Kurt Zouma, vsi nevegani in Benedict Cumberbatch: Popolno ujemanje

9. februar, 2022 /avtor Gary L. Francione

 

Kurt Zouma, ki se je znašel v težavah zaradi tega kar vsi počno – škodovanje živalim. (vir: CNN)   

 

Nogometaš angleške premier lige, Kurt Zouma, se je znašel v velikih težavah. Brcnil in udaril je eno izmed svojih mačk. Njegov klub West Ham mu je naložil 250.000 funtov kazni. Organizacija za zaščito živali RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals) mu je odvzela obe mački, ki sta bili v njegovi lasti, ter pričela s preiskavo za morebitni kazenski pregon, ki bi se lahko končal s 5-letno zaporno kaznijo. Nogometni klub je prekinil pogodbo z njim in njegova domovina Francija ravno tako razmišlja o kazenskem pregonu zoper njega.

Zakaj so vsi tako jezni na Zoumo?

Zouma je ravnal narobe, ker je poškodoval mačko po nepotrebnem. Za to ni imel nobenega dobrega razloga. Očitno mu je brca in udarec po mački prinesla neko sprevrženo zadovoljstvo. To ni prav.

To kar je storil Zouma je bilo slabo, toda odziv na njegovo ravnanje je popolnoma nerazumljiv, z ozirom na to kar počno vsi ostali.   

Vsako leto ubijemo približno 80 milijard kopenskih in 1 bilijon morskih živali za hrano. Samo pomislite. Vsako leto ubijemo več živali kot je kadarkoli obstajalo ljudi na Zemlji. To je nepredstavljiva količina trpljenja in smrti. In popolnoma nepotrebna. Ne rabimo jesti živalskih proizvodov za zdravje. Pravzaprav čedalje več uradnih zdravstvenih strokovnjakov opozarja, da so živila živalskega izvora škodljiva za naše zdravje. Jedenje živali nam prinaša užitek okušalnih brbončic.

Bodimo jasni: Tisti med nami, ki niso vegani, se v moralnem smislu ne razlikujejo od Kurta Zoume.

In organizacija za zaščito živali RSPCA promovira mesne in mlečne izdelke. Tako je, RSPCA ponuja svoj logotip na živalskih proizvodih. RSPCA torej služi na račun promoviranja domnevno "humanega" trpinčenja in ubijanja živali. Ampak oni preiskujejo Zoumo in ga bodo kazensko preganjali.  

 

RSPCA in njihov program odobravanja živalskih proizvodov: poskrbeti za to, da je izkoriščanje živali srečno izkoriščanje

 

To je noro. Najbolj "humano" obravnavane živali, ki so uporabljene za hrano, ne trpijo nič manj – in zelo verjetno precej bolj – kot je trpela Zoumova mačka. In povrhu vsega so še ubite. Zouma ni ubil mačke.

 

Belopolti moški udari konja, obeta se mu Oskar

 

In medtem se igralcu Benedictu Cumberbatchu obeta nagrada Oskar za vlogo v filmu The Power of the Dog. V filmu večkrat udari konja po glavi. Kakšna je razlika med udarcem po konju in udarcem po mački? Nobena.

Ponavljam: To kar je storil Zouma ni bilo prav, a on ni v ničemer drugačen od kateregakoli nevegana ali od Benedicta Cumberbatcha. 

Leta 2007 sem ponudil enak argument v zvezi z ameriškim nogometašem Michaelom Vickom, ki je bil za organiziranje pasjih bojev ostro kritiziran s strani ogromnega števila neveganov.

Skrajni čas je, da začnemo jasneje razmišljati o etiki v odnosu do živali.

~ Gary L. Francione

 

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://www.abolitionistapproach.com/kurt-zouma-and-all-nonvegans-and-benedict-cumberbatch-perfect-together/

 ******  

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če imajo živali moralno vrednost (če se strinjamo, da niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi moral zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Obiščite: www.HowDoIGoVegan.com

 

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Postmoderni feminizem in welfare pristop k pravicam živali: Popolna usklajenost

2. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

3. Mary Bale, Michael Vick in naša moralna shizofrenija

4. Zloraba živali: Mi in oni

5. Uvedba seznama mučiteljev živali ali kako so se zagovornikom živali uresničile sanje

 

Poziv vsem tistim, ki ste zgroženi nad vladno odločitvijo, da živali niso "čuteča bitja"

Slovenska vlada je sprejela predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki opredeljuje živali zgolj kot "živa bitja", ne pa tudi kot "čuteča živa bitja". Ogorčena je tako splošna javnost, kot tudi številni domnevni "zagovorniki pravic živali". Ljudje ne morejo razumeti, kako so lahko politiki sprejeli tako nerazumno odločitev. Društvo za osvoboditev živali zdaj poziva državljane k podpisu peticije, ki zahteva, da se zakonik popravi in se vanj vpiše, da so živali "čuteča živa bitja".

Trdim, da to ni prava pot. Nerazumno ni dejanje politikov, ampak vseh tistih, ki so izrazili ogorčenje nad to potezo vlade. V resnici bi moral vsakdo med nami izraziti ogorčenje nad samim seboj. Dovolite, da pojasnim ... 

Zakoni niso tisti, ki lahko uveljavijo, da so živali čuteča bitja, dokler tega ne uveljavimo mi, običajni ljudje. Zakoni vedno sledijo, nikoli ne vodijo. So neposreden odraz vrednot večine populacije. Dokler govorimo, da so živali čuteča bitja, a jih 99% med nami istočasno uporablja kot predmete (se prehranjuje z njihovimi telesi in izločki, se oblači v njihove kože, itd.), toliko časa se za živali nič ne more spremeniti in je navedba "živali so čuteča bitja" zgolj floskula.

Če res verjamemo, da so živali čuteča bitja, je najmanj kar jim dolgujemo to, da jih tudi zares začnemo obravnavati kot čuteča bitja. To v praktičnem smislu pomeni, da postanemo vegani. Veganstvo je stvar zdravega razuma. Samo pomislite: 

1. Ali se strinjate, da živali niso le stvari in da štejejo v moralnem smislu?

2. Če je odgovor pod št.1 ja, potem ni nobenega smisla obravnavati jih kot stvari ter jih jesti, se oblačiti vanje in jih uporabljati, še posebej v situacijah, ko ni za to nobene nuje ali prisile.

3. Če je odgovor pod št.1 ne, potem nič kar počnete z živalmi ne more biti moralno sporno. Se pravi, če so živali stvari, potem ni nič narobe, če jih mučite za zabavo.

Če torej verjamete, da živali štejejo v moralnem smislu, ste zavezani k temu, da ste vegani. To vam narekuje zdravi razum. To logično sledi iz vašega strinjanja, da živali štejejo v moralnem smislu. 

Se pravi, tovrstne peticije in popravki zakonika so popolnoma brez pomena, dokler živimo v svetu, kjer velika večina ljudi iskreno misli, da vsakoletno ubijanje 70 milijard živali za "hrano" (kar predstavlja 99,9999% vseh ubitih živali) ne sproža nikakršne moralne dileme. Zato je rešitev v izobraževanju ljudi.    

~ Lara Vrhovnik 

Če še niste vegani, obiščite:

www.HowDoIGoVegan.com 

                                         

Če bi radi zares spremenili svet in dosegli pravičnost za živali, obiščite:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda (Leon Kralj)

2. "Kapitalizem" ni kriv za izkoriščanje živali. Mi smo. (Lara Vrhovnik)

3. Živali kot lastnina ter analogija s posilstvom

4. Problematika "welfare" pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah

5. Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

6. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali

Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

26. december, 2018 /avtor Gary L. Francione

Morda menite, da je čudno, da so nekateri ljudje vegani – da ne jedo živali, se ne oblačijo vanje in jih ne uporabljajo. Morda imate veganstvo celo za skrajnost.

Toda, po pravici povedano, je čudno in skrajno to, da nas ni več ljudi veganov, glede na to kar večina med nami verjame v zvezi z našimi moralnimi dolžnostmi do živali. Povedano drugače: to, kar nas večina že verjame, bi moralo pomeniti, da je veganstvo nekaj najbolj normalnega. 

Preden označite za skrajnost mojo trditev, da veganstvo ni skrajnost, pomislite kako vi razmišljate o živalih. Po vsej verjetnosti ne mislite, da so živali zgolj stvari brez moralne vrednosti, sicer ne bi brali tega članka.

Verjetno prisegate na stališče, ki je tako zelo razširjeno in nekontroverzno, da mu lahko rečemo kar splošno sprejeto mišljenje o živalih, in sicer: živali imajo moralno vrednost, a ne tolikšno kot ljudje, in živali lahko uporabljamo za človekove namene, dokler jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja in smrti. To stališče zajema, da minimalni pomen "potrebnosti" v tem kontekstu zahteva, da užitek in zabava ne moreta opravičiti zadajanja trpljenja in smrti živalim.

Ravno zato, ker zavračamo zadajanje trpljenja živalim za užitek, ostro kritiziramo posameznike kot so na primer ameriški nogometaš Michael Vick, ki je prirejal pasje boje; ali Mary Bale, ki je vrgla mačko v kontejner za smeti; ali Walter Palmer, zobozdravnik iz Minneapolisa, ki je ustrelil leva Cecila.  

Naše vsesplošno sprejeto stališče glede tega, da ni prav zadajati trpljenja in smrti živalim zavoljo užitka ali zabave, pojasnjujejo rezultati ankete, objavljene maja 2017, ki kažejo, da skoraj 70% britanskih volivcev nasprotuje lovu na lisice in da jih polovica skoraj zagotovo ne bi volila za kandidata na volitvah, ki podpira lov. Nasprotovanje ni omejeno le na lov na lisice. Anketa iz leta 2016 je pokazala, da, poleg večinskega nasprotovanja lovu na lisice, precejšnje število ljudi v Veliki Britaniji nasprotuje tudi lovu na jelene (88%), lovu na zajce (91%), pasjim bojem (98%) in lovu na jazbece (94%).   

Če se strinjate s stališčem, da je moralno zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje živalim in niste vegani, imam za vas enostavno vprašanje:

Zakaj ne?

Vsako leto ubijemo 70 milijard kopenskih živali in približno bilijon morskih živali za hrano. In edino opravičilo za to je, da so okusne. Jedenje živali in živalskih proizvodov nam prinaša užitek.

Nobene potrebe ni.

Čeprav smo še do nedavnega mislili, da potrebujemo hrano živalskega izvora  za zdravje, ni bilo nikoli nobenega medicinskega dokaza za to, in tako ali tako danes nihče več ne trdi, da je nujno jesti živalske proizvode za optimalno zdravje. Akademija za prehrano in dietetiko (The Academy of Nutrition and Dietetics) navaja, da so veganske oblike prehranjevanja "zdrave, prehransko ustrezne ter pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni". Britanski National Health Service pravi, da je lahko primerno načrtovano vegansko prehranjevanje "zelo zdravo". Čedalje več mainstream zdravstvenih strokovnjakov z vsega sveta opozarja, da so živalski proizvodi pogubni za človekovo zdravje. Celo velike zavarovalniške družbe promovirajo veganstvo. 

Ne rabimo razpravljati o tem ali je bolj zdravo živeti na prehrani, ki jo sestavljajo sadje, zelenjava, žita, stročnice, oreščki in semena (čeprav empirični dokazi jasno kažejo v to smer). Bistvo je, da veganska prehrana zagotovo ni manj zdrava od prehrane, ki jo sestavljajo razpadajoče meso, kravji izločki in kokošji reproduktivni deli. In to je edino kar šteje pri vprašanju, ali sta trpljenje in smrt potrebni ali ne. 

Poleg tega je živinoreja ekološka katastrofa. Proizvede več emisij toplogrednih plinov kot uporaba fosilnih goriv v prometu in povzroča krčenje gozdov, erozijo tal in onesnaževanje voda. Količina žita, ki je namenjena za prehrano živali samo v ZDA, bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi. Glede na vse našteto, kakšno je torej naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti živalim?

Odgovor je preprost: menimo, da so dobrega okusa. Uživamo, ko jih jemo. Jedenje živali in živalskih proizvodov je tradicija, ki ji sledimo že dolgo časa.

Toda kako se to razlikuje od utemeljitve, ki je ponujena za tiste oblike uporab živalih, ki ji večina od nas nasprotuje? V čem je gurmanski užitek drugačen od užitka, ki ga občutijo nekateri ob udejstvovanju pri krvavih športih? Lov na lisice, lov na jazbece in pasji boji so vse tradicije. Pravzaprav gre pri skoraj vsaki praksi, ki ji nasprotujemo – najsi vključuje živali ali ljudi – za neke vrste tradicijo, ki jo nekdo ceni. Tudi patriarhat je tradicija, ki obstaja že zelo dolgo, a njegovo dolgo trajanje ne pomeni, da je moralno sprejemljivo. 

Mnogo ljudi nasprotuje lovu na lisice zato, ker ne vidijo nobene moralne razlike med svojim psom, ki ga imajo radi, in lisico, ki je preganjana in ubita. A kakšna je razlika med tistimi živalmi, ki jih imamo radi, in tistimi, v katere zapikujemo jedilne vilice in nože? Psi in mačke, ki jih imamo radi, so čuteči  - prav tako kot piščanci, krave, prašiči, ribe in druge živali, ki jih izkoriščamo. Vsi občutijo bolečino in lahko doživljajo stisko; vsi imajo interes po nadaljevanju življenja.

Se pravi, če verjamete, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim, in če nasprotujete pasjim bojem, lovu na lisice in drugim podobnim krvavim športom, zakaj niste vegani?

Na tej točki ponavadi dobim štiri odgovore.

Prvi odgovor se glasi, da so ljudje, ki se ukvarjajo z lovom na lisice ali uživajo v gledanju pasjih bojev ali bikoborb, sami osebno udeleženci teh nasilnih dejanj, medtem ko tisti, ki zgolj uživajo živalske proizvode, le hodijo kupovati te proizvode v trgovino. 

Nobene moralne razlike ni med osebo, ki prireja pasje boje ali lovi lisice, in osebo, ki kupi piščanca v lokalnem supermarketu in ga nato doma speče. V vseh treh primerih je trpljenje in smrt živali nepotrebno. V vseh treh primerih je edini razlog za trpljenje in smrt užitek. Tisti, ki prirejajo pasje boje ali lovijo lisice, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. Tisti, ki kupujejo in jedo piščance, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. 

Če obstaja kakšna razlika med njimi, je to kvečjemu psihološka razlika, v smislu, da pasjeborec in lovec rada neposredno sodelujeta v samem procesu zadajanja smrti - prav tako kot obstaja psihološka razlika med nekom, ki najame plačanega morilca za umor določene osebe, in tistim, ki dejansko izvrši ta umor. In v tem primeru sta oba – tako tisti, ki plača za umor, kot tudi tisti, ki umor izvrši – obravnavana kot morilca, saj ju zakon dejansko obravnava enako, ker ni med njima nobene moralne razlike.  

Drugi odgovor se glasi približno takole: "Da, razumem kaj hočete reči, toda jaz kupujem samo "humanejše" proizvedena živila živalskega izvora, kot npr. ne-baterijska jajca iz proste/talne reje ali eko svinjino."

Ta odgovor ni nič drugega kot zabloda in vsebinska zmota.

Zabloda zato, ker je večina "humano" obravnavanih živali še vedno obravnavanih na načine, ki bi jim zlahka rekli mučenje, če bi šlo za ljudi. Če uživate živalske proizvode domnevno "srečnih" živali in mislite, da so imele te živali kolikor toliko prijetno življenje in sorazmerno nebolečo smrt, se slepite.

jajca ne-baterijske (proste/talne) reje (foto: New York Times)

In ta odgovor je vsebinska zmota zato, ker večina med nami sprejema moralno načelo, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. Manj trpljenja je vsekakor boljše kot več trpljenja, toda to zgreši bistvo. Nihče od tistih, ki nasprotujejo pasjim bojem, ne trdi, da bi bila to sprejemljiva aktivnost, če bi se pred boji bolje ravnalo s psi. Nihče od tistih, ki nasprotujejo lovu na lisice, ne bi mislil, da je lov sprejemljiv, če bi se bolje uravnavalo in omejilo čas, ki dovoljuje lovskim psom preganjati in napadati lisice. 

Če so živali moralno pomembne, potem jim ne bi smeli zadajati nobenega nepotrebnega trpljenja. 

Tretji odgovor se glasi, da se živali ubija tudi med gojenjem rastlinske hrane.

Vsekakor drži, da so nekatere živali naključno in nenamerno ubite, na primer ob žetvi. Toda ljudje so naključno in nenamerno ubiti v procesu proizvodnje praktično vsega, kar uporabljamo. To ne pomeni, da ne znamo ločiti naključnih in nenamernih človeških smrti od umora. Poleg tega, če bi vsi jedli rastline neposredno, bi potrebovali precej precej manj hektarjev obdelovalnih površin in posledično bi bilo precej manj nenamernih in naključnih smrti živali. 

Četrti odgovor pravi, da so rastline, enako kot živali, žive in posledično čuteče.

Rastline so nedvomno žive in mnoge so razvile precej kompleksne odzive na svoje okolje. Rastline se odzivajo; ne odgovarjajo. V tem smislu so rastline kot rakavi tumorji. Ga ni človeka, ki verodostojno trdi, da rastline posedujejo kakršenkoli um, na podlagi katerega lahko izražajo svoje interese. Pravzaprav nihče v resnici nikoli ne sproži tega vprašanja, razen takrat, ko se znajde na večerji z veganko/veganom in ko uvidi, da z argumentom "Hitler je bil vegetarijanec" ne bo prišel daleč. In tudi če bi bile rastline čuteče, bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa. 

Skratka, če res verjamemo, da imajo živali moralno vrednost in da smo moralno obvezani, da jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja, je nerazumno, če nismo vegani. Glede na to, kar večina med nami trdi, da verjame, je ne biti veganka/vegan tisto, kar predstavlja skrajnost. 

______________________________________

Gary L. Francione je zaslužni profesor prava na univerzi Rutgers, gostujoči profesor filozofije na univerzi Lincoln in častni profesor filozofije na univerzi East Anglia. Vegan je že 36 let in še vedno je živ.  

Prevod: Leon Kralj           

Vir: https://bit.ly/2VbVrVh   

**********

Če še niste veganka/vegan, prosim postanite veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

In ko postanete veganka/vegan, začnite izobraževati druge ljudi okoli vas. Toda najprej izobrazite sami sebe. Če hočete videti svet brez izkoriščanja živali, bi morali pozabiti na vse kar ste do zdaj slišali s strani t.i. organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), kajti vsa po vrsti žal ohranjajo status quo (več o tem v spodnji spletni povezavi). Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), pojdite ven in spremenite svet. Predlagam, da začnete tukaj:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak je neobhodno. Vsako društvo oz. organizacija, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo brez pravic živali

2. Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas (avtorica: Lara Vrhovnik)

3. Poziv nasprotnikom lova (avtor: Leon Kralj)

4. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

5. In potem se sprašujete zakaj bolehamo za moralno shizofrenijo?

6. Zloraba živali: Mi in oni

7. Enostavni veganski aktivizem (avtorica: Lara Vrhovnik)

"Kapitalizem" ni kriv za izkoriščanje živali. Mi smo.

piše: Lara Vrhovnik

Nekateri zagovorniki pravic živali trdijo, da je kapitalizem glavni krivec za poblagovljenje in izkoriščanje živali in da se moramo boriti proti kapitalističnemu sistemu, če želimo doseči odpravo izkoriščanja živali.

           

Ti zagovorniki živali se motijo.

Kapitalizem je seveda problematičen v mnogo ozirih, toda ni izvor izkoriščanja živali. Na živali smo gledali kot na predmete in jih izkoriščali v čisto vseh sistemih, ki so kdajkoli obstajali, vključno s številnimi ne-kapitalističnimi. Današnji kapitalizem kvečjemu ponuja neke nove možnosti za zatiranje, nadvlado in nasilje nad živalmi, toda glavni vzrok za zatiranje drugih se ne nahaja izven nas. Nahaja se v našem specizmu oz. prepričanju, da so nekatera čuteča bitja manjvredna v primerjavi z drugimi; ali še bolje – nahaja se v naši osebni moralni shizofreniji, ko menimo, da je mogoče imeti rad živali in jih hkrati jesti, pri čemer ostro obsojamo vsakogar, ki ´po nepotrebnem´ (zgolj za užitek) trpinči in ubija živali, pa čeprav sami z neveganskim načinom življenja počnemo isto. Če nismo vegani, namreč ravno tako po nepotrebnem mučimo in ubijamo živali, kajti nihče ne rabi jesti živalskih proizvodov za zdravje. Se pravi, sprememba kapitalističnega sistema ne more odpraviti izkoriščanja živali. To lahko stori le revolucija v srcu slehernega posameznika, ki mu pomagamo uvideti, da se že strinja s čisto vsem kar ga posledično moralno zavezuje k veganstvu.

Vsekakor imajo podjetja in korporacije, ki proizvajajo oz. ponujajo živalske izdelke, veliko moč in podžigajo povpraševanje preko oglaševanja, toda povpraševanja ne morejo ustvariti. Če kupci nočejo proizvoda, tega ne more spremeniti nobena količina oglaševanja. Naša odgovornost kot zagovornikov živali je zgraditi abolicionistično vegansko gibanje, ki bo tako uspešno v izobraževanju ljudi o nemoralnosti izkoriščanja živali, da se bo javno mnenje obrnilo proti uživanju živalskih proizvodov, enako kot se je obrnilo proti ostalim krivicam v zgodovini. Ko povpraševanje izgine, korporacijam ne bo pomagala nobena količina vloženega denarja. Začeli bodo bodisi proizvajati nov izdelek, po katerem je povpraševanje, bodisi ostali brez posla.

Kako torej doseči strukturne spremembe glede odnosa do živali? Enostavno. Postaneš vegan, izobraziš ostale ljudi in ustvariš še več veganov. Izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi je edina pot za dosego strukturnih sprememb. Kar se tiče vprašanja pravic živali, je vseeno ali živimo v kapitalističnem, socialističnem, komunističnem ali kakršnemkoli drugem sistemu. Problem potrošništva je vsekakor prisoten, a ta problem je popolnoma ločen in neodvisen od tega ali lahko postanemo vegani. Če smo lahko ne-rasisti, ne-seksisti ali ne-homofobi v kapitalističnem svetu, smo lahko tudi ne-specisti (beri: vegani). Nedvomno nas čaka veliko dela na mnogo področjih, toda postati vegan je zelo enostavna odločitev, ki jo lahko sprejme vsakdo med nami prav zdaj, brez čakanja na kogarkoli in karkoli. Poleg tega vztrajanje na ideji, da moramo napasti kapitalistično ureditev, če želimo videti svet brez izkoriščanja živali, ponuja ljudem še enega v nizu izgovorov zakaj domnevno ne morejo postati vegani – zaradi "kapitalizma".

Abolicionistično vegansko gibanje se ne imenuje po naključju ´grassroots´ gibanje, kajti seže do samega jedra (root) problema. Abolicionistična teorija oz. ideja veganstva kot moralne osnove je zelo enostaven koncept, ki ga razumejo vsi ljudje, tudi otroci. Vse kar rabijo je čustvena inteligenca, biti dober po srcu in želeti delovati v skladu s tem kar je moralno prav. Večina ljudi to ima.  

Sama osebno bi namesto kapitalizma raje videla demokratični socializem (predvsem zaradi človekovih pravic), toda zgrešeno je misliti, da pravice živali ne morejo biti upoštevane v kapitalističnem sistemu. Če sem lahko jaz abolicionistična veganka pod kapitalizmom, so lahko tudi vsi ostali, vsekakor pa precej več kot 10% populacije – toliko je namreč potrebno za spremembo javne debate od trenutnega govorjenja o tem na kakšen način ravnati z živalmi, k temu, da jih sploh ne bi smeli spravljati na svet z namenom izkoriščanja, ne glede na način ravnanja. Skratka, sem za demokratični socializem, toda niti socializem niti noben drug sistem ne zagotavlja pravic živali. To zagotavljajo izključno ljudje, ki zavračajo uporabo živali. Glede na to, da so povsem ne-kapitalistične družbe izkoriščale živali, nimamo nobenega razloga zakaj bi mislili, da je kapitalizem primarni vzrok za izkoriščanje živali.

Vsakič, ko zagovorniki živali tako ali drugače okrivijo kapitalizem za izkoriščanje živali, ponudijo ljudem nov priročen izgovor za nadaljevanje izkoriščanja živali – češ, "nisem kriv jaz, ampak kapitalizem" oz. "itak nič ne moremo, dokler imamo kapitalistični sistem". Glavna ovira na poti do veganskega sveta niso tisti, ki jim ni mar za živali, ali tisti, ki so nasedli vseprisotni welfare miselnosti in iskreno verjamejo, da obstaja pravičnost v odnosu do živali tudi brez veganstva, ampak skrajno zmedeni "živalski aktivisti", zbrani v raznoraznih organizacijah in društvih (vključno s slovenskimi; glejte tukaj: 1, 2, 3, 4, 5, 6), ki, namesto da bi naslavljali srž problema, razrešujejo ljudi njihove odgovornosti za izkoriščanje živali, bodisi s promoviranjem vegetarijanstva, brezmesnega dne, manjšega uživanja mesa, "humanejšega" mučenja živali, itd., bodisi z zvračanjem krivde na zunanje dejavnike, kot npr. na kapitalizem, prehransko industrijo, industrijske farme ali na ljudstva, ki jedo pse in mačke, ubijajo kite, lovijo slone, itd.  

Bottom line: Nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi je edina rešitev za odpravo izkoriščanja živali.  

Lara Vrhovnik

abolicionistična veganka in zagovornica pravic živali

******  

Dragi nevegani,

če menite, da imajo živali moralno vrednost in da jim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo. Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite:    

•  www.HowDoIGoVegan.com  

Dragi vegani,

če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot moralni osnovi, moramo razumeti kaj sploh pomeni ta pojem; razumeti moramo mehanizme, po katerih deluje sistem izkoriščanja živali in obvladati teorijo pravic živali. Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo branja. Razlage so sila enostavne. Obiščite: 

• www.abolitionistapproach.com (slovenski prevodi so dostopni na tej strani, kjer se nahajate zdaj; predlagam, da začnete tukaj)

Tri kratke knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine):

1. Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care)

2. Animal Rights: The Abolitionist Approach

3. Advocate for Animals

DODATEK:

Politični filozof John Sanbonmatsu, na čigar delo se radi opirajo tisti zagovorniki živali, ki največjega krivca za izkoriščanje živali vidijo v kapitalizmu (nekateri celo trdijo, da je "kapitalizem najvišja oblika specizma"), je, ironično, pristaš new welfare ideologije, ki je dobesedno prežeta s specizmom! John Sanbonmatsu namreč ne skriva svojega navdušenja nad specističnimi single-issue kampanjami in new welfare organizacijo Direct Action Everywhere (DxE). Organizacija DxE ne le, da hvali "humano" izkoriščanje živali, promovira nasilje in zavrača veganstvo kot moralno osnovo, pač pa celo poziva k bojkotu veganstva! – več o njihovih nemoralnostih si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj. Več o tem, kaj je narobe z welfare in single-issue kampanjami na splošno, pa si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj. Skratka, pristaši anti-kapitalističnega boja v prizadevanju za pravice živali, bi morali nemudoma prenehati promovirati zgrešena, dvoumna in skrajno zmedena sporočila ter se resno lotiti študija, preden ne naredijo še več škode živalim.   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali

2. On Capitalism and Animal Exploitation (prof. Gary L. Francione)

3. Veganstvo je že v skladu z vašimi moralnimi vrednotami

4. Specizem Slovenskega veganskega društva (Lara Vrhovnik)

5. Enostavni veganski aktivizem (Lara Vrhovnik)

6. Pozivanje k veganstvu je edina rešitev

Svetovni dan veganstva

Danes je 1. november, svetovni dan veganstva. Veganstvo pomeni temeljno pravičnost v odnosu do živali. Postati vegan je moralna obveza vsakogar, ki meni, da čuteča bitja niso predmeti. Je nekaj, s čimer se že strinjamo praktično vsi ljudje: vsi namreč menimo, da ni prav povzročati živalim trpljenja in smrti "po nepotrebnem". Soglašamo, da užitek, navada, priročnost ali zabava nikakor ne morejo šteti kot "nujni" razlogi za trpinčenje in ubijanje živali. Toda to so hkrati tudi edini razlogi, ki jih v resnici lahko ponudimo za to, da jih načrtno vzrejamo, izkoriščamo, ubijamo in uporabljamo. 

Nikomur ni potrebno jesti mesa, mlečnih izdelkov ali jajc, da bi bil zdrav. To potrjujejo vse največje (neveganske!) prehranske organizacije in zdravstvene ustanove na svetu: Academy of Nutrition and Dietetics, British Nutrition Foundation, Dietician´s Association of Australia, Dietitians of Canada, British National Health Service, U.S. National Institutes of Health, American Diabetes Association,  American Heart Association, Deutsche Gesellschaft fur Ernahrung, UCLA Health Center, The Mayo Clinic, Heart and Stroke Foundation, U.S. Department of Health and Human Services, itd.

Poleg tega proizvodnja živil živalskega izvora prispeva največji delež k uničevanju okolja – z emisijami toplogrednih plinov (51%), znatno večjimi od vsega svetovnega prometa (18%), z erozijo tal, izsekavanjem gozdov, onesnaževanjem podtalnice, ogromno porabo čedalje bolj dragocene pitne vode, opustošenjem oceanov, itd., kar mnogo ljudi v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in drugod obsodi na revščino in lakoto. 

Kaj je torej pravi razlog, da vsako leto trpinčimo, ubijemo in pojemo 70 milijard(!) kopenskih in 1 bilijon(!) morskih živali ter s tem hkrati uničujemo edini planet, ki vzdržuje naše življenje in celotno človeštvo? Užitek. Navada. Priročnost. Zabava. Razlogi, ki jim sicer ostro nasprotujemo, ko slišimo kogarkoli, ki skuša z njimi upravičiti trpinčenje in ubijanje nedolžnih. To kaže na našo moralno shizofrenijo.

Pozivam vas, da uskladite svoje že obstoječe moralne vrednote s svojimi dejanji in postanete vegani. Etično veganstvo predstavlja vašo opredelitev za pravičnost, odpravo izkoriščanja živali in nenasilje. Smo bodisi vegani bodisi izkoriščevalci živali. Tretja možnost ne obstaja. Postati vegan je zelo enostavno in v praktičnem smislu pomeni, da ne uporabljamo živali za hrano, obleke in druge namene ter poleg specizma zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije: rasizem, seksizem, heteroseksizem, starizem, itd.  

Žalostno je, da vse večje organizacije in društva za "pravice" živali na svetu (tudi slovenska "veganska" društva in društva za zaščito živali - glejte sledeče povezave: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8) zavračajo veganstvo kot moralno osnovo in nas prepričujejo, da je veganstvo le eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali. Veganstvo oglašujejo skupaj v paketu z neveganstvom, saj spodbujajo ljudi k vegetarijanskemu oz. redukcitarijanskemu načinu izkoriščanja živali, ali pa poljubno izberejo en živalski proizvod (npr. krzno) oz. eno obliko izkoriščanja živali (npr. lov, bikoborbe, poskusi na živalih, pasji boji) in jo predstavljajo kot hujšo od drugih proizvodov oz. oblik izkoriščanja, s čimer neobhodno promovirajo izkoriščanje živali.

Dobra novica je, da se v zadnjih letih po vsem svetu naglo širi t.i. abolicionistično gibanje, ki ga sestavljamo ljudje, ki ne barantamo z interesi živali. Razpoznavamo zgrešenost oz. specizem vseh teh organizacij in društev ter zavračamo sprevrženo idejo, ki pravi, da smo lahko "humani" do bitij, ki jih spravimo na svet le zato, da jih izkoristimo in ubijemo. Abolicionistični vegani izvajamo miroljubno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Pridružite se nam. 

Ne potrebujemo svetovnega dneva veganstva, potrebujemo veganski svet! 

Leon Kralj

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo brez pravic živali

2. Veganstvo kot moralni imperativ

3. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

4. Pravičnost ni stvar osebnega mnenja

5. Preprosto vprašanje

Robert Jensen in enakovrednost življenjskih vrst

30. marec, 2013 /avtor Gary L. Francione

Po mnenju profesorja Roberta Jensena, sicer naprednega misleca:

»Nihče v resnici ne verjame izreku "podgana je enakovredna prašiču, prašič psu in pes otroku", ki namiguje na enakovrednost življenj vseh bitij (ali vsaj življenj vseh sesalcev). No, pa ga preverimo: če bi se podgana, prašič, pes in otrok nahajali na cesti, po kateri se jim bliža tovornjak, rešite pa lahko le enega izmed njih, koga bi izbrali?« 

No, pa se pozabavajmo z Jensenovim testom. Tudi, če odgovorimo, da bi rešili otroka, le kaj nam to pove o moralnosti jedenja živali in živalskih proizvodov, uporabljanja živali v cirkusih, živalskih vrtovih, rodeih ali oblačenja v živalske kože?

Odgovor: Prav nič.

Da bo vse skupaj še bolj jasno, predvidevajmo, da se pred drvečim tovornjakom nahajata dva človeka – zelo star človek in dojenček. Tudi, če bi se odločili rešiti dojenčka, mar to pomeni, da je moralno sprejemljivo jesti starejše ljudi, izdelovati iz njih čevlje, jih uporabljati v cirkusih, živalskih vrtovih ali rodeih, jih uporabljati kot prisilne darovalce organov z namenom rešiti mlade ljudi oz. jih kako drugače obravnavati izključno kot vir oz. potrošno blago?

Ne, seveda ne.

Predvidevajmo, da bi se pred tovornjakom znašla dva otroka: Jensenov otrok in otrok nekoga drugega. Jensen bi nedvomno rešil svojega otroka. Ali to pomeni, da ima drugi otrok manjšo moralno vrednost in se ga lahko obravnava izključno kot vir oz. potrošno blago?

Ne, seveda ne.

Poleg tega, ko se odločamo o tem kaj pojesti za večerjo, nismo v situaciji, ki bi bila kakorkoli podobna tej, ki jo omenja Jensen. Če, kot priznava tudi Jensen sam, ne rabimo uživati živalskih proizvodov za optimalno zdravje, potem nismo pod nobenim pritiskom, ki bi nas silil k temu, da naj izberemo. Če jemo meso, mlečne izdelke ali jajca, medtem ko se lahko odločimo, da bomo jedli zelenjavo, sadje, žita, stročnice in oreščke, potem sodelujemo pri zadajanju trpljenja in smrti živalim le zavoljo gurmanskega užitka. Če živali v moralnem smislu sploh kaj veljajo, potem jim zadajati trpljenje in smrt zaradi tako očitno banalnega razloga kot je gurmanski užitek, ne more biti upravičeno.  

Jensen enostavno ignorira najpomembnejše vprašanje: Ali lahko upravičimo specizem? Če bi leta 1830 vprašali belopoltega človeka koga bi rešil smrti – drugega belca ali temnopolto osebo – bi bil odgovor popolnoma jasen. Pravzaprav, belopolti človek po vsej verjetnosti sploh ne bi razumel našega vprašanja in bi mislil, da smo nori ker sploh postavljamo takšno vprašanje. Naše moralne intuicije so torej precej nezanesljivo vodilo, saj je glavna težava v tem, da so te naše moralne intuicije okužene in pod vplivom prevladujočega predsodka, ki ga očitno ne znamo obrazložiti oz. razumsko upravičiti.

Ko rečem "vsa čuteča bitja so enakovredna", s tem mislim to, da smo glede kateregakoli čutečega bitja dolžni podati tehten moralno opravičljiv razlog za zadajanje trpljenja in smrti temu bitju. Trdim, da moj nazor v zvezi s tem ne le, da ni kontroverzen, pač pa se večina ljudi pravzaprav strinja z njim.

Vse kar moramo uvideti je, da užitek, zabava ali priročnost ne morejo šteti kot "tehten moralno opravičljiv razlog" za jedenje živali, oblačenje vanje ali njihovo uporabljanje. To nas neobhodno vodi do spoznanja, da je 99,99% vsega uporabljanja živali že v sami osnovi moralno neupravičljivega. 

Robert Jensen je sicer precej napredno razmišljujoči človek. A resnično mora prevetriti svoje poglede na etiko v odnosu do živali. Upam, da bo čimprej spoznal tudi, da če bi vse žito, ki ga namenjamo živini, porabili za nahranitev ljudi, bi lahko naredili pomemben korak k odpravi svetovne lakote. Za proizvodnjo enega kilograma živalskih beljakovin je potrebnih ogromno kilogramov rastlinskih beljakovin; veliko več vode je potrebne za pridelavo kilograma mesa kakor za pridelavo kilograma krompirja. Po pravici povedano, tudi če Jensen živalim ne bi pripisoval nikakršne moralne vrednosti in bi jo pripisoval le ljudem, bi ga to še vedno zavezovalo k veganski prehrani.        

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary Francione
Professor, Rutgers University

           

© 2013 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/robert-jensen-and-species-equality/  

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Enakost in podobnost z ljudmi

2. Moralna zaskrbljenost, moralni vzgib in logični argument v zagovorništvu pravic živali

3. Človeška (ne)razumnost ne pozna meja

4. »Toda potreboval sem 10 let, da sem postal vegan.« Pa kaj potem?

5. Ko gre za ljudi je vse drugače

6. Pravičnost ni stvar osebnega mnenja