Vegafest: festival trajnostnega načina ignoriranja živali

Kot vsako leto, tudi letos Slovensko vegansko društvo organizira dogodek, imenovan Vegafest. Na enem mestu bodo v Ljubljani zbrana vsa društva, ki zavračajo veganstvo kot moralno osnovo – od tistih, ki to odkrito priznajo, do tistih, ki vztrajno trdijo, da je najboljši način za odpravo izkoriščanja živali ta, da promoviraš izkoriščanje živali (podrobnosti sledijo). Organizatorji pravijo, da gre za »festival trajnostnega načina življenja«, katerega namen je »predstaviti prednosti veganskega načina življenja in pomagati vzpostaviti pozitiven odnos do živali, okolja in samega sebe.«

Pa poglejmo podrobneje kaj konkretno je tisto, kar naj bi pomagalo vzpostaviti ta pozitiven odnos:  

1. Eden izmed sponzorjev prireditve je Vegetarijanska restavracija Radha Govinda, torej restavracija, ki poleg ostalega ponuja tudi jedi, pripravljene na osnovi trpinčenja in ubijanja živali za mleko, in ta hrana je menda (če povzamem citat z njihove spletne strani) »polna ljubezni in pozitivne energije«. Toda v moralnem smislu ni nobenih razlik med mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in jajci: vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost. Slovenskemu veganskemu društvu se torej zdi prav, da oglašuje sponzorja, ki prodaja izkoriščanje živali. V okviru predstavitve sponzorjev Vegafesta so pri Slovenskem veganskem društvu na svoji facebook strani objavili:

»Vegetarijanska restavracija Radha Govinda v Šiški in tržnici BTC vas vabi na sveža in zdrava vegetarijanska veganska kosila. Hrana, ki jo pripravljajo, je prava paša za oči, izjemne vonjave pa bodo v vas prebudile neverjeten apetit.«  

Po mnenju Slovenskega veganskega društva je torej "vzpostaviti pozitiven odnos do živali" združljivo s promoviranjem biznisa, ki prodaja živila živalskega izvora? Razmislimo o tem v kontekstu organizacije, ki se zavzema proti zlorabi otrok. Predstavljajte si, da bi ta organizacija priredila festival, ki bi ga sponzoriral nekdo, ki se ukvarja s snemanjem otroške pornografije in organizator bi izvajal promocijo tega pornografa na svoji spletni strani z namenom oglaševanja svojega festivala.

Opazite težavo?

2. Enako velja za generalnega sponzorja prireditve – znano trgovsko verigo. Mislim, da ni potrebno naštevati vseh neveganskih izdelkov, ki jih prodaja ta trgovec in številnih TV-oglasov in reklamnih letakov za njihove mesne in mlečne izdelke ter jajca. Toda Slovensko vegansko društvo ga aktivno oglašuje in treplja po hrbtu, zato ker je na svoje trgovske police poleg vseh neveganskih postavil še nekaj veganskih izdelkov. Ponovno – ali bi katerakoli organizacija za človekove pravice počela kaj takega? Ali bi npr. Amnesty International javno častila nekoga, ki služi na račun trgovanja s sužnji in se je poleg izdelkov, ki temeljijo na suženjskem delu, odločil dodatno zaslužiti še z izdelki, ki ne temeljijo na tem? Ali bi ga zaradi tega Amnesty International ovekovečila na svojem plakatu kot generalnega sponzorja konference za človekove pravice? In sploh - ali bi katerakoli človekoljubna organizacija spoštovanju temeljnih človekovih pravic rekla "način življenja"? Je mar ne zlorabljati otrok, ne pretepati žensk in ne izvajati nasilja nad temnopoltimi, istospolno usmerjenimi, invalidi in ostalimi depriviligiranimi skupinami "način življenja"? Seveda ne. Je le spoštovanje temeljne pravičnosti in naša moralna dolžnost, ne pa nekakšen "lajfstajl", ki ga lahko poljubno izbereš, če tako želiš. Toda ko gre za živali, nekateri "zagovorniki živali" počno ravno to: govorijo o "načinu življenja" in poslovno sodelujejo z institucionaliziranimi izkoriščevalci, s čimer dobesedno izdajajo žrtve, za čigar interese trdijo, da se zavzemajo. Edina razlika med enim in drugim primerom je vrsta. Aktivizem tovrstnih "zagovornikov živali" torej sloni na ničemer drugem kot specizmu (vrstni diskriminaciji).  

Še nikoli v zgodovini ni bilo kakšno gibanje za pravičnost tako zelo nepravično, kot to velja za omenjeno, t.i. (new) welfare "gibanje" za živali. Alternativo temu gibanju oz. bolje rečeno kontra-gibanje predstavljamo abolicionistični vegani (več o tem si lahko preberete tukaj: Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva).

3. Eden vidnejših sponzorjev prireditve je tudi VegFund, ki promovira celo vrsto spornih posameznikov in društev, ki zagovarjajo "srečno izkoriščanje" živali in redukcitarijanstvo. Poleg ostalega VegFund na svoji spletni strani odkrito oglašuje vegetarijanstvo.    

4. Ena izmed predavateljic na prireditvi bo Mirjana Mulec, članica Društva za zaščito živali Pomurja, ki bo predstavila »Zgodbe rešenih živali«. Gre za društvo, ki si prizadeva za "prijaznejše" izkoriščanje živali in ki pravi, da »tudi če pristanejo na krožniku, da imajo vsaj lepo življenje« (izjava članice omenjenega društva iz oddaje na TV Slovenija).

"Vzpostavitev pozitivnega odnosa do živali", mar res?

Na spletni strani Društva za zaščito živali Pomurja bomo zelo težko našli besedo veganstvo. Nas pa seznanjajo s tem, da je potrditev uspešnosti njihovega delovanja izbor Mirjane Mulec za Pomurko leta 2016, podelitev Zahvalne listine Mestne četrti Murska Sobota njihovi članici Treziki Cvetko »za požrtvovalno in predano delo namenjeno pomoči živalim« ter neformalno priznanje javnosti, da jih ljudje smatrajo za »eno najbolj srčnih organizacij v Sloveniji«. 

Društvo za zaščito živali Pomurja, ki ne zavzema nedvoumnega in jasnega stališča, da pravice živali pomeni veganstvo, nas na vsakem koraku poziva k doniranju. Pravijo, da potrebujejo denar za oskrbo psov in mačk ter živali, ki jih rešujejo pred zakolom. Toda očitno jim še nihče ni pojasnil, da s tem, ko rešijo žival pred zakolom, obsodijo neko drugo žival na to, da bo prevzela njeno mesto. Sicer pa so te živali potrebne "reševanja" izključno zato, ker ljudje niso vegani in zaradi ničesar drugega. Nenehno povpraševanje po proizvodih živalskega izvora je tisto, zaradi česar so se te živali sploh znašle v sistemu institucionaliziranega izkoriščanja oz. v položaju, ko jih je treba "reševati". Sleherna izmed milijonov in milijonov živali je načrtno spravljena na svet in postavljena v ta sistem samo zato, ker 99% ljudi želi njihovo telo oz. izločke (meso, mleko, mlečne izdelke, jajca, med, volno, usnje, krzno, itd.). Zato je popolnoma nesmiselno porabljati svoj čas, energijo in denar za nenehno "reševanje" teh živali ali pozivanje k "izboljšavi" razmer v katerih so izkoriščane. Edina smiselna rešitev problema je izobraževanje ljudi o etičnem veganstvu in jim pomagati uvideti, da se že tako ali tako strinjajo z vsem kar jih zavezuje k temu, da postanejo vegani. Vsi se namreč strinjamo s tem, da živalim ni prav zadajati trpljenja in smrti ´po nepotrebnem´. Toda, če nismo vegani počnemo ravno to - z jedenjem živil živalskega izvora (in tudi siceršnjim uporabljanjem živali za druge namene) zadajamo trpljenje in smrt živalim v odsotnosti vsakršne nuje, kajti nikomur ni potrebno jesti živil živalskega izvora za optimalno zdravje. S tem (in le s tem!), ko postanemo vegani, neposredno vplivamo na zmanjševanje števila namensko vzrejenih živali za človeško uporabo. Če svojega aktivizma ne usmerimo v to, potem smo obsojeni na večno "reševanje" živali in – ne zanemarljivo – na nenehen priliv donacij! (kar v primeru Društva za zaščito živali Pomurja pomeni, da si lahko omogočijo svoj obstoj in delovanje ter posledično požanjejo javno odobravanje s strani vseh tistih, ki so veseli, da jih ne pozivajo k veganstvu in ki jim v zameno podelijo nagrado Pomurka leta, Zahvalno listino in naziv najbolj srčne organizacije).

Izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralnem imperativu vsekakor ni tako "spektakularno" kot vkorakanje na zasebna zemljišča in oštevanje "zlorabljevalcev" živalske lastnine (kar posledično "aktivistom" prinaša nagrade in laskave nazive), toda le tovrstno izobraževanje lahko doseže nujno potrebno spremembo paradigme v naši družbi - od gledanja na živali kot na lastnino h gledanju nanje kot na ne-človeške osebe. V svojem letnem poročilu so pri Društvu za zaščito živali Pomurja zapisali, da si prizadevajo za to, »da bo vsaka žival živela v skladu s svojo naravo«. Očitno pri društvu ne vedo, da nobena udomačena žival (ne "hišna", ne "rejna") ne živi v skladu s svojo naravo. Že to, da smo jo načrtno spravili na svet z namenom, da bo služila izključno kot vir za potešitev naših interesov, je kršenje tega načela.

5. Svoje mesto med razstavljalci na Vegafestu bodo imela tudi ostala slovenska welfare društva, ki so sicer v marsičem podobna zgoraj omenjenemu Društvu za zaščito živali Pomurja:

Društvo Lajka, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Društvo za zaščito živali Kranj, Animal Angels, Hrtji svet Slovenije, Društvo za osvoboditev živali, Prijatelji životinja in seveda organizator - Slovensko vegansko društvo.

Med omenjenimi društvi ni bistvenih razlik – eno bolj, drugo manj očitno promovira izkoriščanje živali. Nobeno ne promovira veganstva kot moralno osnovo/imperativ. Niti eno! Mimogrede, z vsem kar zadeva moralno in praktično spornost welfare gibanja na splošno, se lahko seznanite tukaj: Problematika welfare pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah.

Ta društva so polna samooklicanih "zagovornikov pravic živali", ki namesto o pravicah živali govorijo o vsem drugem. Mnogi med njimi sploh niso vegani, torej osebno sodelujejo pri kršenju pravic živali, tisti pa, ki so vegani, promovirajo veganstvo (če sploh) kot enega izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali; kot nekaj kar je stvar naše poljubne izbire načina življenja, našega zdravja, našega blagostanja, naših osebnih poti, našega okolja, itd., skratka vsega drugega razen stvar temeljne pravičnosti, ki jo dolgujemo njim - žrtvam. Živalim osebno. Tovrstni "zagovorniki pravic živali" redno govorijo o vegetarijanstvu kot "prehodu" do veganstva oz. predstavljajo veganstvo skupaj v paketu z neveganstvom (promovirajo hkrati tudi vegetarijanstvo, fleksitarijanstvo, redukcitarijanstvo, brezmesni dan in ostale oblike izkoriščanja živali), s čimer jasno sporočajo, da je prenehati izkoriščati živali tako zelo težko, da potrebujemo vmesne faze. To, da nato v isti sapi zapišejo (kot so zapisali v brošuri Vegafesta), da je postati vegan »lažje kot kadarkoli«, le dokazuje kako zelo zmedeni so (in posledično poskrbijo za zmedo pri svojih bralcih).

Kot že rečeno, pa obstajajo tudi takšni "zagovorniki živali", ki sploh ne omenjajo veganstva in si prizadevajo za bolj "humano" ravnanje z živalmi v živinorejski industriji, s čimer v resnici prispevajo k še večji proizvodni in finančni učinkovitosti industrije, dodatno normalizirajo izkoriščanje živali v družbi ter pomirijo ljudi, da njihov zrezek, sir ali jajce izvira iz "humano" rejene živali, s čimer jim omogočijo brezskrbno nadaljevanje konzumiranja živalskih proizvodov. Eno izmed takšnih društev (ki bo imelo svoj prostor na Vegafestu) je na primer Društvo za zaščito živali Ljubljana. Med drugim so znani po tem, da si prizadevajo za ubijanje nedolžnih živali čim bližje kraju, kjer so bile pred tem vse življenje po nepotrebnem  trpinčene, kajti pravijo, da prevoz živih živali v druge oddaljene kraje »dokazano vpliva na kvaliteto mesa«. Pri Društvu za "zaščito" živali Ljubljana torej odkrito navijajo za čim učinkovitejše izkoriščanje živali, zato da nam bodo njihova trupla nudila "kvalitetno meso".

"Vzpostavitev pozitivnega odnosa do živali", mar res?  

Več o sprevrženosti omenjenega društva si lahko preberete v blogu z naslovom Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!", ki sem ga objavil februarja 2017.

6. Brošura Vegafesta med drugim ponuja tudi rubriko »Kako lahko pomagamo«. Tule je njihovih sedem predlogov za vse tiste, ki vam je mar za živali (citiram):

• Postanite član Slovenskega veganskega društva in podprite naše delovanje.
• Z našo člansko kartico ugodnosti soustvarjajte ponudbo veganskih izdelkov.
• Postanite prostovoljec Slovenskega veganskega društva in aktivno pomagajte.
• Namenite nam del dohodnine.
• Donirajte.
• Ozaveščajte ljudi okoli sebe o odnosu do živali in o vplivu prehrane na zdravje in okolje.
• Bodite dober zgled.

Z drugimi besedami – ne rabite postati vegani, vse dokler nas finančno podpirate in ste "dober zgled". Krasno. Glede česa točno "ozaveščati ljudi okoli sebe" je seveda prepuščeno interpretaciji vsakega posameznika. A brez skrbi, pridite na Vegafest in smernice vam bodo ponudili tamkajšnji razstavljalci, člani društev za "zaščito" živali Ljubljana, Pomurja, idr. Če pustim ob strani dejstvo, da ne gre za nič drugega kot za zelo jasno in očitno samopromocijo Slovenskega veganskega društva, je to za živali ponovno (in vedno znova) recept za katastrofo: sedem točk kako kar najbolje pomagati živalim brez da postanete vegani. Kako žalostno.

Tudi sicer ima Slovensko vegansko društvo že od samih začetkov svojega delovanja težave z razumevanjem tega kaj pomeni temeljna pravičnost v odnosu do živali. Tule je najino "dopisovanje" s predsednikom društva g. Sušnikom iz leta 2015 (po tem se je g. predsednik zavil v molk): Odprto pismo Daniju Sušniku, predsedniku Slovenskega veganskega društva

7. Pogled v brošuro oz. program festivala razkriva še cel kup drugih primerov, ki pričajo o dejstvu, da bo šlo pri tem "veganskem" dogodku vse prej kot za seznanjanje ljudi s temeljno pravičnostjo v odnosu do živali. Sprašujem se, koliko ljudi bo ob gledanju tekmovanja v jedenju banan in plesa ob drogu (o, ja, prav ste prebrali) prešinilo, da živali niso predmeti, pač pa osebe, do katerih imamo osnovno moralno dolžnost, da jih ne jemo in ne izkoriščamo na noben drug način? Le kdo bo ob obisku okrepčevalnice, na kateri mu bodo ponudili rastlinski obrok z imenom "golaž", "hamburger", "klobasica", "tunina solata", "sirovi" štruklji, "šunka", "medeni kolač", ipd., dojel in ponotranjil idejo, da živali niso hrana? Nihče.

Skratka, to bo festival tuti-fruti. Rizi-bizi. Za vsakogar nekaj. Dobro se boste najedli, uživali ob glasbi in se zabavali. Nič vam ne bo manjkalo. Le živali bodo spet na stranskem tiru, kot vedno doslej. Ne reši jih niti predavanje Jadranke Juras, ki bo govorila »o našem odnosu do živali in veganstvu«. Jurasova namreč že vrsto let s svojim javnim odobravanjem welfare gibanja oz. single-issue kampanj jasno sporoča, da ne razume katastrofalnih posledic tega početja. Med drugim je na svojem Facebook profilu "všečkala" cel kup nasprotnikov moralnega imperativa veganstva, kot npr. Melanie Joy, Jane Goodall, Animal Liberation Front, Vegan Outreach, The Vegan Society, Sea Shepherd, itd. (kliknite na posamezni link za seznanitev s spornostjo tega, kar počno).

Torej, če vam je mar za pravičnost, postanete vegan. Če menite, da živali niso predmeti, postanete vegan. Če ste proti nasilju, postanete vegan. Ali lahko vseeno izberete, da ne boste vegan? Seveda, vsekakor se lahko odločite ignorirati lastne moralne vrednote. S tem pač poveste, da v resnici vendarle niste za pravičnost, niste proti nasilju in vidite živali le kot predmete, ki jih lahko trpinčimo in ubijamo zgolj zato, ker nam tako paše. Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja.

Pri svojem abolicionističnem veganskem aktivizmu opažam, da običajni ljudje, ki niso vpeti v "gibanje za pravice živali", to z lahkoto razumejo in sprejmejo (mnogi postanejo vegani). Le "zagovorniki živali" imajo težave s tem. Morda ne bi bilo slabo, če bi bili na Vegafestu raje obiskovalci tisti, ki bi nagovorili zbrane člane društev in jim »pomagali vzpostaviti pozitiven odnos do živali«.

Leon Kralj

Vse o etičnem veganstvu: www.howdoigovegan.com

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Absurdnost kampanj za dobrobit živali - 4.del: Konferenca o pravičnosti, sponzorirana s strani kršiteljev pravičnosti

2. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)

3. Argumenti za "prehod" do veganstva

4. Stališča zagovornikov pravic živali, izoblikovana s pomočjo izkoriščevalcev živali

5. Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo (avtorica Lara Vrhovnik) 
6. Specizem "new welfare" gibanja

7. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.