Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo

Spodnje besedilo je napisala dolgoletna zagovornica pravic živali, abolicionistična veganka, Lara Vrhovnik.

******* 

"Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo

28. oktober, 2017 /avtorica Lara Vrhovnik

V preteklih dveh tednih, po tem ko sem delila objavo (ki so jo medtem že izbrisali) v facebook skupini "Veganska iniciativa" o moralni spornosti delovanja predsednika Društva za osvoboditev živali Stanka Valpatiča, doživljam buren odziv jeznih veganov, ki mi očitajo neupravičenost kritiziranja drugih veganov. Natančneje, tistih veganov oz. "zagovornikov živali", ki s svojimi javnimi izjavami v medijih in drugod zavračajo veganstvo kot moralno osnovo in ki preko potegovanja za zakonodajne spremembe v prid "humanejšega" ravnanja z izkoriščanimi živalmi (t.i. welfare reforme) in problematiziranja posamičnih oblik izkoriščanja živali (t.i. single issue kampanje – ko je enkrat problem zgolj lov, drugič le poskusi na živalih, tretjič krzno, nato cirkusi z živalmi, ipd.) ne odpravljajo, pač pa dejansko promovirajo izkoriščanje živali. Četudi nekateri izmed teh veganov sami zase trdijo, da zagovarjajo veganstvo kot moralno osnovo, njihova dejanja govorijo ravno nasprotno.  

Ker mi želijo dopovedati, da vsi vegani, ne glede na različne pristope, sporočamo ljudem isto stvar ter delamo "za isti cilj" (za dosego sveta brez izkoriščanja živali), bi rada na konkretnem, praktičnem primeru ilustrirala, da to preprosto ne drži in imajo naša delovanja diametralno nasprotni učinek.

To, kar boste prebrali spodaj, se niti približno ne more zgoditi, če promoviraš veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ (kar počnemo abolicionisti), pač pa se lahko zgodi izključno v primeru, če promoviraš veganstvo kot stvar "diete" ali kot zgolj enega izmed načinov za pomoč živalim, skupaj z vegetarijanstvom, fleksitarijanstvom, kupovanjem živalskih proizvodov "srečno" izkoriščanih živali, manjšim uživanjem mesa, itd. (kar počno welfaristi, v skupino katerih sodi tudi večina slovenskih veganov oz. "zagovornikov živali").  

Preden začnem, je tukaj še kratka obrazložitev za vse tiste, ki morda še niste slišali za abolicionistični pristop k pravicam živali:

Abolicionistični vegani smo tisti ljudje, ki ne konzumiramo nobenih proizvodov živalskega izvora, ne sodelujemo pri izkoriščanju živali, nasprotujemo vsem oblikam uporabe živali (vključno s potegovanjem za welfare in single issue reforme) ter promoviramo veganstvo kot moralno osnovo/imperativ in preko nenasilnega izobraževanja pozivamo ljudi k veganstvu kot edinemu razumnemu odgovoru na spoznanje, da živali niso lastnina, predmeti oz. vir za potešitev človekovih interesov. Delujemo v smeri odprave izkoriščanja živali. Več o ozadju naših stališč si lahko preberete tukaj. Po drugi strani pa so ne-abolicionistični oz. (new) welfare vegani tisti, ki – čeravno nekateri izmed njih trdijo, da so za odpravo izkoriščanja živali – se potegujejo za reguliranje izkoriščanja živali v prid "humanejšega" izkoriščanja ali odprave le določenih "najhujših" oblik zlorabe živali, in s svojim aktivizmom ustvarjajo natanko takšne vrste "veganov", kot jih ponujata spodnji zgodbi. Več o welfare pristopu oz. njegovi moderni različici, new welfare, si lahko preberete tukaj in tukaj.  

Te dni se v sodelovanju med znano trgovsko verigo in medijsko hišo POP TV odvija projekt Štartaj, Slovenija, ki išče najperspektivnejše mlade podjetnike z inovativnimi poslovnimi idejami. Projekt je v preteklih mesecih prejel viktorja za posebne medijske dosežke, veliko nagrado za najboljšo celostno komunikacijsko akcijo na Slovenskem oglaševalskem festivalu, marketinški portal Marketing Magazin ga je prepoznal kot najboljšo marketinško akcijo v regiji, prejel je srebrno nagrado WARC innovative award 2017, od Ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenia je prejel naziv najboljše poslovne prakse v sklopu inovativnosti, na največjem mednarodnem forumu NATPE pa je oddaja Štartaj, Slovenija! prejela nagrado občinstva. Skratka, gre za projekt z ugledom in veliko medijsko pokritostjo, ki ga ima očitno ogromo ljudi za verodostojnega in mu sledijo.

Izmed več kot 300 prijavljenih so organizatorji izbrali 8 najboljših izdelkov, ki se v finalu potegujejo za naziv "Hit produkt 2017". Med njimi sta tudi zakonca, Radojka in Branko Merhar, "zaprisežena vegana", ki proizvajata nevegansko pasjo hrano. V časopisu Delo (27.10. 2017, stran 9) lahko v članku novinarke Božene Križnik, z naslovom "V hrani se točno vidi meso, tu ni drobnega tiska", med drugim preberemo:

»Zaprisežena vegana sta svojemu [labradorcu; op.] Salu in vsem pasjeljubcem ponudila najbolj naravni obrok, surovo pasjo hrano. /.../ Zakonca stavita na zdrav življenjski slog, pri katerem je prehrana izjemno pomembna. Sta zaprisežena vegana. Ko sta dobila psa, sta hotela tudi njemu ponuditi zdrav obrok. Informacije sta črpala pri modrecu googlu. Ugotovila sta, da mora pes jesti meso in razne dodatke, zelenjavo. Po tem receptu sta začela sama pripravljati obroke zanj. Ko sta se naveličala in hotela tako hrano kupiti v trgovini, sta ugotovila, da je v Sloveniji ni na voljo. Branko je dobil nov podjetniški preblisk. Ko je ta postal dovolj oprijemljiv, je bila Brankova prva delovna zmaga (v zavezništvu s Salom), da je v načrt prepričal ženo Radojko. Da se vegan loti obdelave mesa, da ga sploh vzame v roke, mora dobiti res močan impulz. Kaj je na Salu tako posebnega? Opisati ga v nekaj stavkih se zdi Branku težka naloga. Najbrž bi laže napisal knjigo. Zgodba pa izhaja iz njegove dolgoletne želje, da bi imel psa. Ne kateregakoli, ampak natančno takega, črnega labradorca. Tudi izbira imena ni bila naključna. Izhaja iz stare islandščine in pomeni dušo. "Sal je postal duša naše družine, črna, v resnici pa zlata duša. Miren, prijazen, celo nekoliko zadržan. Mislim, da nam je prav pisan na kožo. Zelo je spremenil naše življenje. Otroka – Nejc jih ima 31, Špela pa 24 – sta zrasla, in ko je kuža prišel k hiši, je več kot uspešno zapolnil praznino," pripoveduje podjetnik razneženo. /.../ "Kupila sva rabljeno industrijsko mesoreznico, ki je več kot zadoščala za v začetku skromno proizvodnjo, po sto kilogramov na teden." /.../ Vse to se je dogajalo že dve leti pred prijavo na Štartaj, Slovenija. Poslovni model je predvidel prodajo prek spleta, zadeva je funkcionirala, stranke so se na kakovostjo pasjo hrano navadile in se vračale. V projekt sta torej pripeljala že vpeljano podjetniško idejo, z izborom v finale in z naročilom za police Sparovih megamarketov (6000 vrečk vampov in po 4000 enot govedine in divjačine) pa je dobila nove dimenzije. /.../ "Mesoreznico smo zamenjali za novejšo, si priskrbeli avtohladilnik za prevoz mesa." /.../ Govedino kupujejo v dveh večjih slovenskih klavnicah /.../ tudi divjačino dobivajo od dveh slovenskih dobaviteljev, nekaj je lokalne, nekaj iz uvoza. /.../ "V briketih je lahko zmleto marsikaj, tega ne vidimo. V naši naravni surovi hrani pa točno vidite meso, korenček, peteršilj, sadje. Tu ni drobnega tiska." /.../ [Branko] že tuhta o novih izdelkih iz govedine in iz ovčjega mesa. Zaveda se, da je v Sloveniji težko dobiti dovolj ovčetine. Če se bodo lotili tega, bo treba meso uvažati.« 

Ja, prav ste prebrali. "Zaprisežena vegana", ki se neposredno okoriščata z biznisom iz izkoriščanja in ubijanja živali. Kot bi nekdo razglašal, da je zagovornik otrokovih pravic ter istočasno delal biznis z otroško pornografijo. A preden pokažemo s prstom na pravega krivca, naj vam razkrijem še eno zgodbo.  

V istem sklopu projekta oddaje Štartaj, Slovenija! se je v finalu znašla še ena živalsko-izkoriščevalska podjetniška ideja, ki vključuje sodelovanje veganke. Ekipa štirih mladih Korošcev ponuja "visokooktanski" sušeni mesni prigrizek beef jerky. Za pospešitev prodaje je dobro, da okoli vsakega, še tako neatraktivnega izdelka napleteš neko atraktivno zgodbo, in nič drugače ni niti v tem primeru. Novinarka Božena Križnik v Delu (20.10. 2017 na strani 9) navaja:

»Do zdaj so razkrili le del zgodbe, lansirali jo bodo po kapljicah. Vsega nam Klemen [eden od omenjenih štirih podjetnikov Korošcev] še ne izda, radovednost pa vzbudi z nekaj namigi: postavili bodo deželo govorečega mladega bikca Junca ter varuha narave in živali Matjaža, ki bosta učila o odgovornem odnosu do narave, odgovornem uživanju hrane. Poučno, tudi v obliki interaktivnih pravljic za otroke. /.../ Dodana vrednost koroškega mesnega prigrizka je to, da zanj uporabljajo samo ekološko vzrejeno govedino (prosta reja na certificiranih kmetijah). Zakol ekogoved je treba napovedati dva tedna prej. Dobivajo jih iz okoliških kmetij. /.../ Izjemno zadovoljni so, da lahko ekogovedo kot takšno tudi prodajo in dosežejo kakovosti primerno ceno. Z veseljem bi čredo še povečali. /.../ Prodaja se je po oddaji Štartaj, Slovenija! močno povečala, stranke se vračajo. To mlado ekipo spodbuja, da rine naprej, ne le pri izpopolnjevanju in optimizaciji procesa, ampak razvijajo tudi  nove produkte, nove okuse. Razmišljajo o vegetarijanskem jerkyju. Izbirali bodo med petimi različicami, ki jim jih pripravlja veganka iz Koroške. /.../ Skratka, če jim uspe dobiti pogodbo s Sparom za plasma v celotno mrežo, bodo pripravljeni na veliki ruker in širitev ponudbe.«  

Kot lahko vidite, se, enako kot v prvem primeru, tudi tu pojavi "veganka", ki ne ve, da veganstvo pomeni ne škodovati živalim kjerkoli je to praktično izvedljivo. Le od kod so ti "vegani" sploh dobili idejo, da je mogoče biti hkrati proti izkoriščanju živali in za izkoriščanje živali? Pa poglejmo ... 

Ali katerakoli organizacija za živali kjerkoli na svetu promovira veganstvo kot nedvoumno moralno osnovo oz. kot stvar temeljne pravičnosti? Ne. Nobena. Niti ena! Prav vse tovrstne organizacije (PETA, Mercy for Animals, Vegan Outreach, Farm Sanctuary, The Vegan Society, Direct Action Everywhere - DxE, Animal Liberation Front – ALF, Animals Australia, Animal Equality, HSUS, Viva!, RSPCA, itd.) so podjetja, ki delujejo po principu okoriščanja na račun prodajanja ideje, da smo lahko "odgovorni", "sočutni" in "pravični" do živali, če jih začnemo konzumirati v manjši količini ali če jih izkoriščamo in ubijamo tako, da poskrbimo, da "ne trpijo preveč". Tudi slovenska "veganska" društva in društva za "zaščito/pravice" živali niso nič drugačna, kajti nobena (niti ena!) ne zavzema jasnega stališča, da pravice živali pomeni nič manj kot veganstvo. Pojdimo po vrsti: 

1.) Predsednica Slovenskega veganskega društva (SVD), Maja Hrovat, ko je na primer povprašana po razlogih zakaj je veganka, odgovori: »Zato, ker sem bila najprej vegetarijanka.« Točno to (samo to in nič drugega) je namreč odgovorila voditeljici Mojci Mavec na nacionalni televiziji RTV Slovenija v oddaji Dobro Jutro. Spletna stran SVD vsebuje vse polno povezav do člankov in organizacij, ki hvalijo idejo o "srečnem" izkoriščanju živali in zavračajo moralni imperativ veganstva. In tudi sicer je Slovensko vegansko društvo zelo sovražno nastrojeno do stališča, da je veganstvo moralna osnova (opomba glede linka: odkar Dani Sušnik ni več predsednik SVD, ni nič drugače), kajti vsakič, ko jih abolicionisti soočimo z žalostnim dejstvom, da promovirajo neveganstvo, se branijo s posluževanjem specizma (specizem = diskriminacija na podlagi vrste). Tole mi je na primer odgovorila predsednica SVD Maja Hrovat (citiram):

»SVD promovira veganstvo in nič drugega. Želimo si, da bi vsi postali vegani v tem hipu. Če nekdo ta hip ne želi postati vegan (na žalost ga ne moremo prisiliti), pozdravimo vsak korak v smeri veganstva, pod kar spadajo tudi zeleni ponedeljki, vegetarijanstvo in ostalo. Zakaj? Ker je to najbolj uspešen način, da zmanjšaš število ubitih živali (glede na raziskave). Nam je mar izključno za živali. In po svojih najboljših močeh se trudimo, da bi jih čimveč čimprej rešili. Me ne moti, če ima nekdo drugačno mnenje. Moti me, da z njim poskuša uničevati delo drugih, čeprav se (naj bi trudili) trudimo za isti cilj. Tega ne morem dovolj pogosto ponoviti.«

Odgovorila sem ji:

»Maja, ali bi enako govorila, če bi šlo za človekove pravice? Ali bi pri zavzemanju proti zlorabi otrok tudi rekla "pozdravimo vsak korak v smeri nezlorabljanja otrok, pod kar spadajo tudi pedofilije prosti ponedeljki, zlorabljanje zgolj deklic, ne pa dečkov in ostalo"?? Ali bi promovirala te stvari, če bi ti nekdo rekel, da "raziskave" (ki so jih plačali tisti, ki se okoriščajo z zlorabo otrok) kažejo, da je to najbolj "uspešen" način, da zmanjšaš število zlorabljenih otrok? Ali bi verjela tistemu, ki reče (tako kot si rekla ti v primeru živali) "naše društvo promovira spoštovanje otrokovih pravic in nič drugega", a nato v isti sapi reče: "če kateri od pedofilov ta hip ne želi prenehati z zlorabami, pozdravimo njegove ponedeljke brez posiljevanja otrok"? Če je tvoj odgovor NE, ali bi potemtakem za tiste, ki bi oglaševali te stvari tudi rekla, da ne želiš uničevati njihovega dela, ker se trudijo za isti cilj kot ti? Prosim razloži mi zakaj misliš, da tvoj komentar ne odraža ničesar drugega kot čisti specizem.«

Odgovora z Majine strani ni bilo. 

Ko sem nekega dne na facebook strani SVD pustila svoj komentar, sem kmalu zatem prejela tole s strani članice SVD Katjuše Aline Tomažič:

»Pozdravljen/a! Kot administratorka strani Slovensko vegansko društvo prosim, da na strani ne objavljate več post-ov in odgovorov, ki vsebujejo teorijo abolicionizma oz. t. i. francionovsko filozofijo. Tako po raziskavah in tudi po mnenjih najbolj aktivnih svetovnih organizacij, ki si prizadevajo za širjenje veganstva in so dejansko(!) na tem področju že marsikaj tudi dosegle, je ta pristop v večini primerov škodljiv (ljudi za dlje časa odbije od tega, da bi sploh poskusili veganstvo). Namen strani Slovenskega veganskega društva pa je ravno čim bolj uspešno širjenje veganstva, zato škodljivi pristopi niso zaželjeni in bodo v bodoče tudi izbrisani oz. njihovi avtorji odstranjeni. Hvala za razumevanje! Katjuša« 

Odgovorila sem ji: 

»Zdravo, Katjuša! Hvala za opozorilo, čeravno priznam, da ne razumem v čem naj bi bilo sporno, da kot veganka promoviram veganstvo na veganski strani?! Vidim, da si tokrat ponovno, enako kot pred nekaj tedni, podala isti svoj citat, kot si ga uporabila, ko si mi odrekla članstvo v facebook skupini "Vegetarijanci, vegani, presnojedci". Že tedaj sem te lepo prosila za obrazložitev oziroma za spletne povezave do "raziskav", ki jih omenjaš. Nisi storila ne enega, ne drugega. Pravzaprav mi sploh nisi odgovorila. Ali lahko torej sklepam, da v resnici nimaš ničesar, s čimer bi lahko podkrepila svojo izjavo o domnevni "škodljivosti" abolicionističnega pristopa? Če imaš, to prosim predstavi. Kajti v nasprotnem primeru tvoje poteze ni mogoče razumeti nikakor drugače kot kratenje svobode govora (v smislu poskusa utišanja ene ideologije na račun druge). Hvala. Lp, Lara ... Še to: Na spletni strani vašega Slovenskega veganskega društva se nahaja povezava do AbolitionistApproach.com. Le zakaj, ko pa vendar pravite, da je ta pristop "škodljiv"?« 

Katjuša Alina Tomažič je odgovorila:

»Zaradi obilice prostovoljnega dela imam premalo časa, da bi se pogovarjala in razpravljala, zato tega ne bom počela. Napisala bom le to, da nas je prostovoljcev, ki bi resnično delali na širjenju veganstva, bistveno premalo. Skoraj vsi bi samo teoretizirali, pisarili in se šli couch aktivizem, le redki pa hodimo tudi na shode, promocijske stojnice in redki delamo na vsej podpori tem dogodkom. Je pa to najbolj učinkovito (ljudje zaradi tega resnično postajajo vegani). In ravno zaradi premalo aktivnih ljudi je na naši strani še nekaj stvari izpred 5 let, ko smo pač hoteli na spletni strani veliko vsebine in še nismo poznali vsega, se je pa še nihče ni uspel lotiti (ter popraviti ali izbrisati). Iz lastnih izkušenj in izkušenj drugih uspešnih evropskih in svetovnih organizacij namreč vemo, da ne držijo in jih bomo zagotovo enkrat popravili oz. izbrisali. Pa lep pozdrav!« 

Moj odgovor:

»Katjuša, vsakdo, ki ima trdno izoblikovano stališče o nečem in verjame vanj z vsem srcem, zlahka in v eni potezi takoj odgovori na sleherno kritiko. Ga ni "obilice prostovoljnega dela", ki bi ti lahko preprečilo, da ga podaš kadarkoli si izzvana z nasprotnim stališčem. Glede na to, da ti tega ne storiš, ne morem zaključiti drugega kot to, da bodisi nimaš trdno izoblikovanega stališča bodisi slepo zaupaš drugim brez da bi sama preverila njihove informacije. Nekdo te je precej dobro naplahtal, če res misliš, da je abolicionistična teorija "škodljiva". Verjamem celo, da ti ta "nekdo", če ga vprašaš, sploh ne bo znal argumentirati v čem točno naj bi bila ta "škodljivost" in kje se nahajajo kakšne "raziskave" o tem. FYI: gonja proti abolicionističnemu pristopu je sprožena s strani velikih, dobičkonosnih animal welfare organizacij, ki služijo mastne denarce na račun prodajanja ideje, da lahko živali izkoriščamo "humano", da je postati vegan tako zelo težko, da rabimo postopne korake in da je za začetek mnogo lažje samo podpisati kakšno peticijo ali donirati njim, ki bodo namesto nas obračunali z "zlobno" industrijo. Ali je sploh presenetljivo, da se te welfare korporacije počutijo ogrožene ob krepitvi abolicionističnega gibanja, ki po vsem svetu naglo širi idejo o veganstvu kot moralni osnovi ter zavrača vse oblike diskriminacije? Glede na dejstvo, da si v Slovenskem veganskem društvu (in tudi ostalih društvih pri nas) ne morete ravno obetati bogastva iz naslova donacij in prodaje artiklov, je še toliko manj razumljivo, da nasedate ideologiji teh velikih welfare korporacij in jim s tem, ko širite njihove ideje v javnosti, še dodatno pomagate bogateti na račun izdaje živali. Namesto, da poslušate ne-abolicioniste govoriti o abolicionizmu, se o tem raje izobrazite pri samem viru. Spoznali boste, da ponuja abolicionistična teorija odgovore na vse(!) vaše dileme. Abolicionistično gibanje ni "teoretiziranje", je aktivizem v pravem pomenu besede. Praviš, da je tistih, ki bi resnično delali na širjenju veganstva, bistveno premalo. Se strinjam! Nihče, razen abolicionistov, ne govori vsakodnevno v živo z ljudmi o veganstvu kot moralnem imperativu. Aktivizem za odpravo izkoriščanja živali namreč niso le shodi in stojnice (še najmanj stojnice z recepti in welfare literaturo), pač pa nenehno izobraževanje ljudi v vseh situacijah, kjerkoli se pojavi (oz. načrtno ustvari) iztočnica za pogovor - med prijatelji, sorodniki, sodelavci, neznanci na ulici, v trgovini, v čakalnicah, na veterini, v knjižnici, restavraciji, itd., itd., itd. Skratka, Katjuša, vabim te, da se seznaniš z abolicionističnim pristopom pri samem viru, si prebereš bodisi bloge bodisi kakšno abolicionistično knjigo, da boš sploh vedela čemu nasprotuješ: http://www.abolitionistapproachbook.com/ in http://www.advocateforanimalsbook.com/ Če ti kaj konkretno ne bo šlo v račun, pa se lahko seveda kadarkoli obrneš tudi name osebno in z veseljem ti bom pomagala razumeti vse kar te zanima v zvezi z abolicionizmom. Lp, Lara«

Odgovora s Katjušine strani ni bilo. Po mnenju Slovenskega veganskega društva je torej modro upoštevati tiste "raziskave", ki kažejo, da je promovirati krivičnost dobra strategija za doseči pravičnost.

2.) Gospod Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali, je v intervjuju ob Svetovnem dnevu živali dejal, da »vse funkcionira, če jemo meso za velike praznike in kdaj ob nedeljah« ter da potrebujemo državnega varuha pravic živali, ki bi sodeloval z Vursovim inšpektorjem, ki bi skrbel "za pravilno klanje", on pa bi hkrati skrbel "za boljši položaj živali". Morda pa so mu mladi Korošci ravnokar ponudili novo idejo za sodelovanje s svojim beef jerky varuhom živali Matjažem in visokooktanskim sušenim mesnim prigrizkom, govorečim mladim bikcem Juncem. Med drugim nas gospod Valpatič tudi svari, naj nikar ne hitimo v veganstvo, saj da »ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje«. Tudi sicer so publikacije Društva za osvoboditev živali, v katerih svoje članke objavljajo mnogi vidni predstavniki slovenske "veganske scene" (Jadranka Juras, mag. Miloš Židanik, dr. Katerina Vidner Ferkov, prof. Cirila Toplak, dr. David Zorko, mag. Marko Čenčur, Mirjana Mulec, itd.), polne specizma, zagovarjanja bolj "humanih" zakonov trpinčenja in ubijanja živali ter spodbujanja ljudi k vegetarijanskemu načinu izkoriščanja živali. (Opomba: nobene moralne razlike ni med mesom ter mlekom, jajci in ostalimi živalskimi proizvodi – vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost). Zakaj abolicionisti zavračamo argument, da naj bi promoviranje vegetarijanstva pripeljalo ljudi do veganstva, si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj. 

3.) Veganka in vodja edinega zatočišča za "rejne" živali v državi (Zatočišče Koki), gospa Ksenija Vesenjak Kutlačić, se je zavestno odločila, da se bo v svojih javnih nastopih izogibala besede veganstvo in ne bo omenjala dejstva, da je najosnovnejša moralna dolžnost vseh ljudi, ki izražajo moralno zaskrbljenost za živali (še posebej tistih, ki podpirajo njeno zatočišče in prihajajo z njo v stik), ta, da prenehajo izkoriščati živali in postanejo vegani. Gospa Kutlačić redno nastopa na televiziji in se vestno drži svoje zaveze molku. S tem skrbi za čim širšo bazo svojih potencialnih donatorjev, saj se zaveda, da bi si jo s promoviranjem moralnega imperativa veganstva precej zožila. Dejstvo, da počne to na račun živali, postavlja resen dvom v njeno iskrenost pri zavzemanju za živali.

4.) Društvo za zaščito živali Pomurja nas na svoji spletni strani poziva naj "ukrepamo takoj" in pristojnim organom prijavimo "fizično mučenje, pretepanje ali trpljenje živali", če ga opazimo. Pri tem se sklicujejo na Zakon o zaščiti živali, ki (kot navajajo) "določa pravila za dobro ravnanje" in "pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali". Povedano drugače, Društvo za zaščito živali Pomurja zelo jasno sporoča, da obstaja pravilno in nepravilno mučenje živali. Da obstajajo dobre in slabe prakse okoriščanja na račun nedolžnih. In da "ukrepati takoj" ne pomeni postani vegan, ampak poskrbeti za to, da bodo živali izkoriščane "pravilno". Članica Društva za zaščito živali Pomurja, Leja Žido, je na TV Slovenija dejala (citiram): 

»Moram povedati, da je tukaj [v Pomurju] še veliko živinoreje, našli smo tudi primere, ki so v zelo slabih stanjih, vendar se trudimo izboljšati, da tudi če ... ko pristane na krožniku, da ima vsaj lepo življenje.« 

5.) Društvo za zaščito živali Ljubljana aktivno sodeluje z mesno industrijo pri ugotavljanju kako priskrbeti kvalitetnejše meso ter posledično povečati ekonomsko donosnost industrije in omogočiti ljudem, da se počutijo boljše ob tem ko izkoriščajo živali. 

6.) Itd., itd. Še mnogo več o "aktivizmu" teh in drugih slovenskih društev za živali, si lahko preberete tukaj. 

Se pravi, kamorkoli so se že "vegani" iz zgodb Štartaj, Slovenija!, preden so postali "vegani", obrnili po informacije o tem kaj pomeni biti vegan, povsod so naleteli na sporočilo, da veganstvo oz. v celoti prenehati sodelovati v izkoriščanju živali ni nekaj kar dolgujemo živalim ta trenutek kot stvar temeljne pravičnosti, pač pa, da je veganstvo osebni "lajfstajl", ki lahko po želji vključuje tudi neveganstvo in iskanje poslovnih priložnosti znotraj industrije izkoriščanja živali. Čeprav je seveda vsakdo osebno odgovoren za svoja dejanja, pa krivdo za to kar počno tovrstni fleksi-vegani, nikakor ne gre v celoti pripisati njim, kajti bili so le zavedeni s strani "sindikata" živali, zbranega v številnih društvih, ki jim ponuja a-la-carte sistem, iz katerega lahko poljubno izberejo svoj nivo in obliko zadajanja nepotrebnega trpljenja in smrti čutečim bitjem. Moralna shizofrenija, ki jo promovirajo ti "sindikalni zastopniki" živali, se lepo odraža na tistih, ki jih nagovorijo oz. ki jim ponudijo svoj "izobraževalni" material ter jih spremenijo v takšne "vegane", ki jih potem gledamo v medijih, kako v svoje mesoreznice vstavljajo živali, ki se v ničemer ne razlikujejo od tistih, ki jih imajo za družinske člane in jim pravijo "zlata duša". Ali v takšne "vegane", ki zavohajo biznis ter ponudijo svoje znanje klavcem ekogoveda in jim pomagajo pri tem, da lahko računajo na "veliki ruker in širitev ponudbe".

Nekateri vegani, ki so v svojih komentarjih pod to in ostalimi mojimi delitvami facebook objav izražali ogorčenost in užaljenost nad tem, ker vse to izpostavljam, so dejali, da naj bi bil naš abolicionistični pristop le teorija, medtem ko oni delujejo v praksi. Očitano mi je bilo, da samo teoretiziram, medtem ko oni "uspešno delajo na terenu in spreminjajo ljudi v vegane". Sprašujem se ali je to ta "uspeh", ki je viden v tovrstnih veganskih podjetnikih, kot se pojavljajo v Štartaj, Slovenija in ki se okoriščajo na račun živali? Nekaj je gotovo: ti podjetniki ob svojem prehodu na veganstvo niso bili nagovorjeni z abolicionistično, temveč z welfare ideologijo.

Če pustim ob strani dejstvo, da abolicionisti širom sveta vsakodnevno izvajamo veganski aktivizem v živo, tako z znanci v svoji okolici, kot s popolnimi neznanci, kjerkoli se pojavi priložnost za mimobežni klepet (pri čemer spreminjamo ljudi v abolicionistične vegane in spreminjamo tisočletja staro, diskriminatorno paradigmo – od gledanja na živali kot na lastnino in vir za ljudi, do gledanja nanje kot na osebe z inherentno vrednostjo življenja – tukaj si lahko ogledate naše fotografije s terena in tukaj preberete opise nekaterih konkretnih primerov iz prakse), so ti užaljeni vegani preprosto v zmoti, če mislijo, da za svoje delovanje ne potrebujejo teorije. Trdna, jasna in neizpodbitna teorija je nujni predpogoj za udejanjanje kateregakoli družbeno-političnega aktivizma. Brez teorije človek pravzaprav ne more vedeti kaj sploh početi med aktivizmom, kakšne ideje sprožati in kaj zagovarjati, kajti brez teoretičnega predznanja ne razume vzrokov in posledic svojih dejanj. Če nameravam na primer danes v okviru svojega aktivizma govoriti z neko skupino ljudi o pravicah živali, moram vedeti kaj bom povedala. Imeti moram teorijo. Tudi welfarist, ki namerava govoriti s skupino ljudi, mora vedeti kaj jim bo povedal. Tudi on ima teorijo (problematično sicer, a jo ima). Tisti zagovornik živali, ki misli, da za svoje delovanje ne rabi teorije, se ne zaveda, da jo v bistvu že ima - vsesplošno sprejeto welfare ideologijo, s katero je prežeta celotna družba. Vsi (razen abolicionistov) sprejemajo to idelogijo, tudi nevegani. Vsi ljudje namreč menijo, da imamo lahko radi živali in jih hkrati jemo. Vsi ljudje menijo, da problem ni to, da se živali izkorišča, ampak kvečjemu način na katerega se jih izkorišča. Vsi menijo, da živalim ni mar, če umrejo, ampak samo, da ne trpijo. In če se imamo za zagovornike živali, bi morali izpodbijati to zgrešeno miselnost, ne pa jo še dodatno krepiti z idejami o "humanejšem" izkoriščanju, zmanjšanem, priložnostnem ali vegetarijanskem uživanju živil živalskega izvora, ipd.

Najlepše pri tem je, da vsi (ampak res vsi!) ljudje že verjamejo čisto vse kar rabijo verjeti za to, da uvidijo pomembnost tega, da postanejo vegani. Vsi namreč soglašajo s tem, da živalim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem. In to že zadostuje, da jim na podlagi tega (z nekaj teoretičnega predznanja) pokažemo zakaj je postati vegan edini razumni odgovor na njihovo zaskrbljenost za živali. Vsakodnevno govorim z ljudmi v živo in lahko povem, da so rezultati odlični. Mnogi postanejo vegani dobesedno čez noč, nekateri malce kasneje, nekateri morda še dolgo ne bodo vegani, toda prav vsi z lahkoto dojamejo in sprejmejo dejstvo, da ni prav izkoriščati živali in od zdaj naprej vedo, da veganstvo ni nekaj skrajnega, kar bi bilo primerno le za najbolj "fanatične ljubitelje živali", ampak osnovna moralna obveza vseh ljudi, s katero pravzaprav že soglašajo. Pogovori so vedno zelo prijetni, brez vsakršnih občutkov obsojanj ali jeznih pogledov. Govorim tudi z veliko "etičnimi" vegetarijanci, med katerimi so tudi taki, ki so vegetarijanci že 20 ali 30 let in mi po pogovoru dostikrat potožijo, češ "zakaj nam še nihče nikoli ni razložil teh stvari, ko pa je vse tako jasno in preprosto. Če bi vedeli, bi postali vegani že mnogo prej." Ironično, toda resnično – opažam, da imajo daleč največ težav s tem, da je veganstvo moralna osnova ravno "vegani" oz. samooklicani "zagovorniki živali" iz raznih društev, medtem ko po drugi strani običajni ljudje, ki niso še nikoli slišali za veganstvo ali bili vpeti v gibanje za pravice živali, to zlahka razumejo in sprejmejo.

Celotno "gibanje za pravice živali" bi moralo, če želi upravičiti svoje ime, stopiti korak nazaj, prevetriti svoje delovanje in nemudoma prevzeti abolicionistična načela, ki med drugim vključujejo tudi nasprotovanje vzrejanju psov, mačk in ostalih "domačih živali" (več o tem tukaj). Čimprej in enkrat za vselej bi morali razpoznati, da oni (welfaristi) in mi (abolicionisti) nismo del istega gibanja in nikakor nismo "v istem čolnu", kot nam skušajo dopovedati, saj se welfare čoln že desetletja potaplja in vleče živali s seboj na dno oceana. Vztrajno ponavljanje, da naj utihnemo, češ da se vsi tako ali tako potegujemo za isti cilj, je v resnici le nezmožnost podati tehtno utemeljeni protiargument abolicionistični kritiki. Ko bo obstoječe, vseprisotno in prevladujoče "gibanje" začelo kristalno jasno in brez trohice dvoumnosti promovirati veganstvo kot to kar tudi je (temeljna pravičnost in moralna osnova), ne bo razloga, da bi se še kadarkoli v javnosti pojavil kdo, ki bi zase trdil, da je vegan in hkrati služil na račun proizvajanja in prodajanja živalskih artiklov. Živali bodo končno dobile svoje resnične zastopnike in bodo lahko začele odštevati čas, ki bo pomenil konec njihovega izkoriščanja s strani ljudi.

Če še niste vegan, a vam je mar za živali oz. menite, da imajo moralno vrednost in niso zgolj predmeti, potem menite, da je veganstvo moralna osnova. Vse o veganstvu izveste tukaj:

http://www.howdoigovegan.com/

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj imate na voljo abolicionistične spletne strani, ki ponujajo brezplačen izobraževalni material:   

www.AbolitionistApproach.com

https://www.facebook.com/abolitionistapproach

http://www.internationalvegan.org/

http://www.ecorazzi.com/

http://www.howdoigovegan.com/

https://voxvegan.com/

http://www.nzvegan.com/

http://goldcoastvegans.com.au/

https://abolitionistveganwhispers.blog/

https://leonkralj.blogspot.si/ (v slovenščini)

© 2017 Lara Vrhovnik

--------------------

Sorodne teme (kliknite na povezavo): 

1. Mnogo ljudi je jeznih name - in imajo prav   

2. Odprto pismo dr. Milošu Židaniku (avtor Leon Kralj)

3. Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda (avtor Leon Kralj)

4. Specizem "raznolikih pristopov"

5. »Toda potreboval sem 10 let, da sem postal vegan.« Pa kaj potem?

6. Resnica o "gibanju za pravice živali"

Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda

Ob nedavnem Svetovnem dnevu živali, 4. oktobra 2017, je Društvo za osvoboditev živali, skupaj s Slovenskim veganskim društvom in Društvom za zaščito živali Pomurja, pripravilo shod v Ljubljani, o čemer je poročal tudi multimedijski center RTV Slovenija.

Gospod Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali, je podal nekaj precej moralno spornih in izrazito specističnih (diskriminatornih) izjav, ki pričajo o tem, da ima živali za manjvredne v primerjavi z ljudmi. Na primer, dejal je: 

»V času naših babic in dedkov se je meso jedlo za večje praznike in kdaj ob nedeljah, pa je vse funkcioniralo.« 

Ali bi enako govoril, če bi namesto za živali šlo za ljudi? Ali bi npr. pri opozarjanju na epidemične razsežnosti zlorabljanja otrok, ki smo mu priča dandanes (vsak četrti otrok je žrtev spolne zlorabe), tudi dejal, da "se je v času naših babic in dedkov otroke zlorabljalo le občasno, pa je vse funkcioniralo"? Prepričan sem, da nikoli ne bi izrekel česa takega, ko bi šlo za ljudi. To izreka le v primeru živali. Njegovo stališče v odnosu do pravic živali torej sloni na ničemer drugem kot specizmu (diskriminaciji na podlagi vrste). 

Naslednja šokantna izjava g.Valpatiča, je sledeča: 

»Rešitev je v tem, da spremenimo svoj način prehranjevanja. Ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje.«  

Ponovno, ali bi katerikoli zagovornik človekovih pravic rekel kaj takega? Ali bi npr. kdorkoli pozival rasiste, da jim ni treba prenehati z rasističnimi napadi na temnopolte ljudi z danes na jutri, ampak naj imajo pred očmi prihodnje generacije, če jim želijo srečno življenje? Ali bi pri vprašanju nasilja nad ženskami katerikoli zagovornik enakopravnosti spolov dejal, da moškim ni treba prenehati pretepati žensk z danes na jutri, ampak naj si vzamejo čas in se tega lotijo postopoma? Seveda ne. Vsi soglašamo, da je vsakršno diskriminiranje in nasilje nad nedolžnimi nesprejemljivo.    

Vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih človekovih pravic, prav vsi zagovorniki človekovih pravic izražajo ničelno toleranco do kršenja le-teh. In vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih pravic živali, prav vsi "zagovorniki" pravic živali izražajo toleranco do kršenja le-teh. Edina razlika med obema primeroma je vrsta žrtve. Zato ni to nič drugega kot specizem. Ne vem ali je kaj bolj žalostnega kot videti domnevnega zagovornika enakopravnosti, ki niti sam ne verjame v enakopravnost tistih, ki jih zastopa.

In za piko na i nas je g.Valpatič seznanil še s tem, da se v njihovem društvu zavzemajo, da bi na nacionalni ravni po vzoru varuha človekovih pravic ustanovili tudi varuha pravic živali: 

»Ampak ne takega, ki bi skrbel zgolj za pravilen način klanja, ampak takega, ki bi se res zavzemal za njihov boljši položaj.« 

Gospod Valpatič očitno ne ve kaj govori. Zavzemanje za "pravilen način klanja" in "boljši položaj živali" ne stori popolnoma nič za približevanje dokončne odprave izkoriščanja živali, temveč ravno obratno – le še dodatno krepi živinorejsko industrijo, saj naredi izkoriščanje živali bolj ekonomsko učinkovito in dobičkonosno. Živali imajo v naši družbi status lastnine. Govoriti o prizadevanju za "boljši položaj" živalske lastnine znotraj specistične družbe, je enako nesmiselno kot bi govorili o prizadevanju za "boljši položaj" človeških sužnjev znotraj družbe, ki sprejema suženjstvo ter pri tem zamolčali resnični problem – suženjstvo oz. gledanje na ljudi kot na svojo last. Skratka, v današnji družbi, katere velika večina prebivalcev smatra živali kot lastnino, se interese živali hočeš nočeš "ščiti" le tedaj, ko je to koristno za nas – ljudi. Zato se "izboljšani" standardi za rejo živali ne morejo odražati v odmiku živali stran od statusa lastnine (to lahko stori le izobraževanje in pozivanje ljudi k veganstvu kot moralni osnovi), pač pa se jih še bolj zaplete v to paradigmo in preprečuje napredek proti svetu brez izkoriščanja živali. Na primer:

1. Vsakršen ukrep za domnevno "boljše počutje" izkoriščanih živali (večje kletke oz. ograde, čistejši hlevi, daljše verige, ipd.) se odraža v manjših veterinarskih stroških, višji kvaliteti mesa (oz. mleka, mlečnih izdelkov, jajc) in posledično večjemu zaslužku živinorejske industrije. Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

2. Nobena organizacija za "zaščito" živali v resnici ne ščiti živali, ampak vse po vrsti promovirajo izkoriščanje živali. Dve največji med njimi, PETA (People for the Ethical Treatement of Animals) in HSUS (The Humane Society of the United States), med drugim aktivno sodelujeta pri vpeljavi domnevno "humanejšega" sistema zaplinjevanja piščancev, ki bi zamenjal "nehumani" sistem klanja s predhodnim električnim omamljanjem, pri čemer se sklicujeta na njune lastne ekonomske analize, ki dokazujejo, da (citiram) »zadušitev s plinom povečuje kakovost proizvoda in donos, ker so s tem zdrobljene kosti, modrice in krvavitve odpravljene, zmanjša se možnost okužb, poveča se rok uporabnosti mesa in proizvedejo se bolj mehke piščančje prsi.« Njune analize kažejo tudi, da »zadušitev s plinom znižuje stroške dela, saj se zmanjša potreba po določenih inšpekcijah, zmanjša se število nesreč pri delu in zmanjša se potreba po reorganizaciji dela. Zadušitev s plinom zagotavlja perutninski industriji tudi druge ekonomske ugodnosti s tem, ko omogoča proizvajalcem, da prihranijo denar za stroške porabe energije, zmanjšanje odpadkov stranskih produktov in manjšo porabo vode.«

Povedano drugače, HSUS, PETA in ostale organizacije (ter očitno tudi Valpatičevo Društvo za "osvoboditev" živali in ostala slovenska društva – glejte tukaj in tukaj) so postale svetovalke živinorejski industriji pri ugotavljanju kako povečati dobiček iz naslova izkoriščanja živali.

3. Zakon o humanem klanju, ki je bil prvič sprejet leta 1958 v ZDA, določa, da morajo biti krave pred zakolom omamljene, preden jih pripnejo za zadnje noge, dvignejo z glavo proti tlom in zakoljejo. Zakon naj bi varoval "interes" krave med klanjem (čeprav ga ne) le zaradi ekonomske računice. Pred sprejetjem tega zakona, je namreč krava, ki je bila pri zavesti ter obešena na verigo, opletala v boju za življenje, s tem velikokrat poškodovala delavce (klavce) in povzročala cenovno drage poškodbe lastnega trupa, kar se je odražalo v slabši kvaliteti mesa in slabšem finančnem izplenu industrije. Zato ima omamljanje krav izključno ekonomsko korist. Zakoni pri določanju standardov "humane" oskrbe so utemeljeni na tem, da farme in klavnice živali ne poškodujejo bolj kot je to potrebno za izdelavo določenega živalskega izdelka. To je glavno in edino vodilo. Razen tega sodišča tolmačijo bolečino in trpljenje, povzročena v skladu s takšnimi praksami, kot "potrebna" in "humana". Več o tem si lahko preberete v knjigi Animals, Property, and the Law.  

4. Ukrepi za "dobrobit" živali poskrbijo, da se javnost počuti bolje ob izkoriščanju živali, saj pomirjajo ljudi, da so iz tega izhajajoči "humani" proizvodi živalskega izvora, ki jih kupujejo, rezultat "srečnih" živali (čeprav takšnih živali seveda ni). Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

V prispevku s shoda v Ljubljani so zapisali še: »Valpatič je velik nasprotnik lova, saj je prepričan, da ta ni potreben, ampak naredi samo zmedo med živalmi v naravi.« Ne glede na to kaj je tisto, kar naredi zmedo med živalmi (mimogrede, javno pozivanje proti posamičnim oblikam izkoriščanja živali, kot je npr. lov, neobhodno promovira izkoriščanje živali – utemeljitev si lahko preberete tukaj in tukaj), je dejstvo, da naredi g.Valpatič s svojimi izjavami zmedo med ljudmi. Zdravilo za to zmedo je preprosto: Če verjamemo, da živali niso predmeti, pač pa bitja z moralno vrednostjo (kar meni velika večina ljudi), potem smo zavezani k veganstvu.  

Pozivam gospoda Valpatiča, v kolikor res želi storiti nekaj za "boljši položaj živali", da se ustavi, si vzame čas, se izobrazi na področju abolicionistične teorije pravic živali in resno razmisli o tem, da vsebinsko uskladi svoja dejanja z nazivom svojega društva.  

Leon Kralj 

DODANO 4.11.2017: 
V spletnih povezavah znotraj tega bloga si lahko preberete odziv gospoda Valpatiča in njegovih somišljenikov na mojo tukajšnjo kritiko: 
Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo 

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če imajo živali moralno vrednost, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ.  

Za vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan, obiščite: 

www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo): 

1. Stališča zagovornikov pravic živali, izoblikovana s pomočjo izkoriščevalcev živali

2. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)

3. Vegafest: festival trajnostnega načina ignoriranja živali (avtor Leon Kralj)

4. Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!" (avtor Leon Kralj)

5. Odprto pismo Daniju Sušniku, predsedniku Slovenskega veganskega društva (avtor Leon Kralj)

6. Radikalno različno dojemanje morale med vegani

7. Preprosto vprašanje

Vegafest: festival trajnostnega načina ignoriranja živali

Kot vsako leto, tudi letos Slovensko vegansko društvo organizira dogodek, imenovan Vegafest. Na enem mestu bodo v Ljubljani zbrana vsa društva, ki zavračajo veganstvo kot moralno osnovo – od tistih, ki to odkrito priznajo, do tistih, ki vztrajno trdijo, da je najboljši način za odpravo izkoriščanja živali ta, da promoviraš izkoriščanje živali (podrobnosti sledijo). Organizatorji pravijo, da gre za »festival trajnostnega načina življenja«, katerega namen je »predstaviti prednosti veganskega načina življenja in pomagati vzpostaviti pozitiven odnos do živali, okolja in samega sebe.«

Pa poglejmo podrobneje kaj konkretno je tisto, kar naj bi pomagalo vzpostaviti ta pozitiven odnos:  

1. Eden izmed sponzorjev prireditve je Vegetarijanska restavracija Radha Govinda, torej restavracija, ki poleg ostalega ponuja tudi jedi, pripravljene na osnovi trpinčenja in ubijanja živali za mleko, in ta hrana je menda (če povzamem citat z njihove spletne strani) »polna ljubezni in pozitivne energije«. Toda v moralnem smislu ni nobenih razlik med mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in jajci: vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost. Slovenskemu veganskemu društvu se torej zdi prav, da oglašuje sponzorja, ki prodaja izkoriščanje živali. V okviru predstavitve sponzorjev Vegafesta so pri Slovenskem veganskem društvu na svoji facebook strani objavili:

»Vegetarijanska restavracija Radha Govinda v Šiški in tržnici BTC vas vabi na sveža in zdrava vegetarijanska veganska kosila. Hrana, ki jo pripravljajo, je prava paša za oči, izjemne vonjave pa bodo v vas prebudile neverjeten apetit.«  

Po mnenju Slovenskega veganskega društva je torej "vzpostaviti pozitiven odnos do živali" združljivo s promoviranjem biznisa, ki prodaja živila živalskega izvora? Razmislimo o tem v kontekstu organizacije, ki se zavzema proti zlorabi otrok. Predstavljajte si, da bi ta organizacija priredila festival, ki bi ga sponzoriral nekdo, ki se ukvarja s snemanjem otroške pornografije in organizator bi izvajal promocijo tega pornografa na svoji spletni strani z namenom oglaševanja svojega festivala.

Opazite težavo?

2. Enako velja za generalnega sponzorja prireditve – znano trgovsko verigo. Mislim, da ni potrebno naštevati vseh neveganskih izdelkov, ki jih prodaja ta trgovec in številnih TV-oglasov in reklamnih letakov za njihove mesne in mlečne izdelke ter jajca. Toda Slovensko vegansko društvo ga aktivno oglašuje in treplja po hrbtu, zato ker je na svoje trgovske police poleg vseh neveganskih postavil še nekaj veganskih izdelkov. Ponovno – ali bi katerakoli organizacija za človekove pravice počela kaj takega? Ali bi npr. Amnesty International javno častila nekoga, ki služi na račun trgovanja s sužnji in se je poleg izdelkov, ki temeljijo na suženjskem delu, odločil dodatno zaslužiti še z izdelki, ki ne temeljijo na tem? Ali bi ga zaradi tega Amnesty International ovekovečila na svojem plakatu kot generalnega sponzorja konference za človekove pravice? In sploh - ali bi katerakoli človekoljubna organizacija spoštovanju temeljnih človekovih pravic rekla "način življenja"? Je mar ne zlorabljati otrok, ne pretepati žensk in ne izvajati nasilja nad temnopoltimi, istospolno usmerjenimi, invalidi in ostalimi depriviligiranimi skupinami "način življenja"? Seveda ne. Je le spoštovanje temeljne pravičnosti in naša moralna dolžnost, ne pa nekakšen "lajfstajl", ki ga lahko poljubno izbereš, če tako želiš. Toda ko gre za živali, nekateri "zagovorniki živali" počno ravno to: govorijo o "načinu življenja" in poslovno sodelujejo z institucionaliziranimi izkoriščevalci, s čimer dobesedno izdajajo žrtve, za čigar interese trdijo, da se zavzemajo. Edina razlika med enim in drugim primerom je vrsta. Aktivizem tovrstnih "zagovornikov živali" torej sloni na ničemer drugem kot specizmu (vrstni diskriminaciji).  

Še nikoli v zgodovini ni bilo kakšno gibanje za pravičnost tako zelo nepravično, kot to velja za omenjeno, t.i. (new) welfare "gibanje" za živali. Alternativo temu gibanju oz. bolje rečeno kontra-gibanje predstavljamo abolicionistični vegani (več o tem si lahko preberete tukaj: Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva).

3. Eden vidnejših sponzorjev prireditve je tudi VegFund, ki promovira celo vrsto spornih posameznikov in društev, ki zagovarjajo "srečno izkoriščanje" živali in redukcitarijanstvo. Poleg ostalega VegFund na svoji spletni strani odkrito oglašuje vegetarijanstvo.    

4. Ena izmed predavateljic na prireditvi bo Mirjana Mulec, članica Društva za zaščito živali Pomurja, ki bo predstavila »Zgodbe rešenih živali«. Gre za društvo, ki si prizadeva za "prijaznejše" izkoriščanje živali in ki pravi, da »tudi če pristanejo na krožniku, da imajo vsaj lepo življenje« (izjava članice omenjenega društva iz oddaje na TV Slovenija).

"Vzpostavitev pozitivnega odnosa do živali", mar res?

Na spletni strani Društva za zaščito živali Pomurja bomo zelo težko našli besedo veganstvo. Nas pa seznanjajo s tem, da je potrditev uspešnosti njihovega delovanja izbor Mirjane Mulec za Pomurko leta 2016, podelitev Zahvalne listine Mestne četrti Murska Sobota njihovi članici Treziki Cvetko »za požrtvovalno in predano delo namenjeno pomoči živalim« ter neformalno priznanje javnosti, da jih ljudje smatrajo za »eno najbolj srčnih organizacij v Sloveniji«. 

Društvo za zaščito živali Pomurja, ki ne zavzema nedvoumnega in jasnega stališča, da pravice živali pomeni veganstvo, nas na vsakem koraku poziva k doniranju. Pravijo, da potrebujejo denar za oskrbo psov in mačk ter živali, ki jih rešujejo pred zakolom. Toda očitno jim še nihče ni pojasnil, da s tem, ko rešijo žival pred zakolom, obsodijo neko drugo žival na to, da bo prevzela njeno mesto. Sicer pa so te živali potrebne "reševanja" izključno zato, ker ljudje niso vegani in zaradi ničesar drugega. Nenehno povpraševanje po proizvodih živalskega izvora je tisto, zaradi česar so se te živali sploh znašle v sistemu institucionaliziranega izkoriščanja oz. v položaju, ko jih je treba "reševati". Sleherna izmed milijonov in milijonov živali je načrtno spravljena na svet in postavljena v ta sistem samo zato, ker 99% ljudi želi njihovo telo oz. izločke (meso, mleko, mlečne izdelke, jajca, med, volno, usnje, krzno, itd.). Zato je popolnoma nesmiselno porabljati svoj čas, energijo in denar za nenehno "reševanje" teh živali ali pozivanje k "izboljšavi" razmer v katerih so izkoriščane. Edina smiselna rešitev problema je izobraževanje ljudi o etičnem veganstvu in jim pomagati uvideti, da se že tako ali tako strinjajo z vsem kar jih zavezuje k temu, da postanejo vegani. Vsi se namreč strinjamo s tem, da živalim ni prav zadajati trpljenja in smrti ´po nepotrebnem´. Toda, če nismo vegani počnemo ravno to - z jedenjem živil živalskega izvora (in tudi siceršnjim uporabljanjem živali za druge namene) zadajamo trpljenje in smrt živalim v odsotnosti vsakršne nuje, kajti nikomur ni potrebno jesti živil živalskega izvora za optimalno zdravje. S tem (in le s tem!), ko postanemo vegani, neposredno vplivamo na zmanjševanje števila namensko vzrejenih živali za človeško uporabo. Če svojega aktivizma ne usmerimo v to, potem smo obsojeni na večno "reševanje" živali in – ne zanemarljivo – na nenehen priliv donacij! (kar v primeru Društva za zaščito živali Pomurja pomeni, da si lahko omogočijo svoj obstoj in delovanje ter posledično požanjejo javno odobravanje s strani vseh tistih, ki so veseli, da jih ne pozivajo k veganstvu in ki jim v zameno podelijo nagrado Pomurka leta, Zahvalno listino in naziv najbolj srčne organizacije).

Izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralnem imperativu vsekakor ni tako "spektakularno" kot vkorakanje na zasebna zemljišča in oštevanje "zlorabljevalcev" živalske lastnine (kar posledično "aktivistom" prinaša nagrade in laskave nazive), toda le tovrstno izobraževanje lahko doseže nujno potrebno spremembo paradigme v naši družbi - od gledanja na živali kot na lastnino h gledanju nanje kot na ne-človeške osebe. V svojem letnem poročilu so pri Društvu za zaščito živali Pomurja zapisali, da si prizadevajo za to, »da bo vsaka žival živela v skladu s svojo naravo«. Očitno pri društvu ne vedo, da nobena udomačena žival (ne "hišna", ne "rejna") ne živi v skladu s svojo naravo. Že to, da smo jo načrtno spravili na svet z namenom, da bo služila izključno kot vir za potešitev naših interesov, je kršenje tega načela.

5. Svoje mesto med razstavljalci na Vegafestu bodo imela tudi ostala slovenska welfare društva, ki so sicer v marsičem podobna zgoraj omenjenemu Društvu za zaščito živali Pomurja:

Društvo Lajka, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Društvo za zaščito živali Kranj, Animal Angels, Hrtji svet Slovenije, Društvo za osvoboditev živali, Prijatelji životinja in seveda organizator - Slovensko vegansko društvo.

Med omenjenimi društvi ni bistvenih razlik – eno bolj, drugo manj očitno promovira izkoriščanje živali. Nobeno ne promovira veganstva kot moralno osnovo/imperativ. Niti eno! Mimogrede, z vsem kar zadeva moralno in praktično spornost welfare gibanja na splošno, se lahko seznanite tukaj: Problematika welfare pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah.

Ta društva so polna samooklicanih "zagovornikov pravic živali", ki namesto o pravicah živali govorijo o vsem drugem. Mnogi med njimi sploh niso vegani, torej osebno sodelujejo pri kršenju pravic živali, tisti pa, ki so vegani, promovirajo veganstvo (če sploh) kot enega izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali; kot nekaj kar je stvar naše poljubne izbire načina življenja, našega zdravja, našega blagostanja, naših osebnih poti, našega okolja, itd., skratka vsega drugega razen stvar temeljne pravičnosti, ki jo dolgujemo njim - žrtvam. Živalim osebno. Tovrstni "zagovorniki pravic živali" redno govorijo o vegetarijanstvu kot "prehodu" do veganstva oz. predstavljajo veganstvo skupaj v paketu z neveganstvom (promovirajo hkrati tudi vegetarijanstvo, fleksitarijanstvo, redukcitarijanstvo, brezmesni dan in ostale oblike izkoriščanja živali), s čimer jasno sporočajo, da je prenehati izkoriščati živali tako zelo težko, da potrebujemo vmesne faze. To, da nato v isti sapi zapišejo (kot so zapisali v brošuri Vegafesta), da je postati vegan »lažje kot kadarkoli«, le dokazuje kako zelo zmedeni so (in posledično poskrbijo za zmedo pri svojih bralcih).

Kot že rečeno, pa obstajajo tudi takšni "zagovorniki živali", ki sploh ne omenjajo veganstva in si prizadevajo za bolj "humano" ravnanje z živalmi v živinorejski industriji, s čimer v resnici prispevajo k še večji proizvodni in finančni učinkovitosti industrije, dodatno normalizirajo izkoriščanje živali v družbi ter pomirijo ljudi, da njihov zrezek, sir ali jajce izvira iz "humano" rejene živali, s čimer jim omogočijo brezskrbno nadaljevanje konzumiranja živalskih proizvodov. Eno izmed takšnih društev (ki bo imelo svoj prostor na Vegafestu) je na primer Društvo za zaščito živali Ljubljana. Med drugim so znani po tem, da si prizadevajo za ubijanje nedolžnih živali čim bližje kraju, kjer so bile pred tem vse življenje po nepotrebnem  trpinčene, kajti pravijo, da prevoz živih živali v druge oddaljene kraje »dokazano vpliva na kvaliteto mesa«. Pri Društvu za "zaščito" živali Ljubljana torej odkrito navijajo za čim učinkovitejše izkoriščanje živali, zato da nam bodo njihova trupla nudila "kvalitetno meso".

"Vzpostavitev pozitivnega odnosa do živali", mar res?  

Več o sprevrženosti omenjenega društva si lahko preberete v blogu z naslovom Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!", ki sem ga objavil februarja 2017.

6. Brošura Vegafesta med drugim ponuja tudi rubriko »Kako lahko pomagamo«. Tule je njihovih sedem predlogov za vse tiste, ki vam je mar za živali (citiram):

• Postanite član Slovenskega veganskega društva in podprite naše delovanje.
• Z našo člansko kartico ugodnosti soustvarjajte ponudbo veganskih izdelkov.
• Postanite prostovoljec Slovenskega veganskega društva in aktivno pomagajte.
• Namenite nam del dohodnine.
• Donirajte.
• Ozaveščajte ljudi okoli sebe o odnosu do živali in o vplivu prehrane na zdravje in okolje.
• Bodite dober zgled.

Z drugimi besedami – ne rabite postati vegani, vse dokler nas finančno podpirate in ste "dober zgled". Krasno. Glede česa točno "ozaveščati ljudi okoli sebe" je seveda prepuščeno interpretaciji vsakega posameznika. A brez skrbi, pridite na Vegafest in smernice vam bodo ponudili tamkajšnji razstavljalci, člani društev za "zaščito" živali Ljubljana, Pomurja, idr. Če pustim ob strani dejstvo, da ne gre za nič drugega kot za zelo jasno in očitno samopromocijo Slovenskega veganskega društva, je to za živali ponovno (in vedno znova) recept za katastrofo: sedem točk kako kar najbolje pomagati živalim brez da postanete vegani. Kako žalostno.

Tudi sicer ima Slovensko vegansko društvo že od samih začetkov svojega delovanja težave z razumevanjem tega kaj pomeni temeljna pravičnost v odnosu do živali. Tule je najino "dopisovanje" s predsednikom društva g. Sušnikom iz leta 2015 (po tem se je g. predsednik zavil v molk): Odprto pismo Daniju Sušniku, predsedniku Slovenskega veganskega društva

7. Pogled v brošuro oz. program festivala razkriva še cel kup drugih primerov, ki pričajo o dejstvu, da bo šlo pri tem "veganskem" dogodku vse prej kot za seznanjanje ljudi s temeljno pravičnostjo v odnosu do živali. Sprašujem se, koliko ljudi bo ob gledanju tekmovanja v jedenju banan in plesa ob drogu (o, ja, prav ste prebrali) prešinilo, da živali niso predmeti, pač pa osebe, do katerih imamo osnovno moralno dolžnost, da jih ne jemo in ne izkoriščamo na noben drug način? Le kdo bo ob obisku okrepčevalnice, na kateri mu bodo ponudili rastlinski obrok z imenom "golaž", "hamburger", "klobasica", "tunina solata", "sirovi" štruklji, "šunka", "medeni kolač", ipd., dojel in ponotranjil idejo, da živali niso hrana? Nihče.

Skratka, to bo festival tuti-fruti. Rizi-bizi. Za vsakogar nekaj. Dobro se boste najedli, uživali ob glasbi in se zabavali. Nič vam ne bo manjkalo. Le živali bodo spet na stranskem tiru, kot vedno doslej. Ne reši jih niti predavanje Jadranke Juras, ki bo govorila »o našem odnosu do živali in veganstvu«. Jurasova namreč že vrsto let s svojim javnim odobravanjem welfare gibanja oz. single-issue kampanj jasno sporoča, da ne razume katastrofalnih posledic tega početja. Med drugim je na svojem Facebook profilu "všečkala" cel kup nasprotnikov moralnega imperativa veganstva, kot npr. Melanie Joy, Jane Goodall, Animal Liberation Front, Vegan Outreach, The Vegan Society, Sea Shepherd, itd. (kliknite na posamezni link za seznanitev s spornostjo tega, kar počno).

Torej, če vam je mar za pravičnost, postanete vegan. Če menite, da živali niso predmeti, postanete vegan. Če ste proti nasilju, postanete vegan. Ali lahko vseeno izberete, da ne boste vegan? Seveda, vsekakor se lahko odločite ignorirati lastne moralne vrednote. S tem pač poveste, da v resnici vendarle niste za pravičnost, niste proti nasilju in vidite živali le kot predmete, ki jih lahko trpinčimo in ubijamo zgolj zato, ker nam tako paše. Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja.

Pri svojem abolicionističnem veganskem aktivizmu opažam, da običajni ljudje, ki niso vpeti v "gibanje za pravice živali", to z lahkoto razumejo in sprejmejo (mnogi postanejo vegani). Le "zagovorniki živali" imajo težave s tem. Morda ne bi bilo slabo, če bi bili na Vegafestu raje obiskovalci tisti, ki bi nagovorili zbrane člane društev in jim »pomagali vzpostaviti pozitiven odnos do živali«.

Leon Kralj

Vse o etičnem veganstvu: www.howdoigovegan.com

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Absurdnost kampanj za dobrobit živali - 4.del: Konferenca o pravičnosti, sponzorirana s strani kršiteljev pravičnosti

2. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)

3. Argumenti za "prehod" do veganstva

4. Stališča zagovornikov pravic živali, izoblikovana s pomočjo izkoriščevalcev živali

5. Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo (avtorica Lara Vrhovnik) 
6. Specizem "new welfare" gibanja

7. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.