremo ven in izobražujemo druge. Kot je lepo zapisala
dr. Frances McCormack (iz Abolitionist Vegan Whispers):
"Prebrati teorijo je naša moralna dolžnost. Zgodovina zahodne
moralne in družbene miselnosti v zvezi z živalmi je osnovana na specizmu.
Zapisi o tem, kar se nepravilno označuje kot ´pravice živali´, pogosto
ohranjajo ta specizem s črpanjem iz filozofskih pristopov, ki živali vedno
prezrejo. Ne moremo črpati iz welfare izrazoslovja – ne moremo govoriti o
trpljenju, sočutju ali načinu ravnanja z živalmi – in hkrati promovirati
pravice, kajti te ideje in ti izrazi preprosto ne odražajo tega. Ne moremo
uporabljati utilitarističnega besedišča in istočasno govoriti o naših moralnih
dolžnostih do živali – te ideje enostavno ne gredo skupaj zaradi same narave
razmišljanja o živalih. Zelo pomembno je, da vemo kaj govorimo, ko nagovarjamo
ljudi, od kod izvirajo ideje, ki jih širimo in na kakšen način naš jezik odraža
ideje, ki jih želimo predati naprej /.../."
Napisala si tudi: "In ffs [for fuck´s sake; op.], čisto
možno je pokazati posnetke kaj se dogaja z živalmi in hkrati reči VSE TO JE
NAROBE. VSE to je zloraba. In VSA zloraba se mora nehati."
Ko mimoidočim kažeš posnetke nasilja iz farm in klavnic in rečeš
"VSE to je zloraba", ljudje neobhodno mislijo, da kritiziraš način,
na katerega se ravna z živalmi, in njihove misli se nemudoma začno vrteti okoli
nečesa takega kot: "Ja, to je res grozno kar se počne z živalmi, to bi
morali početi bolj humano; jaz kupujem meso/mleko/jajca od domačega kmeta, ki
ravna s svojimi živalmi z ljubeznijo." A kot veš (oz. bi morala vedeti)
problem ni zloraba, ampak uporaba. Vsaka uporaba je zloraba. In to je le drobec
vsega kar je sicer narobe z AV "aktivizmom".«
V odgovoru na ta moj komentar je Anja dejala: "Hvala, toda mi
bomo delali stvari po svoje, vi dajte pa po svoje. Naš cilj je tako ali tako
isti: pripraviti ljudi do veganstva in boriti se za odpravo zlorab
živali."
Carter Felder ji je odgovoril:
»In tu se motiš. Mi nočemo odpraviti zlorab živali, ampak uporabo
živali. Če rečeš, da želiš odpraviti zlorabe živali, sporočaš zmedeni javnosti,
da je problem ravnanje namesto uporaba. Za več informacij toplo priporočam:
bit.ly/NewtoAA /.../ in https://leonkralj.blogspot.si/2016/12/zloraba-zivali-mi-in-oni.html «
V nadaljevanju je Anja, kljub našim obrazložitvam, da ko enkrat ni več
uporabe (beri: instrumentaliziranega popredmetenja) živali, tudi zlorab ni več,
še kar naprej vztrajala, da to ni res in da je zloraba širši pojem kot uporaba
ter dejala, da "tudi če odpravimo vso uporabo živali, imamo še vedno
ogromno zlorab živali, kot npr. če nekdo sadistično stopi na polža."
Toda očitno pozablja (ali ne ve), da ko ljudje postanejo Abolicionistični
vegani, to pomeni, da uvidijo, sprejmejo in živijo idejo, da (kot pravi Načelo
št.1 Abolicionističnega pristopa) "so vsa čuteča bitja enakovredna v tem,
da niso uporabljena izključno kot vir za ljudi". Ljudje
torej s prestopom iz neveganstva v (Abolicionistično) veganstvo istočasno
prenehajo "zlorabljati" živali. Ne začno sadistično stopati na
polže.
V debati okoli te tematike, ko se je Anja namesto argumentov začela
posluževati preklinjanja, ji je odgovoril tudi Alan O'Reilly:
»Anja, rekla si: "Dejstvo je, da se ljudem jebe za vse. Za
ljudi in za živali. Za vse. Zato tudi najpopolnejša izbira pravih besed ne
pomeni nič. Večina ljudi je žaljivih in zlobnih in ni jim mar za nikogar in ničesar."
Če res to verjameš, kako lahko potem trdiš, da bodo nasilni posnetki
karkoli spremenili? Pravzaprav, ne razumem zakaj se potemtakem sploh ukvarjaš s
katerokoli obliko aktivizma.
/.../ Rekla si tudi: "Vse ankete, ki so bile KADARKOLI narejene
med vegansko populacijo, kažejo, da so filmi (kot npr. Earthlings) eni NAJBOLJ
učinkovitih načinov za to, da ljudje postanejo vegani iz etičnih
razlogov."
Prosim, ponudi dokaz v podporo svoji trditvi. Enostavno dejstvo je, da
nihče ne postane vegan brez da bi bil poučen o veganstvu, zato je izobraževanje
o veganstvu poglavitnega pomena. To znanje je lahko podano brez posluževanja
kontraproduktivnih nasilnih posnetkov.«
»Anja, prosim razmisli o teh treh stvareh:
1. Kar se tiče živali, gre za to, kaj je tisto, o čemer želiš
izobraziti ljudi. Če jih želiš izobraziti glede tega kakšnemu ravnanju so
podvržene živali, ker hočeš, da podprejo boljše ravnanje, jim kažeš krvave posnetke.
Če jih želiš izobraziti glede nemoralnosti uporabe živali, jih izobraziš o tem,
zakaj je uporabljati živali nemoralno in nepotrebno ter kako veganstvo izhaja
iz tega kar že verjamejo - da ni prav zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti
živalim.
2. Na splošno gledano, živimo v svetu, ki je prežet z nasilnimi
prizori. Gledamo nasilne filme; igramo nasilne video-igre; preplavljeni smo z
nasilnimi prizori. Po pravici povedano, ne verjamem, da nasilni prizori
kakorkoli pripomorejo k spremembi mišljenja glede katerekoli problematike. In
mislim, da so še posebno neučinkoviti v primeru izkoriščanja živali, ki, v
mnogih ozirih, niti približno ni tako zakomplicirana stvar kot so politični
konflikti. Kakorkoli že, če pogledamo svet na splošno, prav zares potrebujemo
vsesplošno "revolucijo v srcu". In do nje ne bo prišlo s pomočjo
nasilnih prizorov.
3. Rekla si: "Abolicionistični pristop je tako zelo zelo
žalostno naiven." Tisto, kar je "žalostno naivno" je, da
"zagovorniki živali", ki se poslužujejo nasilnih prizorov že vse
odkar pomnim (in ne učinkujejo), mislijo, da bodo nasilni prizori
delovali.«
III.
V zagovor zakaj v svojem "bralnem krožku za veganske
aktiviste" promovira knjigo, ki zavrača veganstvo kot moralno osnovo,
dosledne vegane označuje za "fanatike" in ki jo je napisal glavni
protagonist gibanja za "srečno" izkoriščanje živali, Peter Singer, je
Anja odgovorila, da zato, ker je imela ta knjiga "velik vpliv na področju
gibanja za osvoboditev živali" in da Abolicionistična teorija pravic
živali "ni nastala iz nič", ampak da se je razvijala tudi s pomočjo
Singerja(?!). Pri tem se je sklicevala na to, da ona "kot feministka" ravno tako govori ljudem, da so bili določeni avtorji "pionirji na
področju feminizma", pa čeprav sploh "niso živeli tako" in so v
resnici "njihovi koncepti seksistični". Hm, sprašujem se, ali
potemtakem vidi tudi Hitlerja kot "pionirja na področju
anti-semitizma" in vabi ljudi na "bralni krožek za humanitarne
aktiviste", na katerem bodo brali "pionirsko delo" Mein Kampf
ter "se spoznavali z nacističnim zagovorništvom človekovih pravic",
ki je imel "velik vpliv na področju osvobodilnega gibanja"? Če je
torej kaj specistično, to ni Abolicionistično stališče, ampak Anjino dojemanje
osnov etike in morale, ko gre za vprašanja temeljne pravičnosti v odnosu do
živali.
IV.
Anja Radaljac očitno misli, da je kritiziranje njene izjave, v kateri Singerjevo
knjigo označuje za "pionirsko delo", stvar "pokroviteljskega
obnašanja moškega do ženske". Ne, ni. To nima nič opraviti s spolom.
Opraviti ima s problematičnostjo njene izjave. Kot je kasneje pojasnil prof. Francione:
»Anje nisem kritiziral zato ker je ženska. Enak komentar bi dal
tudi komurkoli drugemu – promovirati Singerjevo delo kot karkoli drugega kot
sovražno nastrojeno do veganstva, kaže na popolno nepoznavanje Singerjevih stališč. Če hoče brati Singerja na bralnem krožku z namenom, da razkrije njegovo
promocijo izkoriščanja živali, prav. Toda označiti Singerja kot
"pionirja" "utilitarističnega zagovora pravic živali" je
precej pozitivna označba, mar ne?«
»/.../ Ne dovolim promoviranja Garyja Yourofskega na svoji facebook strani,
zaradi njegovih nasilju naklonjenih izjav in zaradi njegovih rasističnih in
tudi sicer sovražnih izjav o Palestincih. Vedno znova nasprotujem rasističnim,
etnocentričnim in ksenofobnim vidikom single-issue kampanj, ki se osredotočajo
na poboj delfinov v japonskem Taijiju, na kitolov in na jedenje psov in mačk v
Aziji, kot tudi rasizmu, ki spremlja praktično vsako medijsko izpostavljeno
zgodbo o mučenju živali, ko je storilec temnopolta oseba.
Lahko bi še v nedogled nadaljeval z navajanjem primerov, a naj znova
poudarim, da se popolnoma strinjam z vašo ugotovitvijo, gospa Hamad, da je
"gibanje za živali" izgubilo kompas glede človekovih pravic. In že
vse od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja spodbujam zagovornike živali k
vzpostavitvi izvornega, neodvisnega gibanja, ki bi pozivalo k odpravi (namesto
k reguliranju) izkoriščanja živali, sprejelo napredno vizijo človekovih pravic,
ki zavrača vse vrste diskriminacij, in nasprotovalo vsem
pojavnim oblikam nasilja.
Zato sem bil osupel, ko sem vas slišal reči sledeče:
"Žalosti me,
da gibanje, ki ga sestavljajo večinoma ženske, kljub temu povzdiguje belopolte
moške na vodilne položaje. Moške, kot je profesor Gary Francione, ki misli, da
ima pravico pridigati ženskam o tem ali lahko same sebe smatrajo za feministke.
Zgrožena sem, da so naše kritike vodilnih veganov vedno znova utišane, zato ker
ti moški ´naredijo tako veliko za živali´."
Gospa Hamad, imam nekaj opažanj, ki bi jih rad delil z vami.
Prvič, mislim, da je žalostno – in zelo nepošteno – da, kot kaže,
enačite vse veganske moške s posamezniki, ki omalovažujejo družinsko nasilje,
pozivajo k posiljevanju tistih žensk, ki nosijo krzno, ali podajajo rasistične
izjave o Palestincih. Razumem, da takšne označbe pomagajo vašemu članku
pritegniti pozornost na podoben način kot to velja za naslovnice tabloidov. In
jasno mi je, da so mediji na splošno negativno nastrojeni do veganstva in
nenehno na preži za razlogi, ki bi jim omogočili omalovaževati vegane. Toda to,
da ste zmetali vse moške v isti koš, je bilo neodgovorno z vaše strani.
Drugič, moja "pridigarska" izjava (na katero namigujete
v vašem zapisu), ki jo očitno smatrate za sporno, se glasi: "Če ste
feminist/ka, a niste vegan/ka, potem ignorirate izkoriščanje živalskih samic,
poblagovljenje njihovih reproduktivnih procesov in razdiranje njihovih vezi z
njihovimi otroki."
Ali se ne strinjate z vsebino te izjave?
Ali ne vidite veganstva kot moralno obvezo, kot osnovni pogoj za
temeljno pravičnost, kot tisto kar dolgujemo živalim? Ali se
strinjate s tem, da tisti feministi/feministke, ki niso vegani/veganke, delajo
umetno in neopravičljivo ločnico med človeškimi in živalskimi predstavnicami
ženskega spola? Če se ne strinjate z vsebino te izjave, potem se ne strinjava v
samem temelju razumevanja problematike. Toda to najino nestrinjanje ni glede
feminizma. Je glede tega kaj zahteva pravičnost v odnosu do živali.
Če se morda strinjate z izjavo, a ugovarjate dejstvu, da sem jaz,
moški, podal to izjavo, potem izražate esencializem, kar v tem kontekstu
pomeni, da lahko le ženske podajajo stališče v zvezi s feminizmom.
Esencializem vodi do prepričanja, da ima mnenje o feminizmu, ki ga
izražajo nazadnjaški posamezniki, kot sta npr. Margaret Thatcher ali Carly Fiorina,
večjo težo kot mnenje kateregakoli moškega – ne glede na to kako napredno
razmišljujočega. Ali se vam ne zdi to absurdno?
Strinjam se, da se morajo belopolti ljudje zavedati, da so
privilegirani v rasistični družbi. Ravno tako se strinjam, da se morajo moški
zavedati, da so privilegirani v patriarhalni družbi. Mislim, da je zelo
pomembno prisluhniti življenjskim izkušnjam žensk in temnopoltih ljudi, ki so
vse prevečkrat ignorirani oz. nerazumljeni – in s tem napačno razumljeni - po
konvencionalnih standardih.
Toda to je nekaj povsem drugega kot reči, da smejo le
temnopolti ljudje govoriti o rasizmu, ali da smejo le ženske govoriti o
feminizmu ter da je moralno sprejemljivo označiti za "seksista" ali
"rasista" vsakogar, ki govori o teh zadevah – neodvisno od tega kaj
reče – samo zato, ker sam ni predstavnik te točno določene skupine o kateri je
govora. Pozorni moramo biti na vsebino povedanega in ovrednotiti njene
argumente, ne pa jo zavrniti zgolj na podlagi spola ali barve kože tistega, ki
jo podaja. Moralna pravilnost ali zgrešenost ni stvar relativnosti, vsaj kar se
mene tiče. (In zna biti, da je ravno to tisto, za kar gre tukaj, kot bom
pojasnil spodaj.)
Esencializem, vse prej kot napredna doktrina, je najbolj nazadovalna in
nazadnjaška, kar jih obstaja. Predstavlja oviro naprednim družbenim spremembam,
ki si prizadevajo vzpostaviti gibanje, ki ga sestavljajo ljudje, ki prisegajo
na ideale pravičnosti – gibanje, ki ne izključuje ljudi oz. jim ne jemlje njihovega glasu na osnovi tega kdo so. Ponavljam: vsi tisti, ki uživajo
katerikoli privilegij, bi seveda morali biti pazljivi, da zaradi tega ne bi
dajali vtisa, da promovirajo stališče, ki je nepravično namesto pravično. Toda
napredni ljudje morajo zavreči idejo, da je identiteta govorca – in ne vsebina
njegovega govora – tista, ki je predmet debate.«
Za še boljše razumevanje žalostnega dejstva, kako razširjen in resen je
problem esencializma v "gibanju za pravice živali", toplo priporočam
branje tega bloga (sama osebno ga smatram za enega najboljših blogov, ki sem
jih kdajkoli prebrala!):
V.
Najnovejša v nizu bizarnosti, je Anjin poziv, v katerem vabi ljudi na
naslednji "Bralni krožek za veganske aktiviste". Zapisala
je:
"Na tretjem
bralskem krožku za veganske aktivistke_e se bomo pogovarjale_i o delu Animal
rights: The abolitionist approach Garyja Francioneja in Anne Charlton;
abolicionizem se pogosto postavlja proti singerjanski etiki (in utilitarizmu),
obenem pa se principov abolicionizma poslužujejo številne aktivistične akcije.
Kaj dejansko vemo o abolicionistični teoriji? Vabljene_i, da preberete knjigo
in nato na klepet v Trubarjevo hišo literature 26. januarja dopoldan!" ~ Anja Radaljac
Se pravi, oseba, ki ne razume Abolicionistične teorije pravic živali, organizira
dogodek, kjer se bo razpravljajo o Abolicionistični teoriji pravic živali?! Oseba,
ki verjame, da "je Abolicionistični pristop tako zelo zelo žalostno
naiven", istočasno verjame, da je pravi za veganske aktiviste?! Oseba,
ki kljub (domnevno?) prebrani knjigi Animal Rights: The Abolitionist Approach,
kjer je med drugim lepo razloženo in dokazano, kako in zakaj številne "aktivistične
skupine" (vključno z DxE,
AV, The
Save Movement, itd.) dobesedno izkrivljajo principe Abolicionizma, zavračajo
(in nekatere celo odkrito bojkotirajo!) idejo veganstva kot moralne osnove ter bodisi
sami bodisi preko sodelovanja z drugimi new welfare organizacijami, ki izvajajo
welfare in/ali single-issue kampanje, dejansko ne odpravljajo, ampak neobhodno
promovirajo izkoriščanje živali, bo zdaj učila udeležence bralnega krožka,
da vse to ni res in da "imamo vsi isti cilj"?!
Lahko samo obiščemo njeno facebook stran, kjer je objavila svojo izpoved,
da bi videli, da že uči svoje sledilce teh neresnic. V enem izmed
komentarjev, ki je požel največ všečkov, je Nastja Dvoršek dejala Anji: "Dobro
si mu argumentirala. Kar gre meni resnično na živce je to, da folk misli da je
samo ena pot. Mislim, da nam je vsem cilj, da se preneha izkoriščanje živali.
Vsaka akcija je pomembna, od vegan Monday, do Cube of truth, AV, DxE, Save
movement, protestov, zborovanj, festivalov, predvajanja dokumentarcev itd. In
tudi vsak premik v dobrobit živalim je korak v pravo smer, da ljudje končno
naredijo povezavo in dojamejo da so živali čuteča bitja in kako trpljenje jim
povzročamo."
Naj zaključim z besedami prof. Francioneja, ki jih je v slovo namenil
Anji: "As I said, you are confused. Have a nice day."
******
Dragi nevegani,
če menite, da živali niso predmeti in da jim ni prav zadajati trpljenja
in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo.
Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite www.HowDoIGoVegan.com
Dragi vegani,
če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da
bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot
moralni osnovi, moramo najprej razumeti kaj sploh pomeni ta pojem.
Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za
dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo
branja. Razlage so napisane na sila preprost in razumljiv način. Obiščite www.AbolitionistApproach.com (slovenski prevodi so dostopni na tej strani, kjer se nahajate zdaj;
predlagam, da začnete tukaj)
Tri knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam
bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic
živali (kliknite za predogled vsebine):
Lara Vrhovnik
abolicionistična veganka in zagovornica pravic živali
Sorodne teme (kliknite na povezavo):
