sobota, 24. november 2018

"Kapitalizem" ni kriv za izkoriščanje živali. Mi smo.

piše: Lara Vrhovnik

Nekateri zagovorniki pravic živali trdijo, da je kapitalizem glavni krivec za poblagovljenje in izkoriščanje živali in da se moramo boriti proti kapitalističnemu sistemu, če želimo doseči odpravo izkoriščanja živali.
           
Ti zagovorniki živali se motijo.

Kapitalizem je seveda problematičen v mnogo ozirih, toda ni izvor izkoriščanja živali. Na živali smo gledali kot na predmete in jih izkoriščali v čisto vseh sistemih, ki so kdajkoli obstajali, vključno s številnimi ne-kapitalističnimi. Današnji kapitalizem kvečjemu ponuja neke nove možnosti za zatiranje, nadvlado in nasilje nad živalmi, toda glavni vzrok za zatiranje drugih se ne nahaja izven nas. Nahaja se v našem specizmu oz. prepričanju, da so nekatera čuteča bitja manjvredna v primerjavi z drugimi; ali še bolje – nahaja se v naši osebni moralni shizofreniji, ko menimo, da je mogoče imeti rad živali in jih hkrati jesti, pri čemer ostro obsojamo vsakogar, ki ´po nepotrebnem´ (zgolj za užitek) trpinči in ubija živali, pa čeprav sami z neveganskim načinom življenja počnemo isto. Če nismo vegani, namreč ravno tako po nepotrebnem mučimo in ubijamo živali, kajti nihče ne rabi jesti živalskih proizvodov za zdravje. Se pravi, sprememba kapitalističnega sistema ne more odpraviti izkoriščanja živali. To lahko stori le revolucija v srcu slehernega posameznika, ki mu pomagamo uvideti, da se že strinja s čisto vsem kar ga posledično moralno zavezuje k veganstvu.

Vsekakor imajo podjetja in korporacije, ki proizvajajo oz. ponujajo živalske izdelke, veliko moč in podžigajo povpraševanje preko oglaševanja, toda povpraševanja ne morejo ustvariti. Če kupci nočejo proizvoda, tega ne more spremeniti nobena količina oglaševanja. Naša odgovornost kot zagovornikov živali je zgraditi abolicionistično vegansko gibanje, ki bo tako uspešno v izobraževanju ljudi o nemoralnosti izkoriščanja živali, da se bo javno mnenje obrnilo proti uživanju živalskih proizvodov, enako kot se je obrnilo proti ostalim krivicam v zgodovini. Ko povpraševanje izgine, korporacijam ne bo pomagala nobena količina vloženega denarja. Začeli bodo bodisi proizvajati nov izdelek, po katerem je povpraševanje, bodisi ostali brez posla.

Kako torej doseči strukturne spremembe? Enostavno. Postaneš vegan, izobraziš ostale ljudi in ustvariš še več veganov. Izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi je edina pot za dosego strukturnih sprememb. Vseeno ali živimo v kapitalističnem, socialističnem, komunističnem ali kakršnemkoli drugem sistemu. Problem potrošništva je vsekakor prisoten, a ta problem je popolnoma ločen in neodvisen od tega ali lahko postanemo vegani. Če smo lahko ne-rasisti, ne-seksisti ali ne-homofobi v kapitalističnem svetu, smo lahko tudi ne-specisti (beri: vegani). Nedvomno nas čaka veliko dela na mnogo področjih, toda postati vegan je zelo enostavna odločitev, ki jo lahko sprejme vsakdo med nami prav zdaj, brez čakanja na kogarkoli in karkoli. Poleg tega vztrajanje na ideji, da moramo napasti kapitalistično ureditev, če želimo videti svet brez izkoriščanja živali, ponuja ljudem še enega v nizu izgovorov zakaj domnevno ne morejo postati vegani – zaradi "kapitalizma".

Abolicionistično vegansko gibanje se ne imenuje po naključju ´grassroots´ gibanje, kajti seže do samega jedra (root) problema. Abolicionistična teorija oz. ideja veganstva kot moralne osnove je zelo enostaven koncept, ki ga razumejo vsi ljudje, tudi otroci. Vse kar rabijo je čustvena inteligenca, biti dober po srcu in želeti delovati v skladu s tem kar je moralno prav. Večina ljudi to ima.  

Sama osebno bi namesto kapitalizma raje videla demokratični socializem (predvsem zaradi človekovih pravic), toda zgrešeno je misliti, da pravice živali ne morejo biti upoštevane v kapitalističnem sistemu. Če sem lahko jaz abolicionistična veganka pod kapitalizmom, so lahko tudi vsi ostali, vsekakor pa precej več kot 10% populacije – toliko je namreč potrebno za spremembo javne debate od trenutnega govorjenja o tem na kakšen način ravnati z živalmi, k temu, da jih sploh ne bi smeli spravljati na svet z namenom izkoriščanja, ne glede na način ravnanja. Skratka, sem za demokratični socializem, toda niti socializem niti noben drug sistem ne zagotavlja pravic živali. To zagotavljajo izključno ljudje, ki zavračajo uporabo živali. Glede na to, da so povsem ne-kapitalistične družbe poblagovljale in izkoriščale živali, nimamo nobenega razloga zakaj bi mislili, da je kapitalizem primarni vzrok za poblagovljanje živali.

Vsakič, ko zagovorniki živali tako ali drugače okrivijo kapitalizem za izkoriščanje živali, ponudijo ljudem nov priročen izgovor za nadaljevanje izkoriščanja živali – češ, "nisem kriv jaz, ampak kapitalizem" oz. "itak nič ne moremo, dokler imamo kapitalistični sistem". Glavna ovira na poti do veganskega sveta niso tisti, ki jim ni mar za živali, ali tisti, ki so nasedli vseprisotni welfare miselnosti in iskreno verjamejo, da obstaja pravičnost v odnosu do živali tudi brez veganstva, ampak skrajno zmedeni "živalski aktivisti", zbrani v raznoraznih organizacijah in društvih (vključno s slovenskimi; glejte tukaj: 1, 2, 3, 4, 5, 6), ki, namesto da bi naslavljali srž problema, razrešujejo ljudi njihove odgovornosti za izkoriščanje živali, bodisi s promoviranjem vegetarijanstva, brezmesnega dne, manjšega uživanja mesa, "humanejšega" mučenja živali, itd., bodisi z zvračanjem krivde na zunanje dejavnike, kot npr. na kapitalizem, prehransko industrijo, industrijske farme ali na ljudstva, ki jedo pse in mačke, ubijajo kite, lovijo slone, itd.  

Bottom line: Nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi je edina rešitev za odpravo izkoriščanja živali.  

Lara Vrhovnik
abolicionistična veganka in zagovornica pravic živali

******  
Dragi nevegani,
če menite, da imajo živali moralno vrednost in da jim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo. Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite:    


Dragi vegani,
če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot moralni osnovi, moramo razumeti kaj sploh pomeni ta pojem; razumeti moramo mehanizme, po katerih deluje sistem izkoriščanja živali in obvladati teorijo pravic živali. Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo branja. Razlage so sila enostavne. Obiščite: 


Tri kratke knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine):
1. Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care)

DODATEK:
Politični filozof John Sanbonmatsu, na čigar delo se radi opirajo tisti zagovorniki živali, ki največjega krivca za izkoriščanje živali vidijo v kapitalizmu (nekateri celo trdijo, da je "kapitalizem najvišja oblika specizma"), je, ironično, pristaš new welfare ideologije, ki je dobesedno prežeta s specizmom! John Sanbonmatsu namreč ne skriva svojega navdušenja nad specističnimi single-issue kampanjami in new welfare organizacijo Direct Action Everywhere (DxE). Organizacija DxE ne le, da hvali "humano" izkoriščanje živali, promovira nasilje in zavrača veganstvo kot moralno osnovo, pač pa celo poziva k bojkotu veganstva! – več o njihovih nemoralnostih si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj. Več o tem, kaj je narobe z welfare in single-issue kampanjami na splošno, pa si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj. Skratka, pristaši anti-kapitalističnega boja v prizadevanju za pravice živali, bi morali nemudoma prenehati promovirati zgrešena, dvoumna in skrajno zmedena sporočila ter se resno lotiti študija, preden ne naredijo še več škode živalim.   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
2. On Capitalism and Animal Exploitation (prof. Gary L. Francione)
5. Enostavni veganski aktivizem (Lara Vrhovnik)


sreda, 07. november 2018

Zaton aktivizma in vzpon samopromocijskega spektakla v zagovorništvu živali

3. junij, 2018 /avtor Gary L. Francione

Včasih se organizacije, društva in skupine za dobrobit živali [t.i. welfare organizacije; op.p.] niso kaj prida posvečale aktivizmu. To so bile dobrodelne ustanove, ki so zgolj želele donacije.    

Gibanje za "pravice živali" je nato v 80-ih letih prejšnjega stoletja prispelo v ZDA. Čeprav je bilo gibanje na začetku osredotočeno na izvorni, neodvisni oz. t.i. "grassroots" aktivizem, je sčasoma postalo new welfare gibanje – skupek korporacijskih dobrodelnih ustanov, ki so govorile o aboliciji [odpravi izkoriščanja živali; op.p.] kot končnemu cilju, a so promovirale iste, na donacijah sloneče welfare reforme in single-issue kampanje, kot domnevno sredstvo za dosego tega cilja. Glavna oblika "aktivizma" je postala dajanje denarnega nakazila v podporo teh kampanj. Če so posamezniki poskušali podvomiti v delovanje gibanja, ali bognedaj, izzvati obstoječo usmeritev, jim je bilo rečeno naj nehajo "razdvajati". Rečeno jim je bilo, da potrebujemo "enotnost gibanja". To je v resnici pomenilo: "Utihni in doniraj."

In zdaj vidimo pojav novih skupin (društev, organizacij, itd.), ki razglašajo, da jim gre izključno za "aktivizem". In kaj to pomeni? To pomeni "instant aktivizem". Nič se ti ni treba učiti. Nič ne rabiš vedeti o teoriji pravic živali, o tem kaj pomeni abolicija in o tem zakaj je veganstvo moralni imperativ. Ni nujno niti, da si vegan. Vse kar moraš storiti je, da se pojaviš na organiziranih dogodkih in stojiš v tišini, nosiš masko in držiš laptop, ki prikazuje posnetke nasilja nad živalmi, ali skandiraš slogane in kričiš na ljudi v restavracijah, ali zadržuješ prihod tovornjaka v klavnico, zato da "si lahko priča" [t.i. "Bearing Witness" akcije; op.p.]. Te "aktivistične" skupine na različne načine celo promovirajo new welfare korporacije. "Aktivizem" je postal: "Pridi in nam pomagaj organizirati dogodke, ki delajo iz nas blagovno znamko." Pri "aktivizmu" se vse vrti okoli promoviranja blagovnih znamk, družbenih dogodkov in zabave.   

In imamo "novo" vrsto "voditeljev": slavni "aktivisti" s transakcijskimi računi, ki želijo, da jim omogočite lagodno življenje, zato da imajo lahko kariero iz "aktivizma". Saj veste, podobno kot voditelji korporacijskih welfare ustanov.

Ali so nekateri ljudje postali vegani zavoljo teh "aktivističnih" skupin in finančno podprtih "voditeljev"? Nekateri zagotovo so. A to ni bistvo. Nekateri ljudje so postali vegani zavoljo new welfare skupin in njihovih kampanj za "srečno izkoriščanje živali". Bistvo je, da v kolikor bi se ti, ki so vpeti v te "aktivistične" in new welfare skupine, dejansko izobrazili in pričeli izvajati jasno, nedvoumno abolicionistično izobraževanje ljudi o veganstvu, bi mnogo več ljudi postalo veganov. In imeli bi gibanje, ki bi predstavljalo ljudem veganstvo kot nekaj kar se jim ne zdi čudno in odbijajoče.     

Kazanje nasilnih posnetkov ni nekaj novega. Zagovorniki živali to počno že zelo dolgo. Očitno mnogi današnji "aktivisti" ne vedo, da je tekom 90-ih letih prejšnjega stoletja potekala kampanja za prikazovanje nasilnih posnetkov s posluževanjem javnih kioskov. Glavni problem nasilnih posnetkov je, da v družbi, ki sprejema uporabo živali kot nekaj normalnega, tovrstni posnetki na splošno pripravijo ljudi do tega, da prično navijati za postavitev nadzornih kamer v klavnice, za preiskave intenzivnih farm "pod krinko" in ostale stvari, ki so sestavni del gibanja za "srečno izkoriščanje" živali. In ravno to je razlog, zakaj tudi velike welfare korporacije prikazujejo nasilne posnetke – uporabni so za pridobivanje podpore njihovim new welfare kampanjam. Današnji novodobni "aktivisti" pridobivajo videoposnetke od new welfare korporacij. Si lahko mislite?        

Imamo "aktiviste", ki ustavljajo tovornjake na poti v klavnico, zato da so lahko "priča" temu kar se dogaja. Živali na poti v klavnico so prestrašene. Ustavitev tovornjaka, zato da lahko "aktivisti" pomolijo svoje kamere, božajoče roke ali jokajoče obraze pred živali, res morda ustvari spektakel, toda ne stori čisto nič za živali. Pravzaprav podaljševanje njihove agonije pomeni škodovati živalim.

Leta 1989 je organizacija PETA pričela s kampanjo "Raje sem gola, kot da oblečem krzno".  V mnogih ozirih je ta kampanja predstavljala začetek odmika aktivizma stran od vsebine, v smer proti samopromociji in ustvarjanju blagovnih znamk s pomočjo spektakla. In zdaj smo prišli do točke, ko "aktivizem" je samopromocija in ustvarjanje blagovnih znamk s pomočjo spektakla. Pri "aktivizmu" se vse vrti okoli dogodkov, ki vsebujejo šablono oz. formulo, ki ponazarja to ali ono skupino in ki služi kot krepitev njihove blagovne znamke. Pri "aktivizmu" gre bolj za ponujanje nekega "doživetja" ljudem, kot za spreminjanje paradigme, ki obravnava živali kot stvari.             

Želite veganski svet? Storiti morate tri stvari: (1) biti morate vegani; (2) izobraziti se morate o pravicah živali, o aboliciji in o tem, zakaj je veganstvo moralni imperativ; ter (3) postati morate ustvarjalni in nenasilni učitelji v svojem okolju. Potrebujemo grassroots gibanje, kjer smo vsi "voditelji", ki vključujemo svoje veganstvo v vse pore naših vsakodnevnih življenj. In naše izobraževalne težnje bi morale biti vedno predstavljene na način, ki jasno promovira nenasilje in zavrača človeško diskriminacijo. Prizadevati si moramo postati novo in bolj vključevalno mirovno gibanje.

Odmakniti se moramo od ideje "aktivizma" kot spektakla, ki iz določene skupine dela blagovno znamko in omogoča pojav novih skupin kariernih "voditeljev" s transakcijskimi računi. Oživiti moramo grassroots gibanje, ki se je začelo leta 1980, a bilo nato izpodrinjeno s strani korporativnih ustanov in uličnega teatra.

Pravi aktivizem je težaško delo. A le tako se bodo stvari spremenile. Trenutno obstaja veliko javno zanimanje za veganstvo. Izkoristimo to zanimanje in ga usmerimo v produktivno smer.

**********

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za brezdomne ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se ga lahko lotite.

Če ste že vegani, se izobrazite, zato da boste lahko nato izobraževali ostale. 


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Gary L. Francione
Board of Governors Professor of Law, Rutgers University
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

© 2018 Gary L. Francione

Prevod: Lara Vrhovnik


Sorodne teme (kliknite na povezavo):