torek, 14. november 2017

Brezplačni spletni seminar: Zagovarjanje pravic živali s pomočjo abolicionističnega pristopa – sobota, 18.11.2017 ob 14.uri


Vljudno vabljeni na naš četrti spletni seminar, ki bo v soboto, 18. novembra 2017 ob 14.uri po slovenskem času. Profesorja Anna Charlton in Gary Francione bosta predstavila številne konkretne praktične primere kako zagovarjati pravice živali oz. kako izvajati veganski aktivizem z uporabo abolicionističnega pristopa. Odgovarjala bosta tudi na vaša vprašanja.

Seminar je brezplačen in odprt za vse ljudi širom sveta. Udeležite se ga lahko preko katerekoli naprave z internetno povezavo: pametni telefon, tablica, prenosni ali namizni računalnik, itd.

Brezplačna registracija je na voljo tukaj:

Obvestite tudi svoje prijatelje!

Leon Kralj 

DODANO 19.11.2017: 
Tukaj si lahko ogledate posnetek omenjenega dogodka:


Sorodne teme (kliknite na povezavo):

nedelja, 12. november 2017

"Vegi-vegan" - še več specističnega nesmisla: Drugi del odgovora za Sivarama Svamija


V popularnem videoposnetku, ki se je 2. septembra 2017 pojavil na Facebooku in ki promovira zgrešeni pojem "ahimsa mleko" kot mleko primerno za vegane [ahimsa pomeni nenasilje; op.p.], je Sivarama Svami, eden izmed izključno moške skupine gurujev Skupnosti za zavest Krišne (ISKCON, znane kot gibanje Hare Krišna), samega sebe označil za "vegi-vegana". To kar misli reči s tem je, da ne uživa konvencionalnega mleka in mlečnih izdelkov zaradi krutosti do živali, ki jo vsebuje njegova proizvodnja, a uživa "ahimsa mleko", takrat ko ima dostop do njega. Na srečanju, na katerem je leta 2013 sodelovalo 80 evropskih ISKCON voditeljev in na katerem so razpravljali o tem ali piti mleko ali ne, je anketa med prisotnimi pokazala, da jih 23% zavzema enako stališče – da v kolikor nimajo dostopa do mleka "zaščitenih" krav, torej takšnih krav, ki so vzrejene in rejene na Hare Krišna kmetijah za t.i. "ahimsa mleko", potem sploh ne bodo pili mleka. In kot to razumem sama, z ozirom na moje raziskovanje ISKCON gradiva po internetu, večina tistih – a ne vsi – v skupnosti ISKCON, ki sami sebe imenujejo "vegani", uporabljajo ta izraz na takšen način. Ne zavračajo konzumiranja mleka kot takega; zavračajo le standardno, konvencionalno pridelano mleko. In glede na to, da "ahimsa mleko" ni široko dostopno, potemtakem, razen če ne živijo v bližini Hare Krišna kmetije, ki proizvaja takšno mleko, večinoma ne uživajo nobenega mleka in mlečnih izdelkov. Če se pojavi priložnost za konzumiranje "ahimsa mleka", ne vidijo nobenih težav glede zaužitja le-tega.

(Preberite si Prvi del odgovora za Sivarama Svamija tukaj)

Takšna uporaba termina "vegan" je napačna in zavajajoča. Je ponaredek njegovega pravega pomena, ki ponazarja ne-jedenje živali, ne-oblačenje vanje in njihovo ne-uporabljanje, kolikor je to praktično izvedljivo. Abolicionistični vegani trdimo, da je veganstvo moralni imperativ, kar vključuje celokupno zavračanje kršenja temeljnih pravic živali. Kršenje pravic predstavljajo vse oblike uporabe živali, ne glede na način ravnanja z njimi. Abolicionistično veganstvo vsebuje brezpogojno zasledovanje absolutnega moralnega načela, ki pravi, da ni prav uporabljati čutečih ne-človeških oseb kot stvari oz. kot vir za ljudi. To ni nekaj kar bi bilo stvar poljubne izbire, odvisne od priročnosti in situacije, kot npr. ali imamo na dosegu roke "srečne" oz. "svete" živalske proizvode.  

"Vegi-vegan" je še posebej nesmiseln izraz tudi zato, ker nimata v moralnem smislu vegetarijanstvo in veganstvo prav nič skupnega in se ju nikoli ne bi smelo enačiti. Lakto-vegetarijanstvo je le še ena izmed oblik neveganstva. Reči, da je nekdo "vegi-vegan" je torej enako nesmiselno kot bi rekli, da je nekdo neveganski-vegan. Je podobno nesmiselno in protislovno, kot bi rekli, da je nekdo "ateistični-vernik". Si bodisi eno bodisi drugo; ni mogoče biti oboje, ko pa sta vendar obe kategoriji medsebojno izključujoči. To, kar pravi zase Sivarama Svami, se v ničemer ne razlikuje od tega, če bi nekdo rekel, da je "vegi-vegan" zato, ker uživa le "humano" proizvedena jajca oz. kakšno drugo živilo živalskega izvora.   

Nobene moralne razlike ni med uživanjem mesa in mlečnih izdelkov – vključno z "ahimsa" mlekom – kajti pri obojem gre za uporabljanje živali izključno kot vira za ljudi, in nobenega od teh izdelkov ni mogoče proizvesti brez nasilja, celo v najbolj "humanih" pogojih. Če je nekdo samo delni "vegan" v odvisnosti od priložnosti za uživanje "srečnega" ali "svetega" mleka, potem ta oseba ni vegan. Je neveganski fleksitarijanec. To pomeni, da je izkoriščevalec živali. Kot sem nekoč že citirala Garyja Francioneja, ki je dejal: »Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja. Če nisi vegan, potem neposredno sodeluješ pri izkoriščanju živali.« Pripadniki ISKCON in ostali lakto-vegetarijanci bi morali zavrniti idejo, da je veganstvo moralno zamenljivo z neveganskimi pristopi kot so vegetarijanstvo, redukcitarijanstvo, "ahimsa mleko" in ostale oblike "srečnega", "svetega", "sočutnega" ali "zmanjšanega" izkoriščanja, ki je vse po vrsti še vedno izkoriščanje in se osredotoča na zmanjševanje trpljenja, namesto na spoštovanje temeljnih pravic. Nujno je, da ljudje sprejmejo veganstvo kot temeljno načelo pravičnosti in nenasilja, ne pa le kot enega izmed načinov za zmanjševanje trpljenja

Bodimo karseda jasni: "ahimsa mleko" ne obstaja. Vsi živalski proizvodi vsebujejo himso – nasilje. Vsakdo, ki trdi drugače, je bodisi nepoučen bodisi nepošten. In to velja tudi za tiste, ki nosijo oranžne halje in uporabljajo naziv "Svami". Če se strinjamo s tem, da uporabljati ne-človeške osebe kot predmete neobhodno vključuje izkoriščanje oz. škodovanje, temu logično sledi, da ni mogoče proizvesti "ahimsa mleka". Ni mogoče dobiti "ahimsa" proizvoda iz postopkov, ki že sami po sebi predstavljajo nasilje. In samo zato ker je nekdo na položaju duhovne avtoritete, to še ne pomeni, da je moralno nezmotljiv, ali da se ga ne sme opozoriti, ko naredi napako. Ravno nasprotno, takšnega človeka je potrebno resno soočiti z njegovim specizmom [specizem je diskriminacija na podlagi vrste; op.p.], zato ker lahko s svojim vplivom stori veliko škode, s tem ko zavaja druge. 

Sivarama Svami je bodisi resnično nepoučen glede tega kaj pomeni izraz "vegan", bodisi namerno zavaja ljudi da lahko veganstvo vključuje uživanje določenih živalskih proizvodov. Vse skupaj izkrivlja in ponižuje celoten koncept veganstva. To zaseje le še več zmede v družbi, ki je že tako ali tako zasičena z zmedo, zahvaljujoč velikim dobičkonosnim organizacijam za živali, izmed katerih nobena ne promovira veganstva kot moralnega imperativa. In zdaj lahko izrazom "veg", "veg*n", "vegi", "vegan do 18.ure", "cheegan", "rastlinsko-močan", "anti-karnist" in ostalim nesmiselnim izrazom, dodamo še bedastega "vegi-vegan" za nadaljnje zamegljevanje nečesa, kar mora biti zelo jasen koncept: veganstvo. Veganstvo kot moralna osnova je najmanj kar dolgujemo živalim v smislu pravičnosti.  

Vse kar Sivarama Svami dosega s posluževanjem izraza "vegi-vegan", je nadaljnja krepitev lastniškega statusa živali - da so živali zgolj stvari, ki jih posedujemo in izkoriščamo kot surovino. Ta izraz popolnoma zanika njihovo osebnost kot čutečih bitij, ki imajo inherentno [sebi lastno; op.p.] vrednost, ne pa zgolj nominalno vrednost, osnovano na izdelkih, za proizvodnjo katerih so izkoriščane. Ignorira njihove interese in promovira kršenje njihovih temeljnih pravic.  

Popolnoma izkrivljeno je povezovati oz. združevati veganstvo z lakto-vegetarijanstvom, ne glede na to ali slednje vsebuje standardno, konvencionalno pridelano mleko ali tako imenovano "ahimsa mleko". Donald Watson, ki je leta 1944 ustanovil društvo Vegan Society, je skoval izraz "vegan" z zelo jasno namero, da loči prakso izogibanja vsem živalskim proizvodom od lakto-vegetarijanstva (in ovo-vegetarijanstva). "Vegi-vegan" predstavlja nazadovanje in želi negirati to razliko. To pomeni, da daje veganstvo v nič in pomaga ohranjati status-quo paradigme, ki je odgovorna za smrt 60 milijard kopenskih živali in približno bilijon morskih živali, kolikor jih je vsako leto po nepotrebnem ubitih zgolj za hrano. Govorim o paradigmi "srečnega" izkoriščanja oz. ideji, da je moralno sprejemljivo izkoriščati živali vse dokler počnemo to "humano". Gre za paradigmo, ki jo promovirajo vse organizacije in društva za živali [vključno s slovenskimi; glejte tukaj, tukaj, tukaj in tukaj; op.p.] in to je nikoli končana katastrofa za živali, saj legitimira njihovo izkoriščanje. Če Sivarama Svami zares obsoja vso to gromozansko količino trpinčenja in nasilnega ubijanja živali, kot trdi v najnovejšem videu iz 16. septembra z naslovom "Ne bodite del tega", potem mora prenehati sodelovati in prenehati promovirati "srečno-sveto" izkoriščanje. Skratka, on sam mora prenehati biti "del tega" in postati zgled. V nasprotnem primeru je njegova verodostojnost na nuli.  

Trenutno kaže Sivarama Svami svojo usklajenost s korporacijskimi welfare organizacijami za živali, saj v komentarjih pod svojim zadnjim videom usmerja gledalce k organizaciji PETA. PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) je organizacija, ki hvali in podeljuje priznanja prodajalcem mesa in ostalih živalskih proizvodov "srečno" izkoriščanih živali, kot je McDonalds. Priznanje je podelila tudi oblikovalki klavnic, gospe Temple Grandin, ki svojo pošastno napravo klanja imenuje "stopnišče do nebes". Tukaj si lahko preberete kako podjetje Bell & Evans, vodilni korporacijski ubijalec piščancev, ponuja na ogled izjavo predsednice PETA Ingrid Newkirk, ki se navdušuje nad njihovo uvedbo zadušitve s plinom za piščance, z namenom promocije svojih piščančjih trupel, s popolno odobritvijo organizacije PETA:

PETA ... meni, da Bell & Evans nenehno dviguje merilo uspešnosti za celotno perutninsko industrijo: »Bell & Evans kaže, da lahko prizadevanje za dobrobit živali in dober posel delujeta z roko v roki ... in z upoštevanjem potrošnikovih želja je Bell & Evans postavil nov standard za industrijo dobaviteljev piščancev.« - Ingrid Newkirk, predsednica PETA  


In tukaj nas Bell & Evans znova seznanja s tem, da PETA (skupaj s Temple Grandin in organizacijo HSUS) odobrava njihovo ubijanje piščancev z zadušitvijo s plinom.

Povedano drugače, PETA, enako kot vse ostale korporacijske organizacije za živali, se združuje s korporacijskimi izkoriščevalci živali, z namenom, da jim pomaga prodajati njihove proizvode "srečno" izkoriščanih živali. Glede na to, da je Sivarama Svami tudi sam promotor "srečnega" izkoriščanja živali v obliki "ahimsa mleka", je njegovo usmerjanje gledalcev k organizaciji PETA docela skladno s tem. Toda kaže na hipokrizijo njegovega navideznega objokovanja množičnega ubijanja živali, ki ga aktivno podpira ta moralno obubožani in zgrešeni pristop.  

PETA se tudi redno poslužuje seksizma pri zbiranju finančnih sredstev in zavrača opozarjanje na to, da vse dokler so ženske obravnavane kot meso, bodo tudi živali obravnavane kot meso. PETA tudi sama neposredno škoduje živalim, ko jih v velikem številu ubija v svojem "zavetišču" v Virginiji. Tukaj si lahko preberete, kako PETA že desetletja ubija po cca. 2000 živali letno, med katerimi je večina zdravih živali, primernih za posvojitev.      

Sivarama Svami poleg tega ponuja povezavo do "Vegetarian Times", spletnega časopisa z recepti, ki vsebujejo mleko in jajca – proizvode, ki neobhodno vključujejo trpinčenje in ubijanje živali in se v ničemer ne razlikujejo od mesa.  

Sivarama Svami je očitno bodisi zelo zmeden, ali pa, enako kot korporacijske dobičkonosne organizacije, govori eno medtem ko dela drugo – promovira ravno tisto, čemur pravi, da nasprotuje. Če gre zgolj za nepoučenost o teh stvareh, navkljub današnjemu enostavnemu dostopu do informacij, ali za nepoučenost o pomenu besede "vegan" v kombinaciji s splošnim pomanjkanjem znanja o etiki v odnosu do živali, bi moral nemudoma prenehati objavljati sleparske videoposnetke po medmrežju ter se najprej pričeti izobraževati, preden se okliče za učitelja o zaščiti živali. Potegovanje za pravičnost do živali je resna stvar in zahteva resen pristop. Abolicionistični pristop resno jemlje potegovanje za pravičnost do živali, in vsakdo, ki je zainteresiran ter želi izvedeti več, lahko začne tukaj.  

Če sklenem, to kar počne Sivarama Svami, ko v sklopu zavzemanja za laž "ahimsa mleka" promovira protislovno idejo, da je lahko nekdo "vegi-vegan", je kontraproduktivno pravičnosti do živali in spodkopava delo abolicionističnih veganov, ki izobražujejo javnost. Upam, da bo resno razmislil in opustil "vegi" ter postal vegan.       

********

Linda McKenzie

Za vse informacije o tem kako postati vegan, prosim obiščite tole stran.

Tako ta esej, kot ostali, ki bodo sledili, črpajo iz etične teorije profesorja Garyja Francioneja, ustanovitelja abolicionističnega pristopa k pravicam živali.

Zahvaljujem se mojemu dragemu abolicionističnemu prijatelju, Balintu Balasi, za njegove povratne informacije in predloge.

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)


sobota, 4. november 2017

Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo

Spodnje besedilo je napisala dolgoletna zagovornica pravic živali, abolicionistična veganka, Lara Vrhovnik.

******* 

"Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo


28. oktober, 2017 /avtorica Lara Vrhovnik

V preteklih dveh tednih, po tem ko sem delila objavo (ki so jo medtem že izbrisali) v facebook skupini "Veganska iniciativa" o moralni spornosti delovanja predsednika Društva za osvoboditev živali Stanka Valpatiča, doživljam buren odziv jeznih veganov, ki mi očitajo neupravičenost kritiziranja drugih veganov. Natančneje, tistih veganov oz. "zagovornikov živali", ki s svojimi javnimi izjavami v medijih in drugod zavračajo veganstvo kot moralno osnovo in ki preko potegovanja za zakonodajne spremembe v prid "humanejšega" ravnanja z izkoriščanimi živalmi (t.i. welfare reforme) in problematiziranja posamičnih oblik izkoriščanja živali (t.i. single issue kampanje – ko je enkrat problem zgolj lov, drugič le poskusi na živalih, tretjič krzno, nato cirkusi z živalmi, ipd.) ne odpravljajo, pač pa dejansko promovirajo izkoriščanje živali. Četudi nekateri izmed teh veganov sami zase trdijo, da zagovarjajo veganstvo kot moralno osnovo, njihova dejanja govorijo ravno nasprotno.  

Ker mi želijo dopovedati, da vsi vegani, ne glede na različne pristope, sporočamo ljudem isto stvar ter delamo "za isti cilj" (za dosego sveta brez izkoriščanja živali), bi rada na konkretnem, praktičnem primeru ilustrirala, da to preprosto ne drži in imajo naša delovanja diametralno nasprotni učinek.

To, kar boste prebrali spodaj, se niti približno ne more zgoditi, če promoviraš veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ (kar počnemo abolicionisti), pač pa se lahko zgodi izključno v primeru, če promoviraš veganstvo kot stvar "diete" ali kot zgolj enega izmed načinov za pomoč živalim, skupaj z vegetarijanstvom, fleksitarijanstvom, kupovanjem živalskih proizvodov "srečno" izkoriščanih živali, manjšim uživanjem mesa, itd. (kar počno welfaristi, v skupino katerih sodi tudi večina slovenskih veganov oz. "zagovornikov živali").  

Preden začnem, je tukaj še kratka obrazložitev za vse tiste, ki morda še niste slišali za abolicionistični pristop k pravicam živali:

Abolicionistični vegani smo tisti ljudje, ki ne konzumiramo nobenih proizvodov živalskega izvora, ne sodelujemo pri izkoriščanju živali, nasprotujemo vsem oblikam uporabe živali (vključno s potegovanjem za welfare in single issue reforme) ter promoviramo veganstvo kot moralno osnovo/imperativ in preko nenasilnega izobraževanja pozivamo ljudi k veganstvu kot edinemu razumnemu odgovoru na spoznanje, da živali niso lastnina, predmeti oz. vir za potešitev človekovih interesov. Delujemo v smeri odprave izkoriščanja živali. Več o ozadju naših stališč si lahko preberete tukaj. Po drugi strani pa so ne-abolicionistični oz. (new) welfare vegani tisti, ki – čeravno nekateri izmed njih trdijo, da so za odpravo izkoriščanja živali – se potegujejo za reguliranje izkoriščanja živali v prid "humanejšega" izkoriščanja ali odprave le določenih "najhujših" oblik zlorabe živali, in s svojim aktivizmom ustvarjajo natanko takšne vrste "veganov", kot jih ponujata spodnji zgodbi. Več o welfare pristopu oz. njegovi moderni različici, new welfare, si lahko preberete tukaj in tukaj.  

Te dni se v sodelovanju med znano trgovsko verigo in medijsko hišo POP TV odvija projekt Štartaj, Slovenija, ki išče najperspektivnejše mlade podjetnike z inovativnimi poslovnimi idejami. Projekt je v preteklih mesecih prejel viktorja za posebne medijske dosežke, veliko nagrado za najboljšo celostno komunikacijsko akcijo na Slovenskem oglaševalskem festivalu, marketinški portal Marketing Magazin ga je prepoznal kot najboljšo marketinško akcijo v regiji, prejel je srebrno nagrado WARC innovative award 2017, od Ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenia je prejel naziv najboljše poslovne prakse v sklopu inovativnosti, na največjem mednarodnem forumu NATPE pa je oddaja Štartaj, Slovenija! prejela nagrado občinstva. Skratka, gre za projekt z ugledom in veliko medijsko pokritostjo, ki ga ima očitno ogromo ljudi za verodostojnega in mu sledijo.

Izmed več kot 300 prijavljenih so organizatorji izbrali 8 najboljših izdelkov, ki se v finalu potegujejo za naziv "Hit produkt 2017". Med njimi sta tudi zakonca, Radojka in Branko Merhar, "zaprisežena vegana", ki proizvajata nevegansko pasjo hrano. V časopisu Delo (27.10. 2017, stran 9) lahko v članku novinarke Božene Križnik, z naslovom "V hrani se točno vidi meso, tu ni drobnega tiska", med drugim preberemo:
»Zaprisežena vegana sta svojemu [labradorcu; op.] Salu in vsem pasjeljubcem ponudila najbolj naravni obrok, surovo pasjo hrano. /.../ Zakonca stavita na zdrav življenjski slog, pri katerem je prehrana izjemno pomembna. Sta zaprisežena vegana. Ko sta dobila psa, sta hotela tudi njemu ponuditi zdrav obrok. Informacije sta črpala pri modrecu googlu. Ugotovila sta, da mora pes jesti meso in razne dodatke, zelenjavo. Po tem receptu sta začela sama pripravljati obroke zanj. Ko sta se naveličala in hotela tako hrano kupiti v trgovini, sta ugotovila, da je v Sloveniji ni na voljo. Branko je dobil nov podjetniški preblisk. Ko je ta postal dovolj oprijemljiv, je bila Brankova prva delovna zmaga (v zavezništvu s Salom), da je v načrt prepričal ženo Radojko. Da se vegan loti obdelave mesa, da ga sploh vzame v roke, mora dobiti res močan impulz. Kaj je na Salu tako posebnega? Opisati ga v nekaj stavkih se zdi Branku težka naloga. Najbrž bi laže napisal knjigo. Zgodba pa izhaja iz njegove dolgoletne želje, da bi imel psa. Ne kateregakoli, ampak natančno takega, črnega labradorca. Tudi izbira imena ni bila naključna. Izhaja iz stare islandščine in pomeni dušo. "Sal je postal duša naše družine, črna, v resnici pa zlata duša. Miren, prijazen, celo nekoliko zadržan. Mislim, da nam je prav pisan na kožo. Zelo je spremenil naše življenje. Otroka – Nejc jih ima 31, Špela pa 24 – sta zrasla, in ko je kuža prišel k hiši, je več kot uspešno zapolnil praznino," pripoveduje podjetnik razneženo. /.../ "Kupila sva rabljeno industrijsko mesoreznico, ki je več kot zadoščala za v začetku skromno proizvodnjo, po sto kilogramov na teden." /.../ Vse to se je dogajalo že dve leti pred prijavo na Štartaj, Slovenija. Poslovni model je predvidel prodajo prek spleta, zadeva je funkcionirala, stranke so se na kakovostjo pasjo hrano navadile in se vračale. V projekt sta torej pripeljala že vpeljano podjetniško idejo, z izborom v finale in z naročilom za police Sparovih megamarketov (6000 vrečk vampov in po 4000 enot govedine in divjačine) pa je dobila nove dimenzije. /.../ "Mesoreznico smo zamenjali za novejšo, si priskrbeli avtohladilnik za prevoz mesa." /.../ Govedino kupujejo v dveh večjih slovenskih klavnicah /.../ tudi divjačino dobivajo od dveh slovenskih dobaviteljev, nekaj je lokalne, nekaj iz uvoza. /.../ "V briketih je lahko zmleto marsikaj, tega ne vidimo. V naši naravni surovi hrani pa točno vidite meso, korenček, peteršilj, sadje. Tu ni drobnega tiska." /.../ [Branko] že tuhta o novih izdelkih iz govedine in iz ovčjega mesa. Zaveda se, da je v Sloveniji težko dobiti dovolj ovčetine. Če se bodo lotili tega, bo treba meso uvažati.« 

Ja, prav ste prebrali. "Zaprisežena vegana", ki se neposredno okoriščata z biznisom iz izkoriščanja in ubijanja živali. Kot bi nekdo razglašal, da je zagovornik otrokovih pravic ter istočasno delal biznis z otroško pornografijo. A preden pokažemo s prstom na pravega krivca, naj vam razkrijem še eno zgodbo.  

V istem sklopu projekta oddaje Štartaj, Slovenija! se je v finalu znašla še ena živalsko-izkoriščevalska podjetniška ideja, ki vključuje sodelovanje veganke. Ekipa štirih mladih Korošcev ponuja "visokooktanski" sušeni mesni prigrizek beef jerky. Za pospešitev prodaje je dobro, da okoli vsakega, še tako neatraktivnega izdelka napleteš neko atraktivno zgodbo, in nič drugače ni niti v tem primeru. Novinarka Božena Križnik v Delu (20.10. 2017 na strani 9) navaja:
»Do zdaj so razkrili le del zgodbe, lansirali jo bodo po kapljicah. Vsega nam Klemen [eden od omenjenih štirih podjetnikov Korošcev] še ne izda, radovednost pa vzbudi z nekaj namigi: postavili bodo deželo govorečega mladega bikca Junca ter varuha narave in živali Matjaža, ki bosta učila o odgovornem odnosu do narave, odgovornem uživanju hrane. Poučno, tudi v obliki interaktivnih pravljic za otroke. /.../ Dodana vrednost koroškega mesnega prigrizka je to, da zanj uporabljajo samo ekološko vzrejeno govedino (prosta reja na certificiranih kmetijah). Zakol ekogoved je treba napovedati dva tedna prej. Dobivajo jih iz okoliških kmetij. /.../ Izjemno zadovoljni so, da lahko ekogovedo kot takšno tudi prodajo in dosežejo kakovosti primerno ceno. Z veseljem bi čredo še povečali. /.../ Prodaja se je po oddaji Štartaj, Slovenija! močno povečala, stranke se vračajo. To mlado ekipo spodbuja, da rine naprej, ne le pri izpopolnjevanju in optimizaciji procesa, ampak razvijajo tudi  nove produkte, nove okuse. Razmišljajo o vegetarijanskem jerkyju. Izbirali bodo med petimi različicami, ki jim jih pripravlja veganka iz Koroške. /.../ Skratka, če jim uspe dobiti pogodbo s Sparom za plasma v celotno mrežo, bodo pripravljeni na veliki ruker in širitev ponudbe.«  

Kot lahko vidite, se, enako kot v prvem primeru, tudi tu pojavi "veganka", ki ne ve, da veganstvo pomeni ne škodovati živalim kjerkoli je to praktično izvedljivo. Le od kod so ti "vegani" sploh dobili idejo, da je mogoče biti hkrati proti izkoriščanju živali in za izkoriščanje živali? Pa poglejmo ... 

Ali katerakoli organizacija za živali kjerkoli na svetu promovira veganstvo kot nedvoumno moralno osnovo oz. kot stvar temeljne pravičnosti? Ne. Nobena. Niti ena! Prav vse tovrstne organizacije (PETA, Mercy for Animals, Vegan Outreach, Farm Sanctuary, The Vegan Society, Direct Action Everywhere - DxE, Animal Liberation Front – ALF, Animals Australia, Animal Equality, HSUS, Viva!, RSPCA, itd.) so podjetja, ki delujejo po principu okoriščanja na račun prodajanja ideje, da smo lahko "odgovorni", "sočutni" in "pravični" do živali, če jih začnemo konzumirati v manjši količini ali če jih izkoriščamo in ubijamo tako, da poskrbimo, da "ne trpijo preveč". Tudi slovenska "veganska" društva in društva za "zaščito/pravice" živali niso nič drugačna, kajti nobena (niti ena!) ne zavzema jasnega stališča, da pravice živali pomeni nič manj kot veganstvo. Pojdimo po vrsti: 

1.) Predsednica Slovenskega veganskega društva (SVD), Maja Hrovat, ko je na primer povprašana po razlogih zakaj je veganka, odgovori: »Zato, ker sem bila najprej vegetarijanka.« Točno to (samo to in nič drugega) je namreč odgovorila voditeljici Mojci Mavec na nacionalni televiziji RTV Slovenija v oddaji Dobro Jutro. Spletna stran SVD vsebuje vse polno povezav do člankov in organizacij, ki hvalijo idejo o "srečnem" izkoriščanju živali in zavračajo moralni imperativ veganstva. In tudi sicer je Slovensko vegansko društvo zelo sovražno nastrojeno do stališča, da je veganstvo moralna osnova (opomba glede linka: odkar Dani Sušnik ni več predsednik SVD, ni nič drugače), kajti vsakič, ko jih abolicionisti soočimo z žalostnim dejstvom, da promovirajo neveganstvo, se branijo s posluževanjem specizma (specizem = diskriminacija na podlagi vrste). Tole mi je na primer odgovorila predsednica SVD Maja Hrovat (citiram):
»SVD promovira veganstvo in nič drugega. Želimo si, da bi vsi postali vegani v tem hipu. Če nekdo ta hip ne želi postati vegan (na žalost ga ne moremo prisiliti), pozdravimo vsak korak v smeri veganstva, pod kar spadajo tudi zeleni ponedeljki, vegetarijanstvo in ostalo. Zakaj? Ker je to najbolj uspešen način, da zmanjšaš število ubitih živali (glede na raziskave). Nam je mar izključno za živali. In po svojih najboljših močeh se trudimo, da bi jih čimveč čimprej rešili. Me ne moti, če ima nekdo drugačno mnenje. Moti me, da z njim poskuša uničevati delo drugih, čeprav se (naj bi trudili) trudimo za isti cilj. Tega ne morem dovolj pogosto ponoviti.«


Odgovorila sem ji:
»Maja, ali bi enako govorila, če bi šlo za človekove pravice? Ali bi pri zavzemanju proti zlorabi otrok tudi rekla "pozdravimo vsak korak v smeri nezlorabljanja otrok, pod kar spadajo tudi pedofilije prosti ponedeljki, zlorabljanje zgolj deklic, ne pa dečkov in ostalo"?? Ali bi promovirala te stvari, če bi ti nekdo rekel, da "raziskave" (ki so jih plačali tisti, ki se okoriščajo z zlorabo otrok) kažejo, da je to najbolj "uspešen" način, da zmanjšaš število zlorabljenih otrok? Ali bi verjela tistemu, ki reče (tako kot si rekla ti v primeru živali) "naše društvo promovira spoštovanje otrokovih pravic in nič drugega", a nato v isti sapi reče: "če kateri od pedofilov ta hip ne želi prenehati z zlorabami, pozdravimo njegove ponedeljke brez posiljevanja otrok"? Če je tvoj odgovor NE, ali bi potemtakem za tiste, ki bi oglaševali te stvari tudi rekla, da ne želiš uničevati njihovega dela, ker se trudijo za isti cilj kot ti? Prosim razloži mi zakaj misliš, da tvoj komentar ne odraža ničesar drugega kot čisti specizem.«

Odgovora z Majine strani ni bilo. 

Ko sem nekega dne na facebook strani SVD pustila svoj komentar, sem kmalu zatem prejela tole s strani članice SVD Katjuše Aline Tomažič:
»Pozdravljen/a! Kot administratorka strani Slovensko vegansko društvo prosim, da na strani ne objavljate več post-ov in odgovorov, ki vsebujejo teorijo abolicionizma oz. t. i. francionovsko filozofijo. Tako po raziskavah in tudi po mnenjih najbolj aktivnih svetovnih organizacij, ki si prizadevajo za širjenje veganstva in so dejansko(!) na tem področju že marsikaj tudi dosegle, je ta pristop v večini primerov škodljiv (ljudi za dlje časa odbije od tega, da bi sploh poskusili veganstvo). Namen strani Slovenskega veganskega društva pa je ravno čim bolj uspešno širjenje veganstva, zato škodljivi pristopi niso zaželjeni in bodo v bodoče tudi izbrisani oz. njihovi avtorji odstranjeni. Hvala za razumevanje! Katjuša« 


Odgovorila sem ji: 
»Zdravo, Katjuša! Hvala za opozorilo, čeravno priznam, da ne razumem v čem naj bi bilo sporno, da kot veganka promoviram veganstvo na veganski strani?! Vidim, da si tokrat ponovno, enako kot pred nekaj tedni, podala isti svoj citat, kot si ga uporabila, ko si mi odrekla članstvo v facebook skupini "Vegetarijanci, vegani, presnojedci". Že tedaj sem te lepo prosila za obrazložitev oziroma za spletne povezave do "raziskav", ki jih omenjaš. Nisi storila ne enega, ne drugega. Pravzaprav mi sploh nisi odgovorila. Ali lahko torej sklepam, da v resnici nimaš ničesar, s čimer bi lahko podkrepila svojo izjavo o domnevni "škodljivosti" abolicionističnega pristopa? Če imaš, to prosim predstavi. Kajti v nasprotnem primeru tvoje poteze ni mogoče razumeti nikakor drugače kot kratenje svobode govora (v smislu poskusa utišanja ene ideologije na račun druge). Hvala. Lp, Lara ... Še to: Na spletni strani vašega Slovenskega veganskega društva se nahaja povezava do AbolitionistApproach.com. Le zakaj, ko pa vendar pravite, da je ta pristop "škodljiv"?« 


Katjuša Alina Tomažič je odgovorila:
»Zaradi obilice prostovoljnega dela imam premalo časa, da bi se pogovarjala in razpravljala, zato tega ne bom počela. Napisala bom le to, da nas je prostovoljcev, ki bi resnično delali na širjenju veganstva, bistveno premalo. Skoraj vsi bi samo teoretizirali, pisarili in se šli couch aktivizem, le redki pa hodimo tudi na shode, promocijske stojnice in redki delamo na vsej podpori tem dogodkom. Je pa to najbolj učinkovito (ljudje zaradi tega resnično postajajo vegani). In ravno zaradi premalo aktivnih ljudi je na naši strani še nekaj stvari izpred 5 let, ko smo pač hoteli na spletni strani veliko vsebine in še nismo poznali vsega, se je pa še nihče ni uspel lotiti (ter popraviti ali izbrisati). Iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih uspešnih evropskih in svetovnih organizacij namreč vemo, da ne držijo in jih bomo zagotovo enkrat popravili oz. izbrisali. Pa lep pozdrav!« 


Moj odgovor:
»Katjuša, vsakdo, ki ima trdno izoblikovano stališče o nečem in verjame vanj z vsem srcem, zlahka in v eni potezi takoj odgovori na sleherno kritiko. Ga ni "obilice prostovoljnega dela", ki bi ti lahko preprečilo, da ga podaš kadarkoli si izzvana z nasprotnim stališčem. Glede na to, da ti tega ne storiš, ne morem zaključiti drugega kot to, da bodisi nimaš trdno izoblikovanega stališča bodisi slepo zaupaš drugim brez da bi sama preverila njihove informacije. Nekdo te je precej dobro naplahtal, če res misliš, da je abolicionistična teorija "škodljiva". Verjamem celo, da ti ta "nekdo", če ga vprašaš, sploh ne bo znal argumentirati v čem točno naj bi bila ta "škodljivost" in kje se nahajajo kakšne "raziskave" o tem. FYI: gonja proti abolicionističnemu pristopu je sprožena s strani velikih, dobičkonosnih animal welfare organizacij, ki služijo mastne denarce na račun prodajanja ideje, da lahko živali izkoriščamo "humano", da je postati vegan tako zelo težko, da rabimo postopne korake in da je za začetek mnogo lažje samo podpisati kakšno peticijo ali donirati njim, ki bodo namesto nas obračunali z "zlobno" industrijo. Ali je sploh presenetljivo, da se te welfare korporacije počutijo ogrožene ob krepitvi abolicionističnega gibanja, ki po vsem svetu naglo širi idejo o veganstvu kot moralni osnovi ter zavrača vse oblike diskriminacije? Glede na dejstvo, da si v Slovenskem veganskem društvu (in tudi ostalih društvih pri nas) ne morete ravno obetati bogastva iz naslova donacij in prodaje artiklov, je še toliko manj razumljivo, da nasedate ideologiji teh velikih welfare korporacij in jim s tem, ko širite njihove ideje v javnosti, še dodatno pomagate bogateti na račun izdaje živali. Namesto, da poslušate ne-abolicioniste govoriti o abolicionizmu, se o tem raje izobrazite pri samem viru. Spoznali boste, da ponuja abolicionistična teorija odgovore na vse(!) vaše dileme. Abolicionistično gibanje ni "teoretiziranje", je aktivizem v pravem pomenu besede. Praviš, da je tistih, ki bi resnično delali na širjenju veganstva, bistveno premalo. Se strinjam! Nihče, razen abolicionistov, ne govori vsakodnevno v živo z ljudmi o veganstvu kot moralnem imperativu. Aktivizem za odpravo izkoriščanja živali namreč niso le shodi in stojnice (še najmanj stojnice z recepti in welfare literaturo), pač pa nenehno izobraževanje ljudi v vseh situacijah, kjerkoli se pojavi (oz. načrtno ustvari) iztočnica za pogovor - med prijatelji, sorodniki, sodelavci, neznanci na ulici, v trgovini, v čakalnicah, na veterini, v knjižnici, restavraciji, itd., itd., itd. Skratka, Katjuša, vabim te, da se seznaniš z abolicionističnim pristopom pri samem viru, si prebereš bodisi bloge bodisi kakšno abolicionistično knjigo, da boš sploh vedela čemu nasprotuješ: http://www.abolitionistapproachbook.com/ in http://www.advocateforanimalsbook.com/ Če ti kaj konkretno ne bo šlo v račun, pa se lahko seveda kadarkoli obrneš tudi name osebno in z veseljem ti bom pomagala razumeti vse kar te zanima v zvezi z abolicionizmom. Lp, Lara«


Odgovora s Katjušine strani ni bilo. Po mnenju Slovenskega veganskega društva je torej modro upoštevati tiste "raziskave", ki kažejo, da je promovirati krivičnost dobra strategija za doseči pravičnost.

2.) Gospod Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali, je v intervjuju ob Svetovnem dnevu živali dejal, da »vse funkcionira, če jemo meso za velike praznike in kdaj ob nedeljah« ter da potrebujemo državnega varuha pravic živali, ki bi sodeloval z Vursovim inšpektorjem, ki bi skrbel "za pravilno klanje", on pa bi hkrati skrbel "za boljši položaj živali". Morda pa so mu mladi Korošci ravnokar ponudili novo idejo za sodelovanje s svojim beef jerky varuhom živali Matjažem in visokooktanskim sušenim mesnim prigrizkom, govorečim mladim bikcem Juncem. Med drugim nas gospod Valpatič tudi svari, naj nikar ne hitimo v veganstvo, saj da »ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje«. Tudi sicer so publikacije Društva za osvoboditev živali, v katerih svoje članke objavljajo mnogi vidni predstavniki slovenske "veganske scene" (Jadranka Juras, mag. Miloš Židanik, dr. Katerina Vidner Ferkov, prof. Cirila Toplak, dr. David Zorko, mag. Marko Čenčur, Mirjana Mulec, itd.), polne specizma, zagovarjanja bolj "humanih" zakonov trpinčenja in ubijanja živali ter spodbujanja ljudi k vegetarijanskemu načinu izkoriščanja živali. (Opomba: nobene moralne razlike ni med mesom ter mlekom, jajci in ostalimi živalskimi proizvodi – vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost). Zakaj abolicionisti zavračamo argument, da naj bi promoviranje vegetarijanstva pripeljalo ljudi do veganstva, si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj

3.) Veganka in vodja edinega zatočišča za "rejne" živali v državi (Zatočišče Koki), gospa Ksenija Vesenjak Kutlačić, se je zavestno odločila, da se bo v svojih javnih nastopih izogibala besede veganstvo in ne bo omenjala dejstva, da je najosnovnejša moralna dolžnost vseh ljudi, ki izražajo moralno zaskrbljenost za živali (še posebej tistih, ki podpirajo njeno zatočišče in prihajajo z njo v stik), ta, da prenehajo izkoriščati živali in postanejo vegani. Gospa Kutlačić redno nastopa na televiziji in se vestno drži svoje zaveze molku. S tem skrbi za čim širšo bazo svojih potencialnih donatorjev, saj se zaveda, da bi si jo s promoviranjem moralnega imperativa veganstva precej zožila. Dejstvo, da počne to na račun živali, postavlja resen dvom v njeno iskrenost pri zavzemanju za živali.

4.) Društvo za zaščito živali Pomurja nas na svoji spletni strani poziva naj "ukrepamo takoj" in pristojnim organom prijavimo "fizično mučenje, pretepanje ali trpljenje živali", če ga opazimo. Pri tem se sklicujejo na Zakon o zaščiti živali, ki (kot navajajo) "določa pravila za dobro ravnanje" in "pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali". Povedano drugače, Društvo za zaščito živali Pomurja zelo jasno sporoča, da obstaja pravilno in nepravilno mučenje živali. Da obstajajo dobre in slabe prakse okoriščanja na račun nedolžnih. In da "ukrepati takoj" ne pomeni postani vegan, ampak poskrbeti za to, da bodo živali izkoriščane "pravilno". Članica Društva za zaščito živali Pomurja, Leja Žido, je na TV Slovenija dejala (citiram): 
»Moram povedati, da je tukaj [v Pomurju] še veliko živinoreje, našli smo tudi primere, ki so v zelo slabih stanjih, vendar se trudimo izboljšati, da tudi če ... ko pristane na krožniku, da ima vsaj lepo življenje.« 


5.) Društvo za zaščito živali Ljubljana aktivno sodeluje z mesno industrijo pri ugotavljanju kako priskrbeti kvalitetnejše meso ter posledično povečati ekonomsko donosnost industrije in omogočiti ljudem, da se počutijo boljše ob tem ko izkoriščajo živali. 

6.) Itd., itd. Še mnogo več o "aktivizmu" teh in drugih slovenskih društev za živali, si lahko preberete tukaj

Se pravi, kamorkoli so se že "vegani" iz zgodb Štartaj, Slovenija!, preden so postali "vegani", obrnili po informacije o tem kaj pomeni biti vegan, povsod so naleteli na sporočilo, da veganstvo oz. v celoti prenehati sodelovati v izkoriščanju živali ni nekaj kar dolgujemo živalim ta trenutek kot stvar temeljne pravičnosti, pač pa, da je veganstvo osebni "lajfstajl", ki lahko po želji vključuje tudi neveganstvo in iskanje poslovnih priložnosti znotraj industrije izkoriščanja živali. Čeprav je seveda vsakdo osebno odgovoren za svoja dejanja, pa krivdo za to kar počno tovrstni fleksi-vegani, nikakor ne gre v celoti pripisati njim, kajti bili so le zavedeni s strani "sindikata" živali, zbranega v številnih društvih, ki jim ponuja a-la-carte sistem, iz katerega lahko poljubno izberejo svoj nivo in obliko zadajanja nepotrebnega trpljenja in smrti čutečim bitjem. Moralna shizofrenija, ki jo promovirajo ti "sindikalni zastopniki" živali, se lepo odraža na tistih, ki jih nagovorijo oz. ki jim ponudijo svoj "izobraževalni" material ter jih spremenijo v takšne "vegane", ki jih potem gledamo v medijih, kako v svoje mesoreznice vstavljajo živali, ki se v ničemer ne razlikujejo od tistih, ki jih imajo za družinske člane in jim pravijo "zlata duša". Ali v takšne "vegane", ki zavohajo biznis ter ponudijo svoje znanje klavcem ekogoveda in jim pomagajo pri tem, da lahko računajo na "veliki ruker in širitev ponudbe".

Nekateri vegani, ki so v svojih komentarjih pod to in ostalimi mojimi delitvami facebook objav izražali ogorčenost in užaljenost nad tem, ker vse to izpostavljam, so dejali, da naj bi bil naš abolicionistični pristop le teorija, medtem ko oni delujejo v praksi. Očitano mi je bilo, da samo teoretiziram, medtem ko oni "uspešno delajo na terenu in spreminjajo ljudi v vegane". Sprašujem se ali je to ta "uspeh", ki je viden v tovrstnih veganskih podjetnikih, kot se pojavljajo v Štartaj, Slovenija in ki se okoriščajo na račun živali? Nekaj je gotovo: ti podjetniki ob svojem prehodu na veganstvo niso bili nagovorjeni z abolicionistično, temveč z welfare ideologijo.

Če pustim ob strani dejstvo, da abolicionisti širom sveta vsakodnevno izvajamo veganski aktivizem v živo, tako z znanci v svoji okolici, kot s popolnimi neznanci, kjerkoli se pojavi priložnost za mimobežni klepet (pri čemer spreminjamo ljudi v abolicionistične vegane in spreminjamo tisočletja staro, diskriminatorno paradigmo – od gledanja na živali kot na lastnino in vir za ljudi, do gledanja nanje kot na osebe z inherentno vrednostjo življenja – tukaj si lahko ogledate naše fotografije s terena in tukaj preberete opise nekaterih konkretnih primerov iz prakse), so ti užaljeni vegani preprosto v zmoti, če mislijo, da za svoje delovanje ne potrebujejo teorije. Trdna, jasna in neizpodbitna teorija je nujni predpogoj za udejanjanje kateregakoli družbeno-političnega aktivizma. Brez teorije človek pravzaprav ne more vedeti kaj sploh početi med aktivizmom, kakšne ideje sprožati in kaj zagovarjati, kajti brez teoretičnega predznanja ne razume vzrokov in posledic svojih dejanj. Če nameravam na primer danes v okviru svojega aktivizma govoriti z neko skupino ljudi o pravicah živali, moram vedeti kaj bom povedala. Imeti moram teorijo. Tudi welfarist, ki namerava govoriti s skupino ljudi, mora vedeti kaj jim bo povedal. Tudi on ima teorijo (problematično sicer, a jo ima). Tisti zagovornik živali, ki misli, da za svoje delovanje ne rabi teorije, se ne zaveda, da jo v bistvu že ima - vsesplošno sprejeto welfare ideologijo, s katero je prežeta celotna družba. Vsi (razen abolicionistov) sprejemajo to idelogijo, tudi nevegani. Vsi ljudje namreč menijo, da imamo lahko radi živali in jih hkrati jemo. Vsi ljudje menijo, da problem ni to, da se živali izkorišča, ampak kvečjemu način na katerega se jih izkorišča. Vsi menijo, da živalim ni mar, če umrejo, ampak samo, da ne trpijo. In če se imamo za zagovornike živali, bi morali izpodbijati to zgrešeno miselnost, ne pa jo še dodatno krepiti z idejami o "humanejšem" izkoriščanju, zmanjšanem, priložnostnem ali vegetarijanskem uživanju živil živalskega izvora, ipd.

Najlepše pri tem je, da vsi (ampak res vsi!) ljudje že verjamejo čisto vse kar rabijo verjeti za to, da uvidijo pomembnost tega, da postanejo vegani. Vsi namreč soglašajo s tem, da živalim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem. In to že zadostuje, da jim na podlagi tega (z nekaj teoretičnega predznanja) pokažemo zakaj je postati vegan edini razumni odgovor na njihovo zaskrbljenost za živali. Vsakodnevno govorim z ljudmi v živo in lahko povem, da so rezultati odlični. Mnogi postanejo vegani dobesedno čez noč, nekateri malce kasneje, nekateri morda še dolgo ne bodo vegani, toda prav vsi z lahkoto dojamejo in sprejmejo dejstvo, da ni prav izkoriščati živali in od zdaj naprej vedo, da veganstvo ni nekaj skrajnega, kar bi bilo primerno le za najbolj "fanatične ljubitelje živali", ampak osnovna moralna obveza vseh ljudi, s katero pravzaprav že soglašajo. Pogovori so vedno zelo prijetni, brez vsakršnih občutkov obsojanj ali jeznih pogledov. Govorim tudi z veliko "etičnimi" vegetarijanci, med katerimi so tudi taki, ki so vegetarijanci že 20 ali 30 let in mi po pogovoru dostikrat potožijo, češ "zakaj nam še nihče nikoli ni razložil teh stvari, ko pa je vse tako jasno in preprosto. Če bi vedeli, bi postali vegani že mnogo prej." Ironično, toda resnično – opažam, da imajo daleč največ težav s tem, da je veganstvo moralna osnova ravno "vegani" oz. samooklicani "zagovorniki živali" iz raznih društev, medtem ko po drugi strani običajni ljudje, ki niso še nikoli slišali za veganstvo ali bili vpeti v gibanje za pravice živali, to zlahka razumejo in sprejmejo.

Celotno "gibanje za pravice živali" bi moralo, če želi upravičiti svoje ime, stopiti korak nazaj, prevetriti svoje delovanje in nemudoma prevzeti abolicionistična načela, ki med drugim vključujejo tudi nasprotovanje vzrejanju psov, mačk in ostalih "domačih živali" (več o tem tukaj). Čimprej in enkrat za vselej bi morali razpoznati, da oni (welfaristi) in mi (abolicionisti) nismo del istega gibanja in nikakor nismo "v istem čolnu", kot nam skušajo dopovedati, saj se welfare čoln že desetletja potaplja in vleče živali s seboj na dno oceana. Vztrajno ponavljanje, da naj utihnemo, češ da se vsi tako ali tako potegujemo za isti cilj, je v resnici le nezmožnost podati tehtno utemeljeni protiargument abolicionistični kritiki. Ko bo obstoječe, vseprisotno in prevladujoče "gibanje" začelo kristalno jasno in brez trohice dvoumnosti promovirati veganstvo kot to kar tudi je (temeljna pravičnost in moralna osnova), ne bo razloga, da bi se še kadarkoli v javnosti pojavil kdo, ki bi zase trdil, da je vegan in hkrati služil na račun proizvajanja in prodajanja živalskih artiklov. Živali bodo končno dobile svoje resnične zastopnike in bodo lahko začele odštevati čas, ki bo pomenil konec njihovega izkoriščanja s strani ljudi.

Če še niste vegan, a vam je mar za živali oz. menite, da imajo moralno vrednost in niso zgolj predmeti, potem menite, da je veganstvo moralna osnova. Vse o veganstvu izveste tukaj:

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj imate na voljo abolicionistične spletne strani, ki ponujajo brezplačen izobraževalni material:   
https://leonkralj.blogspot.si/ (v slovenščini)

© 2017 Lara Vrhovnik

--------------------

Sorodne teme (kliknite na povezavo)
2. Odprto pismo dr. Milošu Židaniku (avtor Leon Kralj)



sreda, 1. november 2017

Svetovni dan veganstva

Danes je 1. november, svetovni dan veganstva. Veganstvo pomeni temeljno pravičnost v odnosu do živali. Postati vegan je moralna obveza vsakogar, ki meni, da čuteča bitja niso predmeti. Je nekaj, s čimer se že strinjamo praktično vsi ljudje: vsi namreč menimo, da ni prav povzročati živalim trpljenja in smrti "po nepotrebnem". Soglašamo, da užitek, navada, priročnost ali zabava nikakor ne morejo šteti kot "nujni" razlogi za trpinčenje in ubijanje živali. Toda to so hkrati tudi edini razlogi, ki jih v resnici lahko ponudimo za to, da jih načrtno vzrejamo, izkoriščamo, ubijamo in uporabljamo. 

Nikomur ni potrebno jesti mesa, mlečnih izdelkov ali jajc, da bi bil zdrav. To potrjujejo vse največje (neveganske!) prehranske organizacije in zdravstvene ustanove na svetu: Academy of Nutrition and Dietetics, British Nutrition Foundation, Dietician´s Association of Australia, Dietitians of Canada, British National Health Service, U.S. National Institutes of Health, American Diabetes Association,  American Heart Association, Deutsche Gesellschaft fur Ernahrung, UCLA Health Center, The Mayo Clinic, Heart and Stroke Foundation, U.S. Department of Health and Human Services, itd.

Poleg tega proizvodnja živil živalskega izvora prispeva največji delež k uničevanju okolja – z emisijami toplogrednih plinov (51%), znatno večjimi od vsega svetovnega prometa (18%), z erozijo tal, izsekavanjem gozdov, onesnaževanjem podtalnice, ogromno porabo čedalje bolj dragocene pitne vode, opustošenjem oceanov, itd., kar mnogo ljudi v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in drugod obsodi na revščino in lakoto

Kaj je torej pravi razlog, da vsako leto trpinčimo, ubijemo in pojemo 70 milijard(!) kopenskih in 1 bilijon(!) morskih živali ter s tem hkrati uničujemo edini planet, ki vzdržuje naše življenje in celotno človeštvo? Užitek. Navada. Priročnost. Zabava. Razlogi, ki jim sicer ostro nasprotujemo, ko slišimo kogarkoli, ki skuša z njimi upravičiti trpinčenje in ubijanje nedolžnih. To kaže na našo moralno shizofrenijo.

Pozivam vas, da uskladite svoje že obstoječe moralne vrednote s svojimi dejanji in postanete vegani. Etično veganstvo predstavlja vašo opredelitev za pravičnost, odpravo izkoriščanja živali in nenasilje. Smo bodisi vegani bodisi izkoriščevalci živali. Tretja možnost ne obstaja. Postati vegan je zelo enostavno in v praktičnem smislu pomeni, da ne uporabljamo živali za hrano, obleke in druge namene ter poleg specizma zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije: rasizem, seksizem, heteroseksizem, starizem, itd.  

Žalostno je, da vse večje organizacije in društva za "pravice" živali na svetu (tudi slovenska "veganska" društva in društva za zaščito živali - glejte sledeče povezave: 1, 2, 34567 in 8) zavračajo veganstvo kot moralno osnovo in nas prepričujejo, da je veganstvo le eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali. Veganstvo oglašujejo skupaj v paketu z neveganstvom, saj spodbujajo ljudi k vegetarijanskemu oz. redukcitarijanskemu načinu izkoriščanja živali, ali pa poljubno izberejo en živalski proizvod (npr. krzno) oz. eno obliko izkoriščanja živali (npr. lov, bikoborbe, poskusi na živalih, pasji boji) in jo predstavljajo kot hujšo od drugih proizvodov oz. oblik izkoriščanja, s čimer neobhodno promovirajo izkoriščanje živali.

Dobra novica je, da se v zadnjih letih po vsem svetu naglo širi t.i. abolicionistično gibanje, ki ga sestavljamo ljudje, ki ne barantamo z interesi živali. Razpoznavamo zgrešenost oz. specizem vseh teh organizacij in društev ter zavračamo sprevrženo idejo, ki pravi, da smo lahko "humani" do bitij, ki jih spravimo na svet le zato, da jih izkoristimo in ubijemo. Abolicionistični vegani izvajamo miroljubno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Pridružite se nam. 

Ne potrebujemo svetovnega dneva veganstva, potrebujemo veganski svet! 

Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):