sreda, 07. november 2018

Zaton aktivizma in vzpon samopromocijskega spektakla v zagovorništvu živali

3. junij, 2018 /avtor Gary L. Francione

Včasih se organizacije, društva in skupine za dobrobit živali [t.i. welfare organizacije; op.p.] niso kaj prida posvečale aktivizmu. To so bile dobrodelne ustanove, ki so zgolj želele donacije.    

Gibanje za "pravice živali" je nato v 80-ih letih prejšnjega stoletja prispelo v ZDA. Čeprav je bilo gibanje na začetku osredotočeno na izvorni, neodvisni oz. t.i. "grassroots" aktivizem, je sčasoma postalo new welfare gibanje – skupek korporacijskih dobrodelnih ustanov, ki so govorile o aboliciji [odpravi izkoriščanja živali; op.p.] kot končnemu cilju, a so promovirale iste, na donacijah sloneče welfare reforme in single-issue kampanje, kot domnevno sredstvo za dosego tega cilja. Glavna oblika "aktivizma" je postala dajanje denarnega nakazila v podporo teh kampanj. Če so posamezniki poskušali podvomiti v delovanje gibanja, ali bognedaj, izzvati obstoječo usmeritev, jim je bilo rečeno naj nehajo "razdvajati". Rečeno jim je bilo, da potrebujemo "enotnost gibanja". To je v resnici pomenilo: "Utihni in doniraj."

In zdaj vidimo pojav novih skupin (društev, organizacij, itd.), ki razglašajo, da jim gre izključno za "aktivizem". In kaj to pomeni? To pomeni "instant aktivizem". Nič se ti ni treba učiti. Nič ne rabiš vedeti o teoriji pravic živali, o tem kaj pomeni abolicija in o tem zakaj je veganstvo moralni imperativ. Ni nujno niti, da si vegan. Vse kar moraš storiti je, da se pojaviš na organiziranih dogodkih in stojiš v tišini, nosiš masko in držiš laptop, ki prikazuje posnetke nasilja nad živalmi, ali skandiraš slogane in kričiš na ljudi v restavracijah, ali zadržuješ prihod tovornjaka v klavnico, zato da "si lahko priča" [t.i. "Bearing Witness" akcije; op.p.]. Te "aktivistične" skupine na različne načine celo promovirajo new welfare korporacije. "Aktivizem" je postal: "Pridi in nam pomagaj organizirati dogodke, ki delajo iz nas blagovno znamko." Pri "aktivizmu" se vse vrti okoli promoviranja blagovnih znamk, družbenih dogodkov in zabave.   

In imamo "novo" vrsto "voditeljev": slavni "aktivisti" s transakcijskimi računi, ki želijo, da jim omogočite lagodno življenje, zato da imajo lahko kariero iz "aktivizma". Saj veste, podobno kot voditelji korporacijskih welfare ustanov.

Ali so nekateri ljudje postali vegani zavoljo teh "aktivističnih" skupin in finančno podprtih "voditeljev"? Nekateri zagotovo so. A to ni bistvo. Nekateri ljudje so postali vegani zavoljo new welfare skupin in njihovih kampanj za "srečno izkoriščanje živali". Bistvo je, da v kolikor bi se ti, ki so vpeti v te "aktivistične" in new welfare skupine, dejansko izobrazili in pričeli izvajati jasno, nedvoumno abolicionistično izobraževanje ljudi o veganstvu, bi mnogo več ljudi postalo veganov. In imeli bi gibanje, ki ne bi predstavljalo ljudem veganstva kot nekaj kar se jim zdi čudno in odbijajoče.     

Kazanje nasilnih posnetkov ni nekaj novega. Zagovorniki živali to počno že zelo dolgo. Očitno mnogi današnji "aktivisti" ne vedo, da je tekom 90-ih letih prejšnjega stoletja potekala kampanja za prikazovanje nasilnih posnetkov s posluževanjem javnih kioskov. Glavni problem nasilnih posnetkov je, da v družbi, ki sprejema uporabo živali kot nekaj normalnega, tovrstni posnetki na splošno pripravijo ljudi do tega, da prično navijati za postavitev nadzornih kamer v klavnice, za preiskave intenzivnih farm "pod krinko" in ostale stvari, ki so sestavni del gibanja za "srečno izkoriščanje" živali. In ravno to je razlog, zakaj tudi velike welfare korporacije prikazujejo nasilne posnetke – uporabni so za pridobivanje podpore njihovim new welfare kampanjam. Današnji novodobni "aktivisti" pridobivajo videoposnetke od new welfare korporacij. Si lahko mislite?        

Imamo "aktiviste", ki ustavljajo tovornjake na poti v klavnico, zato da so lahko "priča" temu kar se dogaja. Živali na poti v klavnico so prestrašene. Ustavitev tovornjaka, zato da lahko "aktivisti" pomolijo svoje kamere, božajoče roke ali jokajoče obraze pred živali, res morda ustvari spektakel, toda ne stori čisto nič za živali. Pravzaprav podaljševanje njihove agonije pomeni škodovati živalim.

Leta 1989 je organizacija PETA pričela s kampanjo "Raje sem gola, kot da oblečem krzno".  V mnogih ozirih je ta kampanja predstavljala začetek odmika aktivizma stran od vsebine, v smer proti samopromociji in ustvarjanju blagovnih znamk s pomočjo spektakla. In zdaj smo prišli do točke, ko "aktivizem" je samopromocija in ustvarjanje blagovnih znamk s pomočjo spektakla. Pri "aktivizmu" se vse vrti okoli dogodkov, ki vsebujejo šablono oz. formulo, ki ponazarja to ali ono skupino in ki služi kot krepitev njihove blagovne znamke. Pri "aktivizmu" gre bolj za ponujanje nekega "doživetja" ljudem, kot za spreminjanje paradigme, ki obravnava živali kot stvari.             

Želite veganski svet? Storiti morate tri stvari: (1) biti morate vegani; (2) izobraziti se morate o pravicah živali, o aboliciji in o tem, zakaj je veganstvo moralni imperativ; ter (3) postati morate ustvarjalni in nenasilni učitelji v svojem okolju. Potrebujemo grassroots gibanje, kjer smo vsi "voditelji", ki vključujemo svoje veganstvo v vse pore naših vsakodnevnih življenj. In naše izobraževalne težnje bi morale biti vedno predstavljene na način, ki jasno promovira nenasilje in zavrača človeško diskriminacijo. Prizadevati si moramo postati novo in bolj vključevalno mirovno gibanje.

Odmakniti se moramo od ideje "aktivizma" kot spektakla, ki iz določene skupine dela blagovno znamko in omogoča pojav novih skupin kariernih "voditeljev" s transakcijskimi računi. Oživiti moramo grassroots gibanje, ki se je začelo leta 1980, a bilo nato izpodrinjeno s strani korporativnih ustanov in uličnega teatra.

Pravi aktivizem je težaško delo. A le tako se bodo stvari spremenile. Trenutno obstaja veliko javno zanimanje za veganstvo. Izkoristimo to zanimanje in ga usmerimo v produktivno smer.

**********

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za brezdomne ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se ga lahko lotite.

Če ste že vegani, se izobrazite, zato da boste lahko nato izobraževali ostale. 


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Gary Francione
Board of Governors Professor of Law, Rutgers University
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

© 2018 Gary L. Francione

Prevod: Lara Vrhovnik


Sorodne teme (kliknite na povezavo):