petek, 05. maj 2017

Vegafest: festival trajnostnega načina ignoriranja živali

Kot vsako leto, tudi letos Slovensko vegansko društvo organizira dogodek, imenovan Vegafest. Na enem mestu bodo 6. maja v Ljubljani zbrana vsa društva, ki zavračajo veganstvo kot moralno osnovo – od tistih, ki to odkrito priznajo, do tistih, ki vztrajno trdijo, da je najboljši način za odpravo izkoriščanja živali ta, da promoviraš izkoriščanje živali (podrobnosti sledijo). Organizatorji pravijo, da gre za »festival trajnostnega načina življenja«, katerega namen je »predstaviti prednosti veganskega načina življenja in pomagati vzpostaviti pozitiven odnos do živali, okolja in samega sebe.«

Pa poglejmo podrobneje kaj konkretno je tisto, kar naj bi pomagalo vzpostaviti ta pozitiven odnos:  

1. Eden izmed sponzorjev prireditve je Vegetarijanska restavracija Radha Govinda, torej restavracija, ki poleg ostalega ponuja tudi jedi, pripravljene na osnovi trpinčenja in ubijanja živali za mleko, in ta hrana je menda (če povzamem citat z njihove spletne strani) »polna ljubezni in pozitivne energije«. V moralnem smislu ni nobenih razlik med mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in jajci: vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost. Slovenskemu veganskemu društvu se torej zdi prav, da oglašuje sponzorja, ki prodaja izkoriščanje živali. V okviru predstavitve sponzorjev Vegafesta so na svoji Facebook strani objavili:
»Vegetarijanska restavracija Radha Govinda v Šiški in tržnici BTC vas vabi na sveža in zdrava vegetarijanska veganska kosila. Hrana, ki jo pripravljamo, je prava paša za oči, izjemne vonjave pa bodo v vas prebudile neverjeten apetit.«  

Po mnenju Slovenskega veganskega društva je torej "vzpostaviti pozitiven odnos do živali" združljivo s promoviranjem biznisa, ki prodaja živila živalskega izvora? Razmislimo o tem v kontekstu organizacije, ki se zavzema proti zlorabi otrok. Predstavljajte si, da bi ta organizacija priredila festival, ki bi ga sponzoriral nekdo, ki se ukvarja s snemanjem otroške pornografije in organizator bi izvajal promocijo tega pornografa na svoji spletni strani z namenom oglaševanja svojega festivala.

Opazite težavo?

2. Enako velja za generalnega sponzorja prireditveznano trgovsko verigo. Mislim, da ni potrebno naštevati vseh neveganskih izdelkov, ki jih prodaja ta trgovec in številnih TV-oglasov in reklamnih letakov za njihove mesne in mlečne izdelke ter jajca. Toda Slovensko vegansko društvo ga aktivno oglašuje in treplja po hrbtu, zato ker je na svoje trgovske police poleg vseh neveganskih postavil še nekaj veganskih izdelkov. Ponovno – ali bi katerakoli organizacija za človekove pravice počela kaj takega? Ali bi npr. Amnesty International javno častila nekoga, ki služi na račun trgovanja s sužnji in se je poleg izdelkov, ki temeljijo na suženjskem delu, odločil dodatno zaslužiti še z izdelki, ki ne temeljijo na tem? Ali bi ga zaradi tega Amnesty International ovekovečila na svojem plakatu kot generalnega sponzorja konference za človekove pravice? In sploh - ali bi katerakoli človekoljubna organizacija spoštovanju temeljnih človekovih pravic rekla "način življenja"? Je mar ne zlorabljati otrok, ne pretepati žensk in ne izvajati nasilja nad temnopoltimi, istospolno usmerjenimi, invalidi in ostalimi depriviligiranimi skupinami "način življenja"? Seveda ne. Je le spoštovanje temeljne pravičnosti, ne pa nekakšen "lajfstajl", ki ga lahko poljubno izbereš, če tako želiš. Toda ko gre za živali, nekateri "zagovorniki živali" počno ravno to: govorijo o "načinu življenja" in poslovno sodelujejo z institucionaliziranimi izkoriščevalci, s čimer dobesedno izdajajo žrtve, za čigar interese trdijo, da se zavzemajo. Edina razlika med primerom kršenja pravic človeških in ne-človeških živali je vrsta. Aktivizem tovrstnih "zagovornikov živali" torej sloni na ničemer drugem kot na specizmu (vrstni diskriminaciji).  

Še nikoli v zgodovini ni bilo kakšno gibanje za pravičnost tako zelo nepravično, kot to velja za omenjeno, t.i. welfare "gibanje" za živali. Alternativo temu gibanju oz. bolje rečeno kontra-gibanje predstavljamo abolicionistični vegani (več o tem si lahko preberete tukaj: Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva).

3. Eden vidnejših sponzorjev prireditve je tudi VegFund, ki promovira celo vrsto spornih posameznikov in društev, ki zagovarjajo "srečno izkoriščanje" živali in redukcitarijanstvo. Poleg ostalega VegFund na svoji spletni strani odkrito oglašuje vegetarijanstvo.    

4. Ena izmed predavateljic na prireditvi bo Mirjana Mulec, članica Društva za zaščito živali Pomurja, ki bo predstavila »Zgodbe rešenih živali«. Gre za društvo, ki si prizadeva za "prijaznejše" izkoriščanje živali in ki pravi, da »tudi če pristanejo na krožniku, da imajo vsaj lepo življenje« (izjava članice omenjenega društva iz oddaje na TV Slovenija).

"Vzpostavitev pozitivnega odnosa do živali", mar res?

Na spletni strani Društva za zaščito živali Pomurja bomo zelo težko našli besedo veganstvo. Nas pa seznanjajo s tem, da je potrditev uspešnosti njihovega delovanja izbor Mirjane Mulec za Pomurko leta 2016, podelitev Zahvalne listine Mestne četrti Murska Sobota njihovi članici Treziki Cvetko »za požrtvovalno in predano delo namenjeno pomoči živalim« ter neformalno priznanje javnosti, da jih ljudje smatrajo za »eno najbolj srčnih organizacij v Sloveniji«

Društvo za zaščito živali Pomurja, ki ne zavzema nedvoumnega in jasnega stališča, da pravice živali pomeni veganstvo, nas na vsakem koraku poziva k doniranju. Pravijo, da potrebujejo denar za oskrbo psov in mačk ter živali, ki jih rešujejo pred zakolom. Toda očitno jim še nihče ni pojasnil, da s tem, ko rešijo žival pred zakolom, obsodijo neko drugo žival na to, da bo prevzela njeno mesto. Te živali so potrebne "rešitve" izključno zato, ker ljudje niso vegani in zaradi ničesar drugega. Nenehno povpraševanje po proizvodih živalskega izvora je tisto, zaradi česar so se te živali sploh znašle v sistemu institucionaliziranega izkoriščanja oz. v položaju, ko jih je treba "reševati". Sleherna izmed milijonov in milijonov živali je načrtno spravljena na svet in postavljena v ta sistem samo zato, ker 99% ljudi želi njihovo telo oz. izločke (meso, mleko, mlečne izdelke, jajca, med, volno, usnje, krzno, itd.). Zato je popolnoma nesmiselno porabljati svoj čas, energijo in denar za nenehno "reševanje" teh živali ali pozivanje k "izboljšavi" razmer v katerih so izkoriščane. Edina smiselna rešitev problema je izobraževanje ljudi o etičnem veganstvu in jim pomagati uvideti, da se že tako ali tako strinjajo z vsem kar jih zavezuje k temu, da postanejo vegani. Vsi se namreč strinjamo s tem, da živalim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem. Toda, če nismo vegani počnemo ravno to - z jedenjem živil živalskega izvora (in tudi siceršnjim uporabljanjem živali za druge namene) zadajamo trpljenje in smrt živalim v odsotnosti vsakršne nuje, kajti nikomur ni potrebno jesti živil živalskega izvora za optimalno zdravje. S tem (in le s tem!), ko postanemo vegani, neposredno vplivamo na zmanjševanje števila namensko vzrejenih živali za človeško uporabo. Če svojega aktivizma ne usmerimo v to, potem smo obsojeni na večno "reševanje" živali in – ne zanemarljivo – na nenehen priliv donacij! (kar v primeru Društva za zaščito živali Pomurja pomeni, da si lahko omogočijo svoj obstoj in delovanje ter posledično požanjejo javno odobravanje s strani vseh tistih, ki so veseli, da jih ne pozivajo k veganstvu in ki jim v zameno podelijo nagrado Pomurka leta, Zahvalno listino in naziv najbolj srčne organizacije).

Izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralnem imperativu vsekakor ni tako "spektakularno" kot vkorakanje na zasebna zemljišča in oštevanje "zlorabljevalcev" živalske lastnine (kar posledično "aktivistom" prinaša nagrade in laskave nazive), toda le tovrstno izobraževanje lahko doseže nujno potrebno spremembo paradigme v naši družbi - od gledanja na živali kot na lastnino h gledanju nanje kot na ne-človeške osebe. V svojem letnem poročilu so pri Društvu za zaščito živali Pomurja zapisali, da si prizadevajo za to, »da bo vsaka žival živela v skladu s svojo naravo«. Očitno pri društvu ne vedo, da nobena udomačena žival (ne "hišna", ne "rejna") ne živi v skladu s svojo naravo. Že to, da smo jo načrtno spravili na svet le zato, da bo služila izključno kot vir za potešitev naših interesov, je kršenje tega načela.

5. Svoje mesto med razstavljalci na Vegafestu bodo imela tudi ostala slovenska welfare društva, ki so sicer v marsičem podobna zgoraj omenjenemu Društvu za zaščito živali Pomurja:
Društvo Lajka, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Društvo za zaščito živali Kranj, Animal Angels, Hrtji svet Slovenije, Društvo za osvoboditev živali, Prijatelji životinja in seveda organizator - Slovensko vegansko društvo.

Med omenjenimi društvi ni bistvenih razlik – eno bolj, drugo manj očitno promovira izkoriščanje živali. Nobeno ne promovira veganstva kot moralno osnovo/imperativ. Niti eno! Mimogrede, z vsem kar zadeva moralno in praktično spornost welfare gibanja na splošno, se lahko seznanite tukaj: Problematika welfare pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah.

Ta društva so polna samooklicanih "zagovornikov pravic živali", ki namesto o pravicah živali govorijo o vsem drugem. Mnogi med njimi sploh niso vegani, torej osebno sodelujejo pri kršenju pravic živali, tisti pa, ki so vegani, promovirajo veganstvo (če sploh) kot nekaj kar je stvar naše poljubne izbire načina življenja, našega zdravja, našega blagostanja, naših osebnih poti, našega okolja oz. ekologije, itd., skratka vsega drugega razen stvar temeljne pravičnosti, ki jo dolgujemo njim - žrtvam. Živalim osebno. Tovrstni "zagovorniki pravic živali" redno govorijo o vegetarijanstvu kot "prehodu" do veganstva oz. predstavljajo veganstvo skupaj v paketu z neveganstvom (promovirajo hkrati tudi vegetarijanstvo, fleksitarijanstvo, redukcitarijanstvo, brezmesni dan in ostale oblike izkoriščanja živali), s čimer jasno sporočajo, da je prenehati izkoriščati živali tako zelo težko, da potrebujemo vmesne faze. To, da nato v isti sapi zapišejo (kot so zapisali v brošuri Vegafesta), da je postati vegan »lažje kot kadarkoli«, le dokazuje kako zelo zmedeni so (in posledično poskrbijo za zmedo pri svojih bralcih).

Kot že rečeno, pa obstajajo tudi takšni "zagovorniki živali", ki sploh ne omenjajo veganstva in si prizadevajo za bolj "humano" ravnanje z živalmi v živinorejski industriji, s čimer v resnici prispevajo k še večji proizvodni in finančni učinkovitosti industrije, dodatno normalizirajo izkoriščanje živali v družbi ter pomirijo ljudi, da njihov zrezek, sir ali jajce izvira iz "humano" rejene živali, s čimer jim omogočijo brezskrbno nadaljevanje konzumiranja živalskih proizvodov. Eno izmed takšnih društev (ki bo imelo svoj prostor na Vegafestu) je na primer Društvo za zaščito živali Ljubljana. Med drugim so znani po tem, da si prizadevajo za ubijanje nedolžnih živali čim bližje kraju, kjer so bile pred tem vse življenje po nepotrebnem  trpinčene, kajti pravijo, da prevoz živih živali v druge oddaljene kraje »dokazano vpliva na kvaliteto mesa«. Pri Društvu za "zaščito" živali Ljubljana torej odkrito navijajo za čim učinkovitejše izkoriščanje živali, zato da nam bodo njihova trupla nudila "kvalitetno meso".

"Vzpostavitev pozitivnega odnosa do živali", mar res?  

Več o sprevrženosti omenjenega društva si lahko preberete v blogu z naslovom Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!", ki sem ga objavil februarja 2017.

6. Brošura Vegafesta med drugim ponuja tudi rubriko »Kako lahko pomagamo«. Tule je njihovih sedem predlogov za vse tiste, ki vam je mar za živali (citiram):
  • Postanite član Slovenskega veganskega društva in podprite naše delovanje.
  • Z našo člansko kartico ugodnosti soustvarjajte ponudbo veganskih izdelkov.
  • Postanite prostovoljec Slovenskega veganskega društva in aktivno pomagajte.
  • Namenite nam del dohodnine.
  • Donirajte.
  • Ozaveščajte ljudi okoli sebe o odnosu do živali in o vplivu prehrane na zdravje in okolje.
  • Bodite dober zgled.

Z drugimi besedami – ne rabite postati vegani, vse dokler nas finančno podpirate in ste "dober zgled". Krasno. Glede česa točno "ozaveščati ljudi okoli sebe" je seveda prepuščeno interpretaciji vsakega posameznika. A brez skrbi, pridite na Vegafest in smernice vam bodo ponudili tamkajšnji razstavljalci, člani društev za "zaščito" živali Ljubljana, Pomurja, idr. Če pustim ob strani dejstvo, da ne gre za nič drugega kot za zelo jasno in očitno samopromocijo Slovenskega veganskega društva, je to za živali ponovno (in vedno znova) recept za katastrofo: sedem točk kako kar najbolje pomagati živalim brez da postanete vegani. Kako žalostno.

Tudi sicer ima Slovensko vegansko društvo že od samih začetkov svojega delovanja težave z razumevanjem tega kaj pomeni temeljna pravičnost v odnosu do živali. Tule je najino "dopisovanje" s predsednikom društva g. Sušnikom iz leta 2015 (po tem se je g. predsednik zavil v molk): Odprto pismo Daniju Sušniku, predsedniku Slovenskega veganskega društva

7. Pogled v brošuro oz. program festivala razkriva še cel kup drugih primerov, ki pričajo o dejstvu, da bo šlo pri tem "veganskem" dogodku vse prej kot za seznanjanje ljudi s temeljno pravičnostjo v odnosu do živali. Sprašujem se, koliko ljudi bo ob gledanju tekmovanja v jedenju banan in plesa ob drogu (o, ja, prav ste prebrali) prešinilo, da živali niso predmeti, pač pa osebe, do katerih imamo osnovno moralno dolžnost, da jih ne jemo in ne izkoriščamo na noben drug način? Le kdo bo ob obisku okrepčevalnice, na kateri mu bodo ponudili rastlinski obrok z imenom "golaž", "hamburger", "klobasica", "tunina solata", "šunka", "medeni kolač", ipd., dojel in ponotranjil idejo, da živali niso hrana? Nihče.

Skratka, to bo festival tuti-fruti. Rizi-bizi. Za vsakogar nekaj. Dobro se boste najedli, uživali ob glasbi in se zabavali. Nič vam ne bo manjkalo. Le živali bodo spet na stranskem tiru, kot vedno doslej. Ne reši jih niti predavanje Jadranke Juras, ki bo govorila »o našem odnosu do živali in veganstvu«. Jurasova namreč že vrsto let s svojim javnim odobravanjem welfare gibanja oz. single-issue kampanj jasno sporoča, da ne razume katastrofalnih posledic tega početja. Med drugim je na svojem Facebook profilu "všečkala" cel kup nasprotnikov moralnega imperativa veganstva, kot npr. Melanie Joy, Jane Goodall, Animal Liberation Front, Vegan Outreach, The Vegan Society, Sea Shepherd, itd. (kliknite na posamezni link za seznanitev s spornostjo tega, kar počno).

Torej, če vam je mar za pravičnost, postanete vegan. Če menite, da živali niso predmeti, postanete vegan. Če ste proti nasilju, postanete vegan. Ali lahko vseeno izberete, da ne boste vegan? Seveda, vsekakor se lahko odločite ignorirati lastne moralne vrednote. S tem pač poveste, da v resnici vendarle niste za pravičnost, niste proti nasilju in vidite živali le kot predmete, ki jih lahko trpinčimo in ubijamo zgolj zato, ker nam tako paše. Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja.

Pri svojem abolicionističnem veganskem aktivizmu opažam, da običajni ljudje, ki niso vpeti v "gibanje za pravice živali", to z lahkoto razumejo in sprejmejo (mnogi postanejo vegani). Le "zagovorniki živali" imajo težave s tem. Morda ne bi bilo slabo, če bi bili na Vegafestu raje obiskovalci tisti, ki bi nagovorili zbrane člane društev in jim »pomagali vzpostaviti pozitiven odnos do živali«.

Leon Kralj

Vse o etičnem veganstvu: www.howdoigovegan.com

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
2. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)




8 komentarjev:

  1. Komentarji po točkah:
    1.)
    Napisal si: "V moralnem smislu ni nobenih razlik med mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in jajci: vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost."

    Kaj naj bi bilo narobe s tem, če ima nekdo kokoš, ki se pase kjer ji paše, ima zavetje pred predatorji, vali neoplojena jajca kjer se ji zazdi, da bi jih znesla in ta jajca potem nekdo poje? Kdorkoli, lahko žival, lahko človek.

    Kje vidiš tu kakšno trpljenje in smrt?

    3.) Zakaj si "srečno izkoriščanje" s strani vegetarijanstva odtujil od "srečnega izkoriščanja" živali s strani veganstva? Sploh ga omenil nisi. Zakaj nisi specifičen pri opredeljevanju tipa vegetarijanstva in veganstva? Zakaj ni nobenih pridevnikov zraven, natančnejših opisov tega, o čem sploh govoriš? Zakaj tako pretirano posplošuješ?

    4.) Napisal si: "z jedenjem živil živalskega izvora (in tudi siceršnjim uporabljanjem živali za druge namene) zadajamo trpljenje in smrt živalim v odsotnosti vsakršne nuje"

    Denimo, da:
    - ima nekdo kozo, ki se pase kjer ji paše in ji nudi zavetje
    - ima ta koza mladiča, ki je samostojno prenehal s pitjem mleka
    - je podaljšal čas izločanje mleka v telesu koze z molzenjem
    - ima koza človeka rada in ji ni noben problem dati mleka, kot ji tudi ni problem dati mleka lastnemu mladiču

    Kje tu zadajaš trpljenje in smrt z jedenjem živil živalskega izvora?
    Ne si izmišljat stvari zraven.

    5.) Napisal si: "Nobeno ne promovira veganstva kot moralno osnovo/imperativ. Niti eno! "
    Kaj želiš s tem povedati? Si v tem slučajno veganstvo opredelil kot apriorij moralno, vegetarijanstvo kot apriorij nemoralno?

    ----------

    Naj zaključim...
    Tako, kot obstajajo različni tipi veganstva, obstajajo tudi različni tipi vegetarijanstva in pri enih je trpljenja živali manj, pri enih več. Nekdo je lahko vegan, pa bo na račun njegovega načina delovanja in načina pridelovanja živil, njegovega tipa potrošništva prišlo do več trpljenja, kot na račun večine vegetarijancev. Nekdo je lahko mesojed, pa bo posredno in neposredno zadal živalim manj trpljenja, kot nek vegan.

    S teboj se strinjam v tem, da obstajajo zagovorniki pravic živali, ki namesto o pravicah živali govorijo o vsem drugem. Pa tudi delujejo v smer njihovega trpinčenja... za lasten užitek in zadovoljstvo.

    Tistemu, ki z menoj lepo dela, se večkrat pustim izkoriščati. Ostale pa znam zelo grdo ugrizniti. Izkoriščanje ni nujno slaba stvar, čeprav ga ti obravnavaš kot slabo. Površen si.

    Boris Turk






    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljen, Boris!

      Hvala za tvoja vprašanja in pripravljenost na razmislek o tej tematiki.

      1. Sprašuješ kaj je narobe s tem, če jemo jajca domnevno "svobodnih" oz. "srečnih" kokoši?

      Vse. Vegani želimo odpraviti gledanje na živali kot na vir za ljudi, zato je odobravanje jedenja jajc (tudi jajc domnevno "srečnih" kokoši) v nasprotju s tem načelom. Telo živali je njihovo, ne naše. Jajca so njihova, ne naša. Kokoši nenehno valjenje jajc prikrajša za nujno potrebne minerale, zato jih ponavadi pojedo, ko vidijo, da niso oplojena. Če jim človek jemlje njihova jajca, jih obsodi na konstantno pešanje. Obstaja naravni fenomen, imenovan "sindrom praznega gnezda". Kokoši so namreč naravno nagnjene k temu, da ohranjajo gnezdo polno. Ko ugledajo prazno gnezdo, doživijo hud stres, kar jih požene k valjenju novih jajc. To je tudi razlog, zakaj slišimo kmete reči: "Moramo jim redno jemati jajca, da jih prisilimo k valjenju novih." In celotna reja temelji ravno na tem principu - spravljanje v stresno situacijo ter okoriščanje na račun njihove narave. Poleg tega vse kokoši, ki pridejo h kmetu na takšno "prosto rejo", kot jo opisuješ, pridejo tja iz valilnic, kjer piščančke moškega spola takoj po rojstvu ubijejo, saj za proizvodnjo jajc niso koristni (moški pač ne nesejo jajc). Standardna praksa je, da jih žive vržejo v stroje za mletje ali pa jih zadušijo. VSAKO zaužito jajce (tudi tisto iz "proste" reje) torej pomeni odobravanje ubijanja ogromnega števila piščančkov (95% vseh smrti v živinorejski industriji predstavljajo ravno piščančki - preko 60 milijard na leto).
      Skratka, odmakniti se je treba od ideje, da so živali "hrana". Zapuščena jajca niso hrana nič bolj kot je hrana človeška roka, ki bi jo našli v smetnjaku. Nikoli ne bi pomislili, da bi pojedli človeka. Ljudje so osebe z moralno vrednostjo, zato jih nimamo za hrano. Toda živali so prav tako osebe z moralno vrednostjo. Nobenega razloga (ki ne bi izviral iz specizma) nimamo, da jih obravnavamo drugače. Enak odgovor velja za tvoj pomislek pod točko št.4 (v zvezi s kozami).

      2. Praviš, da je »nekdo lahko mesojed, pa bo posredno in neposredno zadal živalim manj trpljenja, kot nek vegan.«

      Ne bo držalo. Kot prvo, obstaja pomembna moralna razlika med namernim in nenamernim škodovanjem. Samo pomisli: Zgraditi avtocesto, na kateri se kasneje nekdo smrtno ponesreči, je nekaj povsem drugega kot vzeti puško in ustreliti tega človeka, kajne? Kot drugo, proizvodnja mesa (ter mleka in jajc) zahteva mnogo več obdelovalnih površin in naravnih virov kot proizvodnja rastlinske hrane, zato je že zavoljo tega vsak nevegan odgovoren za znatno večje število živalskih smrti kot vegan.

      3. Sprašuješ zakaj sem "srečno izkoriščanje" s strani vegetarijanstva odtujil od "srečnega izkoriščanja" živali s strani veganstva? Po pravici povedano ne razumem tega tvojega vprašanja. Lahko pojasniš, prosim? Hvala.

      Lp, Leon Kralj

      Izbriši
    2. Leon, na niti eno vprašanje nisi odgovoril. Moja vprašanja si predelal, potem pa podal odgovore. Ti govoriš o konvencionalni industrijski živinoreji, jaz o svobodnem miroljubnem kmetijstvu.

      Moje prvo vprašanje ne obravnava domnevno svobodno kokoš, ampak popolno svobodno kokoš. Če imaš ti sam kokoš, je ne rabiš ubit in tudi piščancev ne rabiš ubit. In če ona ne poje jajc, jih lahko ti sam poješ, brez da bi ji škodil. Si imel kdaj kokoš? Si kdaj opazoval, kaj naredi z jajci? Ti jaz povem, kaj dejansko naredi z jajci?

      Mesojed je lahko povsem moralno bitje. Če živi v okolju, kjer ni vegetarijanske hrane zanj, so pa recimo kače, bo jedel za preživetje in ne vidim, kaj naj bi bilo napačnega, če človek poje žival, če to rabi za preživetje, ko druge hrane ni. Poznaš kakšna ljudstva, ki so v tej situaciji danes? Če ne, razišči.

      Govoriš o proizvodnji mesa, ki naj bi zahtevale mnogo več obdelovalnih površin in naravnih virov kot proizvodnja rastlinske hrane. To samo po sebi drži, ampak je povsem napačno skovano. Bi ti rad planet brez teh živali? Ali veš, da narava rabi krave, koze, kokoši, itd., ker so pomemben člen pri ohranjanju zdravega ekosistema? Če želiš ekosistem, v katerem se bo življenje ohranjalo, moraš imeti kmetije s kravami, kozami, prašiči,... In te živali so lahko na teh kmetijah toliko svobodne, kolikor etike je v kmetu.

      Glede točke 3... mnogi vegani uživajo hrano iz polj, kjer traktorji pomorijo ogromno glodalcev, razbijejo družine, uničijo domove... Povej po pravici, kje dobiš hrano, ki jo uživaš? Kako je ta hrana prišla do tvojega krožnika? Na kakšen način je pridelana? Kdo jo pridela?

      Izbriši
    3. Boris,

      sprašuješ ali je sprejemljivo jesti jajca "popolno svobodne" kokoši na svoji "miroljubni" kmetiji? Ne. Če pustim ob strani, da takšen pristop ne bi zagotavljal jajc mnogim ljudem (razen, če bi vsi posvojili kokoši), jemanje njihovih jajc simbolizira zatiranje oz. obravnavanje živali kot vir za potešitev človekovih interesov. Ali bi "prijazno" ravnanje s sužnjem, ki ga imaš na svojem "miroljubnem" posestvu, upravičilo suženjstvo? Seveda ne. In enako velja, ko so sužnji živali. Izgovori, kot je tvoj, služijo le eni stvari – poskusu pomiritve lastne slabe vesti ob zavedanju, da počneš nekaj nemoralnega.

      Praviš, da je moralno jesti meso v okolju, kjer ni na voljo rastlinske hrane? Nihče ne govori o takšni situaciji, pač o vsakodnevnih situacijah vseh nas, ki živimo na razvitem delu sveta. Ali je moralno sprejemljivo ubiti in pojesti zajca na samotnem otoku, kjer nimaš nobene rastlinske hrane (kaj potemtakem jé zajec, ostaja misterij)? Recimo, da je. Pa kaj potem? Kaj to pomeni za vse nas, ki nismo na smrt sestradani na samotnem otoku, ko se odločamo ali je moralno pojesti klobaso za kosilo? Prav nič! V prvi situaciji obstaja konflikt, v drugi ga ni. Moralni čut nam narekuje, naj v primeru resničnega konflikta damo prednost lastnemu življenju. V skladu s tem je torej moralno sprejemljivo pojesti zajca na odročnem kraju. Izbiram med lastno smrtjo zaradi stradanja in smrtjo živali. To pravzaprav sploh ni izbira. Vendar to nima nič opraviti s situacijami, v katerih ni konflikta.

      Če je v ekstremni situaciji, ko človek strada v divjini, kanibalizem moralno sprejemljiv, še ne moremo sklepati, da je prav jesti človeško meso vsakič, ko postanemo lačni – zgolj zato ker nam je všeč okus človeškega mesa. Enako velja v primeru živalskega mesa in drugih živalskih proizvodov.

      Sprašuješ me, ali vem, da narava rabi krave, koze, kokoši, itd., ker so pomemben člen pri ohranjanju zdravega ekosistema? Ne, narava ne rabi udomačenih živali. Ekosistem je bil popolnoma zdrav milijone in milijone let preden je človek pričel z udomačevanjem živali, načrtno vzrejo, ipd. Pred časom sem napisal blog na temo spornosti udomačevanja živali, prosim preberi si ga in razmisli: https://leonkralj.blogspot.si/2016/10/spornost-udomacevanja-psov-mack-in.html

      Glede točke 3 ... praviš, da mnogi vegani uživajo hrano iz polj, kjer traktorji pomorijo ogromno glodalcev, ipd.
      Že zgolj s tem, ko smo se rodili v ta svet, smo postali soodgovorni za smrt mnogih ljudi, ne le živali. Zaradi svetovnih trgovinskih sporazumov je nemogoče ne imeti negativnega vpliva na druge ljudi. Trpljenje in smrt se nahaja v VSEH izdelkih, ki jih uporabljamo za svoje preživetje, toda erjamem, da razumeš moralno razliko med namernim in nenamernim škodovanjem – kot že rečeno, zgraditi avtocesto, na kateri se potem nekdo smrtno ponesreči, je nekaj povsem drugega kot vzeti puško in ustreliti tega človeka. Biti vegan vsekakor ni dovolj, je pa neobhodno! Vsi bi morali zmanjšati svoje prekomerno potrošništvo in kupovati le tisto kar resnično potrebujemo. Tako bi zmanjšali tudi število nenamerno (oz. nesrečno) povzročenih smrti, toda mimo veganstva ne moremo – prvenstvena moralna osnova je prenehati sodelovati pri namernem ubijanju za meso, mleko, jajca, itd. In ko bomo enkrat vsi vegani, bomo hkrati razvili nove načine za proizvodnjo veganskih izdelkov, ki bodo drastično zmanjšali ali celo povsem ukinili nesrečno povzročene smrti, kot npr. vertikalna proizvodnja rastlinske hrane: http://gizmodo.com/the-worlds-largest-indoor-vertical-farm-is-being-built-1717140120

      Skratka, ne moremo smiselno govoriti o zavzemanju za zaščito glodalcev na poljih, če pa hkrati nismo vegani – nič drugače kot ne moremo smiselno govoriti o zavzemanju za pomoč npr. zlorabljenim otrokom, če pa hkrati doma zlorabljamo svoje.

      Izbriši
  2. Komentar na 4. točko.
    Zahtevamo, da se lažne informacije, ki jih pišeš o delovanju DZŽ Pomurja izbrišeš oz. spremeniš tako, da ne bodo zavajale!
    1.) DZŽ Pomurja raste, se učimo in tekom svojega delovanja smo spremenili stališče in si prizadevamo za odpravo izkoriščanja živali! Tudi sam si verjetno kdaj /uporabljal živalske proizvode oz. tvoj način razmišljanja ni že vse življenje tak.
    2.) Res nam ni noben pojasnil tega, da če rešimo žival pred zakolom, da obstaja velika verjetnost, da na njeno mesto pride nova žrtev. To nam je jasno že brez tuje pomoči. Zato smo pred zakolom rešili tiste živali, kjer so kmetje opustili rejo in na njihovo mesto niso prišle nove žrtve. S pomočjo njihovih zgodb pa ljudem kažemo ravno to, kar ves čas poudarjaš (po tvojem mnenju samo ti, ampak na srečo nisi samo ti tisti, ki to počneš), da je veganstvo edina prava pot. Torej s pomočjo rešenih živali, ki se ljudem vsedejo v srce, spreminjamo ljudi, ki začnejo tudi rejne živali dojemati drugače in posledično spremenijo način življenja. Glede na mnoge odzive, ki jih prejemamo, so se ravno na podlagi teh rešenih živali mnogi »spreobrnili« v vegane! Ostajamo pa tudi na kmetijah, kjer so z rejo zaključili, pečemo veganske palačinke in predstavljamo, kako se da živeti tudi brez izkoriščanja živali! Ravno z namenom, da zdaj ko več nimajo živali v hlevu, da jih pa ne bodo kupovali drugje.
    Torej, JASNO nam je, da ne moremo z odkupom rešiti vseh. Torej prosim, da stvari ne jemlješ iz konteksta!!! Rešene rejne živali so tu z namenom, da z njihovo pomočjo ljudje pridejo do spoznanja, da nobeno izkoriščanje živali ni sprejemljivo. Stvari se ne lotevamo brezglavo, ampak iz vsake situacije naredimo, kar je v naši moči za dolgoročno izboljšavo razmer!
    3.) Na podlagi česa pa trdiš, da nam v društvu ni jasno, da nobena žival ne živi v sladu s svojo naravo? Zelo nam je jasno in še enkrat, ne delaj več zaključkov na podlagi tega, kaj se tebi ZDI. Ves čas namreč poudarjamo, kako velika napaka je, da smo ljudje živali udomačili. In ja, še naprej bomo vkorakali na osebna zemljišča, kjer odkrivamo grozljive primere mučenja živali, in ja še naprej jim bomo pomagali in kot smo do sedaj, tudi na vsakem koraku ozaveščali o tem, da nobeno izkoriščanje živali ni sprejemljivo.
    4.) Prosim torej, da zavajujoče besedilo spremeniš, v prihodnje pa se, preden se lotiš pisanja o našem delu, o njem podrobneje seznaniš

    Petra Gjureč

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni, Petra!

      Podrobno sem pregledal vašo spletno stran in vaši zapisi niti približno ne kažejo na to, da bi si prizadevali za odpravo izkoriščanja živali oz. da bi promovirali veganstvo kot moralni imperativ. Če trdite, da to počnete na terenu, potem morate to uskladiti z vašimi medijskimi objavami. Kakorkoli že, vaše delovanje pošilja zelo zmedena sporočila. Če naštejem le nekaj primerov:

      1. Svojega članstva v društvu NE pogojujete z veganstvom. Vaš član je lahko vsakdo, ki je hkrati tudi izkoriščevalec živali, vse dokler "se ravna po določilih statuta". Med vašimi člani dejansko tudi SO takšni ljudje, kar mi je osebno potrdila ena vaših članic. Torej vaše "reševanje" živali, četudi tistih, ki prihajajo iz opuščene reje (mimogrede, to sploh ni bila glavna poanta moje kritike vašega delovanja), sloni na grozljivi moralni dvoličnosti. Naravnost bizarno si je predstavljati, kako vaš neveganski član vkoraka na zasebno zemljišče in ošteva tamkajšnjega izkoriščevalca živali, zato ker le-ta izkorišča nekatere druge živali kot on ali ker jih izkorišča na drugačen način. In moralna zmeda je popolna.

      2. Na vaši spletni strani se nahaja javni poziv ljudem naj "ukrepajo takoj" in pristojnim organom prijavijo "fizično mučenje, pretepanje ali trpljenje živali", če ga opazijo. Pri tem se sklicujete na Zakon o zaščiti živali, ki (kot navajate) "določa pravila za dobro ravnanje" in "pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali". Z drugimi besedami – vaše društvo zelo jasno spodbuja idejo, da obstaja pravilno in nepravilno mučenje živali. Da obstajajo dobre in slabe prakse okoriščanja na račun nedolžnih. In da "ukrepati takoj" ne pomeni postani vegan, ampak poskrbeti za to, da bodo živali izkoriščane "pravilno". Pojasnite mi prosim, kako gre skupaj zavzemati se za čimbolj "humano" (in s tem učinkovito) izkoriščanje živali ter hkrati "na vsakem koraku ozaveščati o tem, da nobeno izkoriščanje živali ni sprejemljivo"? Upam, da opazite to hudo kontradiktornost. Ljudje vsekakor jo.

      3. Pravite, da "ves čas poudarjate kako velika napaka je, da smo ljudje živali udomačili"? Toda pod naslovom "Nakup živali" ponujate povezavo do članka, ki zelo razločno promovira vzrejanje udomačenih živali in podpira "odgovorne" vzreditelje. Na istem mestu ponujate tudi povezavo do moralno spornih single-issue kampanj (cirkusi) in cel kup povezav, ki problematizirajo NAČIN izkoriščanja živali, namesto izkoriščanje samo. Mimogrede, če ne veste kaj je narobe s single-issue kampanjami, si prosim preberite razlago tukaj: http://leonkralj.blogspot.si/2015/09/kaj-je-narobe-s-single-issue-kampanjami.html In če ne veste kaj je narobe z vzrejanjem udomačenih živali, imate razlago tukaj: https://leonkralj.blogspot.si/2016/10/spornost-udomacevanja-psov-mack-in.html

      4. Pravite, da "so rešene rejne živali tu z namenom, da z njihovo pomočjo ljudje pridejo do spoznanja, da nobeno izkoriščanje živali ni sprejemljivo". Ne, Petra, živali niso tu z nobenim drugim namenom, kot da živijo zase. Za to, da ljudem predstaviš zakaj je prav prenehati izkoriščati živali, ne rabiš kazati rešenih živali. Ali bi prestrašenega otroka, ki ste ga rešili iz krempljev pedofilske mreže tudi vlačili s seboj po šolah in sejmih (ali kazali njegove slike), zato da ljudje spoznajo zakaj ni prav zlorabljati otrok? Seveda ne. Če se v vašem društvu (kot pravite) radi učite, potem vas pozivam k izobraževanju o abolicionistični teoriji pravic živali oz. abolicionističnem aktivizmu in ne boste potrebovali ne rešenih živali, ne palačink za to, da boste znali suvereno in uspešno predstaviti ljudem etično veganstvo ter zanetiti revolucijo v njihovih srcih. Predlagam, da začnete tukaj: http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html
      Če boste imeli kakšno dodatno vprašanje ali dilemo, sem vam na voljo.

      Lp, Leon Kralj

      Izbriši
  3. Leon,
    veliko tega imaš prav, mogoče vse, ne vem. Vsekakor bomo na podlagi zapisanega določene zadeve spremenili in izboljšali. Vseeno pa ostaja dilema, kakšne rezultate oz. uspeh dejansko prinese en ali drugi način …
    Primer: v društvu smo večinoma začeli vsi kot vegetarijanci, nekateri kot vsejedi (žal!). Ampak skupaj vse čas rastemo, se izboljšujemo. (Naša spletna stran pa je res ostala tam nekje, to je res …) Ko pride novi član, ga kategorično ne zavrnemo, ker ni vegan, ampak ga ravno z vzgledom potegnemo v življenje brez izkoriščanja živali (z zaenkrat še z vsemi kontradikcijami skup, kot jih naštevaš). Ampak ja, vedno smo veseli dobronamerne kritike, še posebej, če je res dobro podprta z argumenti in tukaj si ne nameravamo zatiskati oči, ampak se izboljševati na vsakem koraku, kolikor je v naši moči. Saj se tudi sami ves čas sprašujemo, kakšen je tisti način, ki bo najhitreje prinesel najboljše in predvsem dolgoročne rezultate. Zato smo namreč tukaj. In ne da bi želeli na vsak način dokazati svoj prav. Ampak OK, tudi sama mislim, da nima smisla predolgo in široko razpredati, dokler ne dobim res široke slike o tem, na kak način deluješ sam. Vsekakor so tvoji komentarji smiselni (še najmanj se strinjam okoli 4. točke, na to temo bi se dalo še marsikatero reči), za enkrat pa še nisem prepričana, koliko so res učinkoviti v praksi. Bom prebrala blog in se slišimo.
    Petra

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Petra,

      veseli me, da ste v društvu pripravljeni na novo premisliti o svojem delovanju. Redki so welfaristi, ki si upajo priznati svoje napake in se učiti. Kar se tega tiče, vam izrekam spoštovanje. Prosim nadaljujte z branjem blogov, ki jih ponujam. Eden glavnih namenov moje spletne strani je ravno to - ponuditi kvaliteten izobraževalni material vsem slovenskim zagovornikom živali, ki so nevede obtičali v za živali izredno nevarni welfare miselnosti, ter jih spodbuditi h kritičnemu mišljenju in prevetritvi svojega delovanja v praksi, ki bo zares delovala v smeri odprave izkoriščanja živali. Vidim, da na vaši spletni strani med drugim oglašujete abolicionistično knjigo Etika v kuhinji. Ali ste jo prebrali tudi sami?

      Petra, dovoli, da tudi tokrat podam eno dobronamerno kritiko v zvezi s tem, kar si zapisala. Praviš, da se sprašuješ kateri je tisti način, ki bo najboljši oz. najučinkovitejši za to, da ljudje nehajo izkoriščati živali? Takšno razmišljanje sloni na ničemer drugem kot specizmu. Zakaj? Samo pomisli: Če želimo doseči pravičnost - ali je "učinkoviteje" promovirati pravičnost ali nekaj kar je manj od pravičnosti? Ali bi se glede kršenja temeljnih človekovih pravic (recimo nasilja nad ženskami) tudi spraševala kateri način je boljši - tisti, ki zavzema ničelno toleranco do nasilja nad ženskami, ali tisti, ki poziva moške naj za 10% zmanjšajo količino in brutalnost svojega pretepanja žensk? Ali bi glede tega tudi rekla, da »so sicer komentarji zagovornikov ničelne tolerance do nasilja nad ženskami smiselni, nisem pa prepričana koliko so res učinkoviti v praksi«? Mislim, da se vsi strinjamo, da so takšna vprašanja že v osnovi nemoralna, izrazito poniževalna do vseh žensk, ki so žrtve nasilja in znak podcenjevanja resnosti problematike. Nič drugače ni, ko so v igri živalske žrtve.

      Kot že rečeno, tako tebe kot tvoje prijatelje vabim k izobraževanju o abolicionistični teoriji pravic živali. Nekateri pravijo, da se abolicionisti preveč ukvarjamo le s teorijo. Kdor to izjavi, ne ve kaj govori. Če nameravam na primer danes v okviru svojega aktivizma govoriti z neko skupino ljudi o pravicah živali, moram točno vedeti kaj bom povedal. Imeti moram teorijo. Tudi welfarist, ki namerava govoriti s skupino ljudi, mora vedeti kaj jim bo povedal. Tudi on ima teorijo. Specistično sicer, a jo ima. Kdor začne resno in sistematično brati abolicionistična besedila, kmalu spozna, da je abolicionizem vse prej kot gola teorija brez aplikativne vrednosti. Je aktivizem v pravem pomenu besede. Znanje, ki temelji na trdni, argumentirani in neizpodbitni teoriji je nujni predpogoj za udejanjanje kateregakoli družbeno-političnega aktivizma. Brez razdelane teorije ne moremo vedeti kaj sploh početi med "aktivizmom", kakšne ideje sprožati, s čim nagovarjati ipd., kajti brez teoretičnega predznanja ne razumemo vzrokov in posledic svojih sporočil.

      Samo še na kratko kar se tiče aktivizma s kazanjem rešenih živali: Abolicionisti ne predstavljamo veganstva kot stvar sočutja, ampak kot stvar temeljne pravičnosti (kar tudi dejansko je), zato ne rabimo kazati ne živih živali, ne grozljivih (ali veselih) posnetkov. Vsi ljudje imajo v sebi že vse, kar rabijo za to, da uvidijo moralni imperativ veganstva. Naša naloga je, da jim sprožimo ta moralni impulz oz. ga podkrepimo z jasno in razumljivo razlago o tem zakaj jih vse to kar že tako ali tako verjamejo, zavezuje k veganstvu. Ta moralni impulz se nekaterim sproži s pogledom na rešeno žival (večini ne), nekaterim z ogledom filma (večini ne), drugim z delom v laboratoriju ali klavnici (večini ne), zato si nima smisla zoževati maneverskega prostora s tem ko vse stavimo na eno stvar. Abolicionisti izvajamo veganski aktivizem kadarkoli in kjerkoli se da, v vseh situacijah (med znanci in neznanci, v trgovinah, v raznih čakalnicah, itd., skratka kjerkoli se pojavi priložnost oz. ustvari iztočnica za pogovor o tej tematiki). Dodajam še nekaj fotografij našega aktivizma širom sveta: https://www.facebook.com/pg/HowDoIGoVegan/photos/?tab=album&album_id=291302631225241

      Lp, Leon

      Izbriši