Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

26. december, 2018 /avtor Gary L. Francione

Morda menite, da je čudno, da so nekateri ljudje vegani – da ne jedo živali, se ne oblačijo vanje in jih ne uporabljajo. Morda imate veganstvo celo za skrajnost.

Toda, po pravici povedano, je čudno in skrajno to, da nas ni več ljudi veganov, glede na to kar večina med nami verjame v zvezi z našimi moralnimi dolžnostmi do živali. Povedano drugače: to, kar nas večina že verjame, bi moralo pomeniti, da je veganstvo nekaj najbolj normalnega. 

Preden označite za skrajnost mojo trditev, da veganstvo ni skrajnost, pomislite kako vi razmišljate o živalih. Po vsej verjetnosti ne mislite, da so živali zgolj stvari brez moralne vrednosti, sicer ne bi brali tega članka.

Verjetno prisegate na stališče, ki je tako zelo razširjeno in nekontroverzno, da mu lahko rečemo kar splošno sprejeto mišljenje o živalih, in sicer: živali imajo moralno vrednost, a ne tolikšno kot ljudje, in živali lahko uporabljamo za človekove namene, dokler jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja in smrti. To stališče zajema, da minimalni pomen "potrebnosti" v tem kontekstu zahteva, da užitek in zabava ne moreta opravičiti zadajanja trpljenja in smrti živalim.

Ravno zato, ker zavračamo zadajanje trpljenja živalim za užitek, ostro kritiziramo posameznike kot so na primer ameriški nogometaš Michael Vick, ki je prirejal pasje boje; ali Mary Bale, ki je vrgla mačko v kontejner za smeti; ali Walter Palmer, zobozdravnik iz Minneapolisa, ki je ustrelil leva Cecila.  

Naše vsesplošno sprejeto stališče glede tega, da ni prav zadajati trpljenja in smrti živalim zavoljo užitka ali zabave, pojasnjujejo rezultati ankete, objavljene maja 2017, ki kažejo, da skoraj 70% britanskih volivcev nasprotuje lovu na lisice in da jih polovica skoraj zagotovo ne bi volila za kandidata na volitvah, ki podpira lov. Nasprotovanje ni omejeno le na lov na lisice. Anketa iz leta 2016 je pokazala, da, poleg večinskega nasprotovanja lovu na lisice, precejšnje število ljudi v Veliki Britaniji nasprotuje tudi lovu na jelene (88%), lovu na zajce (91%), pasjim bojem (98%) in lovu na jazbece (94%).   

Če se strinjate s stališčem, da je moralno zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje živalim in niste vegani, imam za vas enostavno vprašanje:

Zakaj ne?

Vsako leto ubijemo 70 milijard kopenskih živali in približno bilijon morskih živali za hrano. In edino opravičilo za to je, da so okusne. Jedenje živali in živalskih proizvodov nam prinaša užitek.

Nobene potrebe ni.

Čeprav smo še do nedavnega mislili, da potrebujemo hrano živalskega izvora  za zdravje, ni bilo nikoli nobenega medicinskega dokaza za to, in tako ali tako danes nihče več ne trdi, da je nujno jesti živalske proizvode za optimalno zdravje. Akademija za prehrano in dietetiko (The Academy of Nutrition and Dietetics) navaja, da so veganske oblike prehranjevanja "zdrave, prehransko ustrezne ter pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni". Britanski National Health Service pravi, da je lahko primerno načrtovano vegansko prehranjevanje "zelo zdravo". Čedalje več mainstream zdravstvenih strokovnjakov z vsega sveta opozarja, da so živalski proizvodi pogubni za človekovo zdravje. Celo velike zavarovalniške družbe promovirajo veganstvo. 

Ne rabimo razpravljati o tem ali je bolj zdravo živeti na prehrani, ki jo sestavljajo sadje, zelenjava, žita, stročnice, oreščki in semena (čeprav empirični dokazi jasno kažejo v to smer). Bistvo je, da veganska prehrana zagotovo ni manj zdrava od prehrane, ki jo sestavljajo razpadajoče meso, kravji izločki in kokošji reproduktivni deli. In to je edino kar šteje pri vprašanju, ali sta trpljenje in smrt potrebni ali ne. 

Poleg tega je živinoreja ekološka katastrofa. Proizvede več emisij toplogrednih plinov kot uporaba fosilnih goriv v prometu in povzroča krčenje gozdov, erozijo tal in onesnaževanje voda. Količina žita, ki je namenjena za prehrano živali samo v ZDA, bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi. Glede na vse našteto, kakšno je torej naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti živalim?

Odgovor je preprost: menimo, da so dobrega okusa. Uživamo, ko jih jemo. Jedenje živali in živalskih proizvodov je tradicija, ki ji sledimo že dolgo časa.

Toda kako se to razlikuje od utemeljitve, ki je ponujena za tiste oblike uporab živalih, ki ji večina od nas nasprotuje? V čem je gurmanski užitek drugačen od užitka, ki ga občutijo nekateri ob udejstvovanju pri krvavih športih? Lov na lisice, lov na jazbece in pasji boji so vse tradicije. Pravzaprav gre pri skoraj vsaki praksi, ki ji nasprotujemo – najsi vključuje živali ali ljudi – za neke vrste tradicijo, ki jo nekdo ceni. Tudi patriarhat je tradicija, ki obstaja že zelo dolgo, a njegovo dolgo trajanje ne pomeni, da je moralno sprejemljivo. 

Mnogo ljudi nasprotuje lovu na lisice zato, ker ne vidijo nobene moralne razlike med svojim psom, ki ga imajo radi, in lisico, ki je preganjana in ubita. A kakšna je razlika med tistimi živalmi, ki jih imamo radi, in tistimi, v katere zapikujemo jedilne vilice in nože? Psi in mačke, ki jih imamo radi, so čuteči  - prav tako kot piščanci, krave, prašiči, ribe in druge živali, ki jih izkoriščamo. Vsi občutijo bolečino in lahko doživljajo stisko; vsi imajo interes po nadaljevanju življenja.

Se pravi, če verjamete, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim, in če nasprotujete pasjim bojem, lovu na lisice in drugim podobnim krvavim športom, zakaj niste vegani?

Na tej točki ponavadi dobim štiri odgovore.

Prvi odgovor se glasi, da so ljudje, ki se ukvarjajo z lovom na lisice ali uživajo v gledanju pasjih bojev ali bikoborb, sami osebno udeleženci teh nasilnih dejanj, medtem ko tisti, ki zgolj uživajo živalske proizvode, le hodijo kupovati te proizvode v trgovino. 

Nobene moralne razlike ni med osebo, ki prireja pasje boje ali lovi lisice, in osebo, ki kupi piščanca v lokalnem supermarketu in ga nato doma speče. V vseh treh primerih je trpljenje in smrt živali nepotrebno. V vseh treh primerih je edini razlog za trpljenje in smrt užitek. Tisti, ki prirejajo pasje boje ali lovijo lisice, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. Tisti, ki kupujejo in jedo piščance, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. 

Če obstaja kakšna razlika med njimi, je to kvečjemu psihološka razlika, v smislu, da pasjeborec in lovec rada neposredno sodelujeta v samem procesu zadajanja smrti - prav tako kot obstaja psihološka razlika med nekom, ki najame plačanega morilca za umor določene osebe, in tistim, ki dejansko izvrši ta umor. In v tem primeru sta oba – tako tisti, ki plača za umor, kot tudi tisti, ki umor izvrši – obravnavana kot morilca, saj ju zakon dejansko obravnava enako, ker ni med njima nobene moralne razlike.  

Drugi odgovor se glasi približno takole: "Da, razumem kaj hočete reči, toda jaz kupujem samo "humanejše" proizvedena živila živalskega izvora, kot npr. ne-baterijska jajca iz proste/talne reje ali eko svinjino."

Ta odgovor ni nič drugega kot zabloda in vsebinska zmota.

Zabloda zato, ker je večina "humano" obravnavanih živali še vedno obravnavanih na načine, ki bi jim zlahka rekli mučenje, če bi šlo za ljudi. Če uživate živalske proizvode domnevno "srečnih" živali in mislite, da so imele te živali kolikor toliko prijetno življenje in sorazmerno nebolečo smrt, se slepite.

jajca ne-baterijske (proste/talne) reje (foto: New York Times)

In ta odgovor je vsebinska zmota zato, ker večina med nami sprejema moralno načelo, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. Manj trpljenja je vsekakor boljše kot več trpljenja, toda to zgreši bistvo. Nihče od tistih, ki nasprotujejo pasjim bojem, ne trdi, da bi bila to sprejemljiva aktivnost, če bi se pred boji bolje ravnalo s psi. Nihče od tistih, ki nasprotujejo lovu na lisice, ne bi mislil, da je lov sprejemljiv, če bi se bolje uravnavalo in omejilo čas, ki dovoljuje lovskim psom preganjati in napadati lisice. 

Če so živali moralno pomembne, potem jim ne bi smeli zadajati nobenega nepotrebnega trpljenja. 

Tretji odgovor se glasi, da se živali ubija tudi med gojenjem rastlinske hrane.

Vsekakor drži, da so nekatere živali naključno in nenamerno ubite, na primer ob žetvi. Toda ljudje so naključno in nenamerno ubiti v procesu proizvodnje praktično vsega, kar uporabljamo. To ne pomeni, da ne znamo ločiti naključnih in nenamernih človeških smrti od umora. Poleg tega, če bi vsi jedli rastline neposredno, bi potrebovali precej precej manj hektarjev obdelovalnih površin in posledično bi bilo precej manj nenamernih in naključnih smrti živali. 

Četrti odgovor pravi, da so rastline, enako kot živali, žive in posledično čuteče.

Rastline so nedvomno žive in mnoge so razvile precej kompleksne odzive na svoje okolje. Rastline se odzivajo; ne odgovarjajo. V tem smislu so rastline kot rakavi tumorji. Ga ni človeka, ki verodostojno trdi, da rastline posedujejo kakršenkoli um, na podlagi katerega lahko izražajo svoje interese. Pravzaprav nihče v resnici nikoli ne sproži tega vprašanja, razen takrat, ko se znajde na večerji z veganko/veganom in ko uvidi, da z argumentom "Hitler je bil vegetarijanec" ne bo prišel daleč. In tudi če bi bile rastline čuteče, bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa. 

Skratka, če res verjamemo, da imajo živali moralno vrednost in da smo moralno obvezani, da jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja, je nerazumno, če nismo vegani. Glede na to, kar večina med nami trdi, da verjame, je ne biti veganka/vegan tisto, kar predstavlja skrajnost. 

______________________________________

Gary L. Francione je zaslužni profesor prava na univerzi Rutgers, gostujoči profesor filozofije na univerzi Lincoln in častni profesor filozofije na univerzi East Anglia. Vegan je že 36 let in še vedno je živ.  

Prevod: Leon Kralj           

Vir: https://bit.ly/2VbVrVh   

**********

Če še niste veganka/vegan, prosim postanite veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

In ko postanete veganka/vegan, začnite izobraževati druge ljudi okoli vas. Toda najprej izobrazite sami sebe. Če hočete videti svet brez izkoriščanja živali, bi morali pozabiti na vse kar ste do zdaj slišali s strani t.i. organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), kajti vsa po vrsti žal ohranjajo status quo (več o tem v spodnji spletni povezavi). Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), pojdite ven in spremenite svet. Predlagam, da začnete tukaj:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak je neobhodno. Vsako društvo oz. organizacija, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo brez pravic živali

2. Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas (avtorica: Lara Vrhovnik)

3. Poziv nasprotnikom lova (avtor: Leon Kralj)

4. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

5. In potem se sprašujete zakaj bolehamo za moralno shizofrenijo?

6. Zloraba živali: Mi in oni

7. Enostavni veganski aktivizem (avtorica: Lara Vrhovnik)