Kot vsako leto, tudi letos Slovensko vegansko društvo organizira dogodek,
imenovan Vegafest. Na enem mestu bodo v Ljubljani zbrana vsa društva, ki zavračajo veganstvo kot moralno osnovo – od tistih, ki
to odkrito priznajo, do tistih, ki vztrajno trdijo, da je najboljši način za
odpravo izkoriščanja živali ta, da promoviraš izkoriščanje živali (podrobnosti
sledijo). Organizatorji pravijo, da gre za »festival
trajnostnega načina življenja«, katerega namen je »predstaviti prednosti veganskega načina življenja in pomagati
vzpostaviti pozitiven odnos do živali, okolja in samega sebe.«
Pa
poglejmo podrobneje kaj konkretno je tisto, kar naj bi pomagalo vzpostaviti ta
pozitiven odnos:
1. Eden izmed
sponzorjev prireditve je Vegetarijanska restavracija Radha Govinda, torej
restavracija, ki poleg ostalega ponuja tudi jedi, pripravljene na osnovi trpinčenja
in ubijanja živali za mleko, in ta hrana je menda (če povzamem citat z
njihove spletne strani) »polna ljubezni
in pozitivne energije«. Toda v moralnem smislu ni nobenih
razlik med mesom, mlekom, mlečnimi izdelki in jajci: vsa vsebujejo
trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo nepravičnost. Slovenskemu veganskemu
društvu se torej zdi prav, da oglašuje sponzorja, ki prodaja izkoriščanje
živali. V okviru predstavitve sponzorjev Vegafesta so pri Slovenskem veganskem društvu na svoji facebook strani objavili:
»Vegetarijanska
restavracija Radha Govinda v Šiški in tržnici BTC vas vabi na sveža in zdrava
vegetarijanska veganska kosila. Hrana, ki jo pripravljajo, je prava paša za
oči, izjemne vonjave pa bodo v vas prebudile neverjeten apetit.«
Po
mnenju Slovenskega veganskega društva je torej "vzpostaviti pozitiven odnos do
živali" združljivo s promoviranjem biznisa, ki prodaja živila živalskega izvora?
Razmislimo o tem v kontekstu organizacije, ki se zavzema proti zlorabi otrok.
Predstavljajte si, da bi ta organizacija priredila festival, ki bi ga sponzoriral
nekdo, ki se ukvarja s snemanjem otroške pornografije in organizator bi izvajal
promocijo tega pornografa na svoji spletni strani z namenom oglaševanja svojega
festivala.
Opazite
težavo?
2. Enako velja za
generalnega sponzorja prireditve – znano trgovsko verigo. Mislim, da ni
potrebno naštevati vseh neveganskih izdelkov, ki jih prodaja ta trgovec in
številnih TV-oglasov in reklamnih letakov za njihove mesne in mlečne izdelke ter jajca. Toda
Slovensko vegansko društvo ga aktivno oglašuje in treplja po hrbtu, zato ker je
na svoje trgovske police poleg vseh neveganskih postavil še nekaj veganskih
izdelkov. Ponovno – ali bi katerakoli organizacija za človekove pravice počela
kaj takega? Ali bi npr. Amnesty International javno častila nekoga, ki služi na
račun trgovanja s sužnji in se je poleg izdelkov, ki temeljijo na suženjskem
delu, odločil dodatno zaslužiti še z izdelki, ki ne temeljijo na tem? Ali bi ga
zaradi tega Amnesty International ovekovečila na svojem plakatu kot generalnega
sponzorja konference za človekove pravice? In sploh - ali bi katerakoli
človekoljubna organizacija spoštovanju temeljnih človekovih pravic rekla "način
življenja"? Je mar ne zlorabljati otrok, ne pretepati žensk in ne izvajati
nasilja nad temnopoltimi, istospolno usmerjenimi, invalidi in ostalimi depriviligiranimi
skupinami "način življenja"? Seveda ne. Je le spoštovanje temeljne pravičnosti in naša moralna dolžnost,
ne pa nekakšen "lajfstajl", ki ga lahko poljubno izbereš, če tako želiš. Toda
ko gre za živali, nekateri "zagovorniki živali" počno ravno to: govorijo o "načinu življenja" in poslovno sodelujejo z institucionaliziranimi izkoriščevalci,
s čimer dobesedno izdajajo žrtve, za čigar interese trdijo, da se zavzemajo. Edina
razlika med enim in drugim primerom je vrsta. Aktivizem tovrstnih "zagovornikov živali" torej sloni na ničemer drugem kot specizmu
(vrstni diskriminaciji).
Še nikoli v zgodovini ni bilo kakšno gibanje za
pravičnost tako zelo nepravično, kot to velja za omenjeno, t.i. (new) welfare "gibanje" za
živali. Alternativo temu gibanju oz. bolje rečeno kontra-gibanje predstavljamo
abolicionistični vegani (več o tem si lahko preberete tukaj: Abolicionistični pristop do
vprašanja pravic živali in veganstva).
3. Eden vidnejših sponzorjev prireditve je tudi VegFund, ki promovira celo
vrsto spornih posameznikov in društev, ki zagovarjajo "srečno izkoriščanje" živali in redukcitarijanstvo. Poleg ostalega VegFund
na svoji spletni strani odkrito oglašuje vegetarijanstvo.
4. Ena izmed predavateljic
na prireditvi bo Mirjana Mulec, članica Društva za zaščito živali Pomurja, ki
bo predstavila »Zgodbe rešenih živali«.
Gre za društvo, ki si prizadeva za "prijaznejše" izkoriščanje živali in ki pravi,
da »tudi če pristanejo na krožniku, da
imajo vsaj lepo življenje« (izjava članice omenjenega društva iz oddaje na TV
Slovenija).
"Vzpostavitev
pozitivnega odnosa do živali", mar res?
Na
spletni strani Društva za zaščito živali Pomurja bomo zelo težko našli besedo
veganstvo. Nas pa seznanjajo s tem, da je potrditev uspešnosti njihovega
delovanja izbor Mirjane Mulec za Pomurko leta 2016, podelitev Zahvalne listine
Mestne četrti Murska Sobota njihovi članici Treziki Cvetko »za požrtvovalno in predano delo namenjeno
pomoči živalim« ter neformalno priznanje javnosti, da jih ljudje smatrajo
za »eno najbolj srčnih organizacij v
Sloveniji«.
Društvo za zaščito živali Pomurja, ki ne zavzema nedvoumnega in jasnega
stališča, da pravice živali pomeni veganstvo, nas na vsakem koraku poziva k
doniranju. Pravijo, da potrebujejo denar za oskrbo psov in mačk ter živali, ki
jih rešujejo pred zakolom. Toda očitno jim še nihče ni pojasnil, da s tem, ko rešijo
žival pred zakolom, obsodijo neko drugo žival na to, da bo prevzela njeno mesto. Sicer pa so te živali potrebne "reševanja" izključno zato, ker ljudje niso
vegani in zaradi ničesar drugega. Nenehno povpraševanje po proizvodih
živalskega izvora je tisto, zaradi česar so se te živali sploh znašle v sistemu
institucionaliziranega izkoriščanja oz. v položaju, ko jih je treba
"reševati". Sleherna izmed milijonov in milijonov živali je načrtno
spravljena na svet in postavljena v ta sistem samo zato, ker 99% ljudi želi njihovo
telo oz. izločke (meso, mleko, mlečne izdelke, jajca, med, volno, usnje, krzno,
itd.). Zato je popolnoma nesmiselno porabljati svoj čas, energijo in denar za
nenehno "reševanje" teh živali ali pozivanje k "izboljšavi"
razmer v katerih so izkoriščane. Edina smiselna rešitev problema je
izobraževanje ljudi o etičnem veganstvu in jim pomagati uvideti, da se že tako ali tako strinjajo
z vsem kar jih zavezuje k temu, da postanejo vegani. Vsi se namreč strinjamo s tem, da živalim ni prav zadajati trpljenja in smrti ´po nepotrebnem´. Toda, če nismo vegani počnemo ravno to - z jedenjem živil živalskega izvora (in tudi siceršnjim uporabljanjem živali za druge namene) zadajamo trpljenje in smrt živalim v odsotnosti vsakršne nuje, kajti nikomur ni potrebno jesti živil živalskega izvora za optimalno zdravje. S tem (in le s tem!), ko
postanemo vegani, neposredno vplivamo na zmanjševanje števila namensko
vzrejenih živali za človeško uporabo. Če svojega aktivizma ne usmerimo v to,
potem smo obsojeni na večno "reševanje" živali in – ne zanemarljivo –
na nenehen priliv donacij! (kar v primeru Društva za zaščito živali Pomurja
pomeni, da si lahko omogočijo svoj obstoj in delovanje ter posledično požanjejo
javno odobravanje s strani vseh tistih, ki so veseli, da jih ne pozivajo k
veganstvu in ki jim v zameno podelijo nagrado Pomurka leta, Zahvalno listino in
naziv najbolj srčne organizacije).
Izobraževanje
ljudi o veganstvu kot moralnem imperativu vsekakor ni tako "spektakularno" kot
vkorakanje na zasebna zemljišča in oštevanje "zlorabljevalcev" živalske
lastnine (kar posledično "aktivistom" prinaša nagrade in laskave nazive), toda le
tovrstno izobraževanje lahko doseže nujno potrebno spremembo paradigme v naši družbi
- od gledanja na živali kot na lastnino h gledanju nanje kot na ne-človeške
osebe. V svojem letnem poročilu so pri Društvu za zaščito živali Pomurja zapisali,
da si prizadevajo za to, »da bo vsaka
žival živela v skladu s svojo naravo«. Očitno pri društvu ne vedo, da nobena udomačena žival (ne "hišna",
ne "rejna")
ne živi v skladu s svojo naravo. Že to, da smo jo načrtno spravili na svet z namenom, da bo služila izključno kot vir za potešitev naših interesov, je kršenje
tega načela.
5. Svoje mesto med
razstavljalci na Vegafestu bodo imela tudi ostala slovenska welfare društva, ki
so sicer v marsičem podobna zgoraj omenjenemu Društvu za zaščito živali Pomurja:
Društvo
Lajka, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Društvo za zaščito živali Kranj, Animal
Angels, Hrtji svet Slovenije, Društvo za osvoboditev živali, Prijatelji
životinja in seveda organizator - Slovensko vegansko društvo.
Med
omenjenimi društvi ni bistvenih razlik – eno bolj, drugo manj očitno promovira
izkoriščanje živali.
Nobeno ne promovira veganstva kot moralno osnovo/imperativ. Niti eno! Mimogrede, z vsem kar zadeva moralno in praktično spornost welfare gibanja na
splošno, se lahko seznanite tukaj: Problematika welfare pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah.
Ta
društva so polna samooklicanih "zagovornikov pravic živali", ki namesto o pravicah
živali govorijo o vsem drugem. Mnogi med njimi sploh niso vegani, torej osebno
sodelujejo pri kršenju pravic živali, tisti pa, ki so vegani, promovirajo veganstvo
(če sploh) kot enega izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali; kot nekaj kar je stvar naše
poljubne izbire načina življenja, našega
zdravja, našega blagostanja, naših osebnih
poti, našega okolja, itd., skratka vsega drugega razen stvar temeljne pravičnosti, ki jo
dolgujemo njim - žrtvam. Živalim
osebno. Tovrstni "zagovorniki pravic živali" redno govorijo o
vegetarijanstvu kot "prehodu" do veganstva oz. predstavljajo
veganstvo skupaj v paketu z neveganstvom (promovirajo hkrati tudi
vegetarijanstvo, fleksitarijanstvo, redukcitarijanstvo, brezmesni dan in ostale
oblike izkoriščanja živali), s čimer jasno sporočajo, da je prenehati
izkoriščati živali tako zelo težko, da potrebujemo vmesne faze. To, da nato v
isti sapi zapišejo (kot so zapisali v brošuri Vegafesta), da je postati vegan »lažje kot kadarkoli«, le dokazuje kako
zelo zmedeni so (in posledično poskrbijo za zmedo pri svojih bralcih).
Kot
že rečeno, pa obstajajo tudi takšni "zagovorniki živali", ki sploh ne omenjajo
veganstva in si prizadevajo za bolj "humano" ravnanje z živalmi v živinorejski
industriji, s čimer v resnici prispevajo k še večji proizvodni
in finančni učinkovitosti industrije, dodatno normalizirajo izkoriščanje živali v
družbi ter pomirijo ljudi, da njihov zrezek, sir ali jajce izvira iz "humano" rejene živali, s čimer jim omogočijo brezskrbno nadaljevanje konzumiranja
živalskih proizvodov. Eno izmed takšnih društev (ki bo imelo svoj prostor na
Vegafestu) je na primer Društvo za zaščito živali Ljubljana. Med drugim so
znani po tem, da si prizadevajo za ubijanje nedolžnih živali čim bližje kraju, kjer
so bile pred tem vse življenje po nepotrebnem trpinčene, kajti pravijo, da prevoz živih živali
v druge oddaljene kraje »dokazano vpliva
na kvaliteto mesa«. Pri Društvu za "zaščito" živali Ljubljana torej odkrito
navijajo za čim učinkovitejše izkoriščanje živali, zato da nam bodo njihova
trupla nudila "kvalitetno meso".
"Vzpostavitev
pozitivnega odnosa do živali", mar res?
Več
o sprevrženosti omenjenega društva si lahko preberete v blogu z naslovom Društvo za zaščito živali
Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!", ki sem ga objavil
februarja 2017.
6. Brošura
Vegafesta med drugim ponuja tudi rubriko »Kako
lahko pomagamo«. Tule je njihovih sedem predlogov za vse tiste, ki vam je
mar za živali (citiram):
- Postanite član Slovenskega veganskega društva in podprite naše delovanje.
- Z našo člansko kartico ugodnosti soustvarjajte ponudbo veganskih izdelkov.
- Postanite prostovoljec Slovenskega veganskega društva in aktivno pomagajte.
- Namenite nam del dohodnine.
- Donirajte.
- Ozaveščajte ljudi okoli sebe o odnosu do živali in o vplivu prehrane na zdravje in okolje.
- Bodite dober zgled.
Z
drugimi besedami – ne rabite postati vegani, vse dokler nas finančno podpirate
in ste "dober zgled". Krasno. Glede česa točno "ozaveščati ljudi okoli sebe" je seveda prepuščeno
interpretaciji vsakega posameznika. A brez skrbi, pridite na Vegafest in smernice
vam bodo ponudili tamkajšnji razstavljalci, člani društev za "zaščito" živali
Ljubljana, Pomurja, idr. Če pustim ob strani dejstvo, da ne gre za nič drugega
kot za zelo jasno in očitno samopromocijo Slovenskega veganskega društva, je to
za živali ponovno (in vedno znova) recept za katastrofo: sedem točk kako kar najbolje
pomagati živalim brez da postanete vegani. Kako žalostno.
Tudi
sicer ima Slovensko vegansko društvo že od samih začetkov svojega delovanja
težave z razumevanjem tega kaj pomeni temeljna pravičnost v odnosu do živali.
Tule je najino "dopisovanje" s predsednikom društva g. Sušnikom iz leta 2015
(po tem se je g. predsednik zavil v molk): Odprto pismo Daniju Sušniku,
predsedniku Slovenskega veganskega društva
7. Pogled v brošuro oz.
program festivala razkriva še cel kup drugih primerov, ki pričajo o dejstvu, da
bo šlo pri tem "veganskem" dogodku vse prej kot za seznanjanje ljudi s temeljno pravičnostjo v odnosu do živali. Sprašujem se, koliko ljudi bo ob gledanju
tekmovanja v jedenju banan in plesa ob drogu (o, ja, prav ste prebrali)
prešinilo, da živali niso predmeti, pač pa osebe, do katerih imamo osnovno
moralno dolžnost, da jih ne jemo in ne izkoriščamo na noben drug način? Le kdo
bo ob obisku okrepčevalnice, na kateri mu bodo ponudili rastlinski obrok z
imenom "golaž", "hamburger", "klobasica", "tunina solata", "sirovi" štruklji, "šunka", "medeni
kolač", ipd., dojel in ponotranjil idejo, da živali niso hrana? Nihče.
Skratka,
to bo festival tuti-fruti. Rizi-bizi. Za vsakogar nekaj. Dobro se boste
najedli, uživali ob glasbi in se zabavali. Nič vam ne bo manjkalo. Le živali
bodo spet na stranskem tiru, kot vedno doslej. Ne reši jih niti predavanje Jadranke
Juras, ki bo govorila »o našem odnosu do
živali in veganstvu«. Jurasova namreč že vrsto let s svojim javnim odobravanjem
welfare gibanja oz. single-issue kampanj jasno sporoča, da ne razume katastrofalnih posledic tega početja. Med drugim je na svojem Facebook profilu "všečkala" cel kup
nasprotnikov moralnega imperativa veganstva, kot npr. Melanie Joy, Jane Goodall, Animal Liberation
Front,
Vegan Outreach, The Vegan Society, Sea Shepherd, itd. (kliknite na
posamezni link za seznanitev s spornostjo tega, kar počno).
Torej,
če vam je mar za pravičnost, postanete vegan. Če menite, da živali niso
predmeti, postanete vegan. Če ste proti nasilju, postanete vegan. Ali lahko vseeno izberete, da ne boste vegan?
Seveda, vsekakor se lahko odločite ignorirati lastne moralne vrednote. S tem
pač poveste, da v resnici vendarle niste za pravičnost, niste proti nasilju in vidite
živali le kot predmete, ki jih lahko trpinčimo in ubijamo zgolj zato, ker nam
tako paše. Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne
obstaja.
Pri svojem abolicionističnem veganskem aktivizmu
opažam, da običajni ljudje, ki niso vpeti v "gibanje za pravice živali", to z lahkoto
razumejo in sprejmejo (mnogi postanejo vegani). Le "zagovorniki živali" imajo težave s tem. Morda ne bi bilo slabo, če bi bili na Vegafestu raje obiskovalci tisti, ki bi nagovorili zbrane člane društev in jim »pomagali vzpostaviti pozitiven odnos do
živali«.
Leon
Kralj
Vse
o etičnem veganstvu: www.howdoigovegan.com
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
2. Veg(etarij)anski
piknik? (avtor Leon Kralj)
5. Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo (avtorica Lara Vrhovnik)
6. Specizem "new welfare" gibanja
6. Specizem "new welfare" gibanja
