sreda, 31. avgust 2016

Melanie Joy zahteva dokaze o zgrešenosti welfare pristopa

V nedavnem intervjuju je zagovornica welfare pristopa in izumiteljica pojma "karnizem" Melanie Joy dejala, da nimam nobenih dokazov za trditev o tem, da njihove welfare kampanje in zagovarjanje "srečnega izkoriščanja" živali pomikajo gibanje za pravice živali v napačno smer.

Razmislite za trenutek o tem. Melanie Joy torej pravi, da rabimo "dokaze" za to, da je promoviranje "humanega" oz. "srečnega" izkoriščanja kontraproduktivno. To je enako kot bi rekli, da potrebujemo dokaze za to, da je promoviranje "zmernega" rasizma kontraproduktivno, če imamo za cilj enakopravnost.

A ne pozabimo: Melanie Joy je welfaristka, ki jo podpirajo welfare organizacije za živali. Zato mislim, da ob njenih izjavah resnično ne bi smeli biti presenečeni.

Preberite si moj blog o tem, zakaj menim, da je njeno stališče zgrešeno in pomika gibanje za pravice živali nazaj in ne naprej: https://leonkralj.blogspot.si/2016/02/nevidni-karnizem-ne-ideologija.html

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Prevod: Leon Kralj

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com  


Sorodne teme (kliknite na povezavo):




torek, 30. avgust 2016

Kritika karnizma

Tukaj je kratek povzetek teorije "karnizma":
Ljudje smo prisiljeni v izkoriščanje živali zaradi "nevidne" ideologije imenovane "karnizem". Zato je naša naloga, da razkrinkamo to "nevidno" ideologijo.

Toda ideologija, ki je odgovorna za naše izkoriščanje živali ni nevidna. Ta ideologija je v resnici "animal welfare" ideologija, ki obstaja že 200 let. Welfare stališče – da lahko uporabljamo živali za človekove namene vse dokler z njimi ravnamo "humano" - sprejema večina splošne javnosti in je v tej ali oni različici izrecno oglaševana s strani vseh velikih organizacij za pravice živali.

Anti-karnisti [tisti, ki so si izmislili izraz "karnizem" in ga zdaj napadajo; op.p.] trdijo, da zavračajo idejo, da je moralno sprejemljivo ubijati in uporabljati živali, tudi če se z njimi ravna "humano".

Toda anti-karnisti tudi trdijo, da ni sprejemljivo zavračati welfare stališče, zato ker so nekateri ljudje (toda ne vsi), ki ga oglašujejo, vegani in bi resnično radi videli, da ljudje naposled postanejo vegani, a mislijo, da se to lahko zgodi le s promoviranjem welfare reform [reform za "dobrobit" živali; op.p.]. Anti-karnisti prav tako mislijo, da delujemo "razdvojevalno", če kritiziramo welfare ideologijo, z ozirom na to, da jo sprejema ogromno zagovornikov živali.

Anti-karnisti trdijo, da oni, ki promovirajo welfare reforme in mi, ki pravimo, da ni mogoče upravičiti nobenega izkoriščanja živali in smatramo veganstvo za moralno osnovo gibanja za pravice živali, predstavljamo eno in isto stvar. Trdijo, da je vsakršno razlikovanje med tema dvema stališčema "mit". In zato bi morali vsi skupaj še naprej podpirati welfare stališče, ki pojasnjuje zakaj ljudje mislijo, da je sprejemljivo izkoriščati živali, ter še naprej iskati in kriviti "nevidno" ideologijo. Pravijo, da jasno vidne ideologije ne smemo kritizirati, ker gre tako ali tako za stališče teorije "pravic živali". [Opomba: Profesor Gary Francione, ustanovitelj abolicionističnega pristopa, je med drugim prenehal uporabljati izraz "pravice živali" ravno zato, ker je izgubil ves pomen, saj so ga začeli uporabljati celo izkoriščevalci živali, ki trdijo, da verjamejo v "pravice živali"; op.p.]

Poleg tega, da je teorija "karnizma" popolnoma neutemeljena, je precej očitno tudi, da je njen namen ta, da poskuša preprečiti ljudem kritiziranje welfare pristopa.

Linda McKenzie

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



nedelja, 28. avgust 2016

Omaka "solidarnosti"

Mediji poročajo, da kuharski mojstri po vsem svetu v znak solidarnosti kuhajo t.i. amatriciano, slovito italijansko omako iz mesteca Amatrice, ki ga je prizadel potres. Del zaslužka namenjajo za pomoč žrtvam potresa. Amatriciana je tradicionalna omaka za testenine, osnova zanjo so guanciale (prekajena slanina prašičkovih ličkov in podbradka), nariban sir in paradižnik.

Menim, da je takšna poteza iz etičnega vidika zelo vprašljiva. Naša solidarnost je vse prevečkrat prežeta z dvojno moralo. Žal tudi tokrat. Omenjena jed namreč vsebuje prašičkova lička, prašičkov podbradek in sir, kar pomeni, da v resnici izkazujemo našo solidarnost z nedolžnimi žrtvami potresa s tem, da zadajamo trpljenje in smrt nekim drugim nedolžnim žrtvam (prašičkom in kravam). V tem ni nobenega smisla in je nasprotno od naše dobrosrčne narave, za katero trdimo, da nas vodi v prizadevanju za pomoč nemočnim žrtvam potresa.

Prav nobene takšne razlike ni med človeškimi in ne-človeškimi živalmi, ki bi upravičevala izkoriščanje enih na račun drugih. Niti ene. Nobenega konflikta ni med nami in prašički, kravami ali drugimi živalmi, ki bi zahtevala njihovo izkoriščanje in uboj. Edini razlog zakaj to počnemo je užitek ob okusu ali navada (tradicija), in to navkljub temu, da vsi soglašamo s tem, da užitek in navada ne moreta biti utemeljena razloga za to, da trpinčimo in ubijamo živali (navsezadnje vsi obsojamo početje raznih pasjeborcev in podobnih mučiteljev živali, ki zadajajo trpljenje in smrt živalim ravno zaradi užitka ali iz navade - in čeprav med njimi in nami morda obstaja psihološka razlika, pa v naših početjih ni nobene moralne razlike). In če rečemo, da lahko izkoriščamo živali zato, ker je to del tradicije, s tem pravzaprav ne povemo nič drugega kot to, da nekaj nemoralnega počnemo že dolgo časa. Navsezadnje so tradicija tudi suženjstvo, zatiranje žensk in vojne, saj se te stvari dogajajo že odkar obstaja človeštvo, pa jih nihče med nami ne zagovarja, kaj šele z argumentom tradicije.

Skratka, veliko bolje bi bilo, če bi v znak solidarnosti s prizadetimi ljudmi - katerimikoli ljudmi po svetu, ki so potrebni pomoči - izvajali dobrodelne akcije, ki ne vsebujejo popredmetenja nekih drugih čutečih bitij. In enako počeli tudi v vseh ostalih, vsakodnevnih situacijah.

Leon Kralj 

*****
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):




torek, 23. avgust 2016

"Selfie morala" predstavlja moralni propad gibanja za pravice živali

Kot "selfie moralo" pojmujem pojav, do katerega pride, ko nekdo vsebinsko nestrinjanje oz. utemeljeno kritiko označi za "napadanje", "agresijo", "sovražnost", "očrnitev" ali "sramotenje", brez da bi podal kakršenkoli vsebinski odgovor na to kritiko. Selfie morala ni nič drugega kot narcizem. In je odraz globokega specizma.

Na primer, ko abolicionistični vegani podajo utemeljeni argument, da priznavanje moralnega statusa živalim zahteva prepoznanje veganstva za moralni imperativ, so s strani welfare "zagovornikov živali" nemudoma zasuti s predvidljivim naborom očitkov in tarnanja, češ da takšno stališče "ponižuje" oz. izraža "sovražno nastrojenost" do ne-veganov. Samo pomislite. Tisti, ki podpirajo oz. sodelujejo v nasilnem, izkoriščevalnem ali tudi drugače moralno spornem ravnanju glede živali, obtožujejo tiste, ki nasprotujejo izkoriščanju živali, za "agresivne", "sovražno nastrojene" in "nasilne". Očitno menijo, da je moč sleherno utemeljeno kritiko njihovega nerazumnega stališča preprosto označiti za nasilje. 

Gre za popolnoma brezsramen narcizem, ki v bistvu pravi: »Dol mi visi za živali; dol mi visi za tehtno utemeljeno moralno teorijo. Edino kar šteje so moja čustva in ne maram biti kritiziran.« 
Prav res, tovrstno stališče je celo žalitev pojma narcizem. 


Tisti, ki imajo na argumentih utemeljeno stališče v prid veganstva kot moralne osnove, so s strani selfie moralistov pogosto označeni za nekakšne "pripadnike kulta". Kakšen nesmisel. Glavna značilnost slehernega kulta je prepoved razumskega mišljenja. Kdo je torej "pripadnik kulta" - tisti, ki ima na razumu osnovano branljivo moralno stališče, ali tisti, čigar edini argument se pravzaprav glasi: »Ne strinjaš se z menoj. Nasilen si. Zasramuješ me. Sem na svoji "osebni prehranski poti"«?

Še ena manifestacija selfie morale: »Vsakdo, ki se ne strinja z menoj ali ne razpozna, da sem krasna in občudovanja vredna oseba, je rasist ali seksist.« Ponovno gre za ignoriranje predstavljenega vsebinskega argumenta. Vse se vrti le okoli tistega, ki je nagovorjen, zato je vse, kar nagovorjenemu ni všeč, gotovo zgrešeno. Ljudje so označeni za moralne ali nemoralne zgolj na podlagi tarnanja nagovorjenega. Tovrstno ravnanje je odraz čistega narcizma.

Selfie morala ponazarja moralni propad "gibanja za živali".

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

©2015 Gary L. Francione

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com  

Prevod: Leon Kralj

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

Dodatno branje: 



petek, 19. avgust 2016

Singerjevo stališče o ribah smrdi pri glavi

V nedavnem članku t.i. "oče modernega gibanja za pravice živali" Peter Singer pravi:
»Iznajti moramo način kako humano uloviti in ubiti divje ribe, oziroma če to ni možno, poiskati manj kruto in bolj vzdržno alternativo jedenju rib.«
Alternativo? Hm, kaj porečeš na zelenjavo, sadje, oreščke, stročnice in žita, Peter?

Kot sem že razlagal na tej spletni strani in drugod, Singer domneva, da uporaba rib (ali drugih živali) za hrano, če se z njimi ravna "humano", sama po sebi ni moralno sporna, kajti glede na njegovo prepričanje, ribe niso v prihodnost usmerjena bitja, zato nimajo interesa po nadaljevanju življenja, imajo le interes, da ne trpijo.

Singerjevo stališče, da imajo interes po življenju (za razliko od tega, da nočejo trpeti) le tista bitja, ki imajo človeku podobno zavedanje samega sebe, je odraz specizma. Vsaka riba ceni svoje življenje enako kot jaz cenim svoje in enako kot vi cenite vaše. Riba morda na drugačen način razmišlja o svojem življenju kot jaz o svojem. Pa kaj potem? Ima svoje potrebe, hotenja, želje in rada bi še naprej živela. Enako kot jaz. Enako kot vi. Enako kot vsa čuteča bitja.

Poleg tega se je Singer ponovno odločil ignorirati dejstvo, da ker so živali lastnina, welfare standardi [standardi za dobrobit živali; op.p.] nikoli ne bodo (z redkimi izjemami) dosegli kaj več od tega, kakor da omogočijo industriji bolj učinkovito izkoriščati živali. Standardi za dobrobit živali skorajda nikoli niso vpeljani brez da bi bili povezani z ekonomsko koristjo. Ekonomske zakonitosti so torej tiste, ki odrejajo kakšni bodo ti standardi, stvarnost pa je takšna, da so le-ti na zelo nizki ravni. Izboljševanje standardov za dobrobit živali zato v praksi preprosto ne deluje.

V članku Singer med drugim pravi:
»Predpisi za zakol na splošno zahtevajo, da se živali omami preden se jih ubije, oziroma da smrt nastopi takoj, ali v primeru obrednega klanja tako hitro kot dovoljujejo verski predpisi.
Vendar pa to ne velja za ribe. Zahteva po humanem zakolu ne obstaja niti za divje ribe ulovljene in ubite na morju, niti za večino gojenih rib.«  
Naravnost šokantno je, da Singer namiguje, da so predpisi, ki domnevno zahtevajo "humano" klanje kaj več kot le poskusi, da bi se ljudje počutili bolj prijetno ob grozotah, ki se dogajajo v klavnicah. Če je Singer kdajkoli bil v klavnici – bodisi v konvencionalni bodisi v kateri izmed tistih, ki je oblikovala Temple Grandin, dobitnica priznanja organizacije za pravice živali PETA – in misli, da besedi "humano" in "klanje" sodita skupaj, potem ni bil pozoren na to, kaj se dogaja na mestu zakola [Opomba prevajalca: Profesor Gary L. Francione je v zgodnjih letih svojega delovanja na področju pravic živali kot odvetnik pro bono zastopal številne zagovornike živali na sodiščih in v ta namen obiskal preko 30 klavnic, od konvencionalnih do najbolj "humanih" in v vseh prišel do istega zaključka – prav vse klavnice so mesta groze, strahu, nasilja, trpljenja in smrti. Med njimi ni prav nikakršnih razlik]. Vedno znova lahko vidimo, da omamljanje in izkrvavitev živali pogosto nista izvedena pravilno, a četudi bi bila izvedena pravilno, imenovati takšno mučenje na katerikoli stopnji in na kakršenkoli način "humano", je globoko zaskrbljujoče. 

In nenazadnje, ker Singer in drugi welfaristi vidijo veganstvo le kot enega izmed načinov za zmanjševanje trpljenja in ne kot zahtevo po pravičnosti, ki prepoveduje uporabo živali za človekov vir (ne glede na to kako "humana" je ta uporaba), ne morejo predstavljati veganstva drugače kot neke vrste "fleksitarijanstvo" in podpirati "srečno" izkoriščanje živali, ki ga oglašujejo kot "sočutnega". Singer trdi, da je dosledno veganstvo "fanatično" in da si v moralnem smislu lahko privoščimo "luksuz" jedenja "humanih" živalskih proizvodov.

Če še niste vegan, postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za zdravje in za planet. In najpomembneje – je moralna in pravična odločitev.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

© 2010 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vse o tem zakaj in kako postati vegan: www.howdoigovegan.com


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



sreda, 10. avgust 2016

Peter Singer promovira meso "srečno izkoriščanih" živali in veganstvo označuje za fanatizem

Peter Singer, ki velja za "očeta modernega gibanja za pravice živali", je v nedavnem intervjuju podal nekaj izjav, ki jasno nakazujejo kako zelo očitna je razlika med new welfare pristopom in abolicionističnim pristopom do vprašanja pravic živali.

Prvič, rekel je:
»Zelo me veseli, da je pri reji živali prišlo do številnih sprememb, predvsem v Evropi, a tudi v ZDA in drugih državah. V Evropi so omejili vse najhujše in najbolj krute oblike intenzivne reje.«  

Nikakor se ne morem strinjati s Singerjevimi trditvami. Zgrešeno je reči, da je prišlo do "številnih sprememb" in da so omejili "najhujše in najbolj krute oblike intenzivne reje". Kot sem že pojasnil v vsaj dveh blogih [1,2] in v svoji knjigi Animals as Persons: Essays on the Abolition of Animal Exploitation, so domnevne welfare izboljšave v Evropi, nad katerimi je Singer tako navdušen, povsem nekoristne, saj ne ponujajo nobene bistvene zaščite interesov živali in zgolj omogočijo ljudem pomiritev slabe vesti ob konzumiranju živali, kar pospešuje nadaljnjo potrošnjo živil živalskega izvora.

Drugič, Singer je o veganstvu dejal sledeče:
»Veganska dieta, še posebej če kupuješ ekološko pridelano hrano, reši več etičnih problemov kar zadeva jedenje, kot katerakoli druga dieta. Toda priznam, da ni primerna za vsakogar in trajalo bo zelo dolgo časa, da bo postala splošno razširjena. Tako da nočem dajati vtisa, da je to edini etični način prehranjevanja. Že zgolj izogibanje proizvodom iz intenzivnih farm je velik korak v pravo smer, četudi nadaljuješ z jedenjem zmernih količin pašno rejenih živali in ekološko proizvedenih živil živalskega izvora.«

Singer ponovno [1,2] poudarja, da je biti "osveščen vsejedec" "opravičljiva etična drža". Če tako imenovani "oče gibanja za pravice živali" (ki ga podpira večina velikih organizacij za pravice živali) trdi, da je v moralnem smislu povsem v redu uživati meso in živalske proizvode "srečno izkoriščanih" živali, potem je velika verjetnost, da bo to postala moralna osnova. In natanko to se je tudi zgodilo. Ravno zaradi takšnih komentarjev se na veganstvo gleda kot na nekaj "ekstremnega"; meso "srečno izkoriščanih" živali pa se smatra za "etično" izbiro.

Da boste lahko uvideli, da gre pri njegovih izjavah za specizem [diskriminacija na podlagi vrste; op.p.], nadomestite izkoriščanje živali s katero izmed oblik izkoriščanja ljudi. Če bi nekdo izjavil, da je "zmerna" količina "humanega" posilstva "velik korak v pravo smer", bi bili zgroženi. Toda Singer nam dopoveduje, da je v moralnem smislu jedenje "zmernih količin" mesa in živalskih proizvodov "srečno izkoriščanih" živali dobra stvar. Toda to je dobro na enak način, kot je dobro, da pretepaš svoje sužnje petkrat na teden namesto desetkrat, vendar slednje ignorira temeljno moralno vprašanje – suženjstvo.   

Ko so ga vprašali ali je možno biti etičen brez da bi postali "fanatiki", je Singer dejal:
»To je vsekakor možno! Vedeti moramo, da je svet nepopoln in mi ga hočemo izboljšati, torej pomaga že vsaka sprememba v pravo smer in več kot storimo bolje je. Toda to ni religija, tu ne gre za osebno čistunstvo, zato ne rabimo skrbeti glede naše lastne moralne popolnosti. Le potruditi se moramo vsi po svojih najboljših močeh, da zmanjšamo negativni vpliv na živali, okolje in delavce. In potem - brezskrbno uživajmo v naši hrani!«

Singer ponovno enači abolicionistični pristop (ki ima veganstvo in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu za svojo moralno osnovo), s "čistunstvom" oz. "fanatizmom", zato ker abolicionisti trdimo, da ne moremo upravičiti nobene uporabe živali. Ali Singer smatra za čistunstvo tudi absolutno stališče glede vprašanj kot so posilstvo ali pedofilija? Je torej stališče, da ne glede na okoliščine ne moremo upravičiti nobenega posilstva ali pedofilije, čistunstvo in fanatizem? Če Singer meni da ne in smatra za dopustno ali celo obvezujoče, da pri tovrstnih vprašanjih zavzamemo absolutno odklonilno stališče, ali to ne pomeni, da se le izogiba vprašanju glede abolicionističnega pristopa v zvezi z živalmi in predpostavlja, da je izkoriščanje živali v moralnem smislu manj sporno kot izkoriščanje ljudi?

Domnevam, da Singer predpostavlja ravno to, kar pa niti ni presenetljivo, saj smatra živali v moralnem smislu za manjvredne od ljudi.  

Kakorkoli že, skrajno žalostno je, da Singer govori ljudem naj si privoščijo in uživajo v mesu "srečno izkoriščanih" živali. Toda navkljub splošnemu prepričanju, češ da so vsi "zagovorniki živali" združeni v skupnem gibanju in da tvorijo monolitno skupino, obstajajo zelo izrazite in jasne razlike med abolicionističnim in new welfare pristopom. Singerjev intervju jih nakaže le nekaj.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

******* 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. Ko postanete vegan, izobražujte ostale ljudi o veganstvu.

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjene ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Prevod: Leon Kralj

Vse o tem zakaj in kako postati vegan: www.howdoigovegan.com


Sorodne teme (kliknite na povezavo):




četrtek, 04. avgust 2016

Delfinji mladiček umrl med slikanjem za selfie

Pred nekaj meseci so svetovni mediji poročali o zgodbi iz argentinskega letovišča Santa Teresita, ko je delfinji mladiček priplaval v bližino obale polne turistov. Ljudje so ga vzeli iz vode in si ga pričeli podajati naokrog za fotografiranje za selfie. A za delfinjega mladička je bilo to usodno, saj se je njegovo telo pregrelo in je zato umrl. Toda ljudje so si ga kljub temu še naprej podajali iz rok v roke ter ga nazadnje odvrgli in pustili obležati v mivki ob obali.


Ko je zgodba prišla v medije, je bila javnost osupla in zgrožena. Vsi ljudje so kar naenkrat postali zagovorniki pravic živali in njihova jeza nad tistimi, ki so to storili delfinu, se je samo še stopnjevala. Si predstavljate tovrsten bes in medijsko pokritost glede klavnice v sosednji ulici, kjer se mučenje dogaja v nedogled, vsako sekundo vsakega dne? Dvoličnost morda? Novinarji so hiteli poudarjati, da je mučenje delfina nedopustno zato, ker gre za ogroženo živalsko vrsto, toda zakaj potem taisti novinarji ne nasprotujejo tudi farmam aligatorjev ali živalskim vrtovom, ki (po njihovem mnenju) obstajajo zaradi ohranitve ogroženih vrst, ko pa je vendar mučenje tamkajšnjih živali redna praksa? Vse to le še dodatno podpihuje že tako ali tako veliko zmedo glede našega odnosa do živali, ko nekatere vrste ščitimo, druge pa po nepotrebnem masovno izkoriščamo in ubijamo.

Popolnoma vseeno je kako pametna, prikupna ali ogrožena je določena živalska vrsta – vse bi morale biti enakovredne v tem, da niso uporabljene s strani človeka in niti ena sama ne bi smela biti izkoriščana. Edino vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti je "ali imajo sposobnost občutenja?". Vse človeške in ne-človeške živali smo si enake v tem, da smo čuteča bitja. In ker smo čuteča bitja, to neobhodno pomeni, da želimo živeti, ne umreti. In živeti želimo brez izkoriščanja, ne pa biti izkoriščani "manj kruto" ali na bolj "prijazne" načine, kot to redno oglašujejo praktično vse organizacije in društva za zaščito/pravice živali, z "očetom modernega gibanja za pravice živali" Petrom Singerjem na čelu.

Prilagam še enega izmed komentarjev na dogodek iz Argentine, ki ga je napisala dr. Frances McCormack:
»Mi, kot vrsta, imamo radi živali. Radi jih jemo, imamo za rekvizite ter jih izkoriščamo vse dokler njihova telesa ne odpovedo. Za nas so le predmeti. Ne glede na to, kako močno zatrjujemo, da imamo radi živali, naša dejanja redno dokazujejo, da je to laž. Nobene potrebe ni bilo poslati v smrt tega delfinjega otroka, enako kot ni nobene potrebe za usmrtitve, v katerih sodelujemo vsak dan. Prosim, postanite vegani. Prepoznajte, da nismo edina bitja na planetu, čigar življenja imajo moralno vrednost. Odločite se prenehati povzročati grozo.«  

Povsem se strinjam s Frances. Sami sebi lažemo, če trdimo, da imamo radi živali, medtem ko jih jemo. Če nismo vegani, potem neposredno sodelujemo v početju, ki mu sicer ostro nasprotujemo - ubijamo v odsotnosti vsakršne nuje. 

Leon Kralj

******* 
Če še niste vegan, postanite vegan. Je povsem preprosto, boljše za vaše zdravje, boljše za planet in najpomembneje – je moralno pravilna odločitev. To dolgujemo živalim. In ko postanete vegan, izobražujte ostale ljudi o veganstvu.

Obiščite: www.howdoigovegan.com

Sorodne teme (kliknite na povezavo):