ponedeljek, 4. marec 2019

Zelene stranke, okoljska organizacija Extinction Rebellion in ostali: Prenehajte ignorirati vegansko rešitev

28. februar, 2019 /avtor Gary L. Francione


Čedalje bolj očitno postaja, da se soočamo s skorajšnjo podnebno katastrofo. Organizacija združenih narodov (OZN) opozarja, da nam je preostalo še približno 12 let za preprečitev te katastrofe, ki, kot lahko vidite, že kaže svoje smrtonosne zobe.

Čas je, da Zelene stranke, organizacija Extinction Rebellion in ostali, ki so za to, da se prepreči ta katastrofa (ali nismo vsi?), prenehajo ignorirati očitno dejstvo: masovni prehod na vegansko prehrano je nujen za naše preživetje.  

Naj uvodoma povem, da sem vegan že 36 let, zato ker verjamem, da ne moremo upravičiti izkoriščanja živali za hrano, oblačila ali katerekoli druge namene. Zato verjamem, da je veganstvo nujno iz moralnih razlogov. V tem eseju bom zagovarjal, da je veganska prehrana nujna tudi iz ekoloških razlogov.

Že dlje časa vemo, da je živinoreja ekološko zelo potratna. Hrana živalskega izvora nedvomno predstavlja precej neučinkovito rabo rastlinskih beljakovin, saj morajo živali zaužiti ogromno kilogramov žita ali krme, da bi proizvedle en kilogram mesa. Na primer, leta 2003 sta profesorja univerze Cornell, David Pimentel in Marcia Pimentel, izračunala, da je za pridelavo enega kilograma govejega mesa potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov krme; za kilogram ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg krme; za kilogram svinjine 5,9 kg žita; za kilogram puranjega mesa 3,8 kg žita; za kilogram piščančjega mesa 2,3 kg žita in za kilogram jajc 11 kg žita. Živina v Združenih državah Amerike poje 7-krat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA, in ta količina bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo rastlinsko.

Poleg tega predstavlja živinoreja neučinkovito rabo vode. Pimentelova raziskava navaja, da en kilogram živalskih beljakovin zahteva približno 100-krat več vode kot en kilogram rastlinskih beljakovin. Po drugi, novejši raziskavi, proizvodnja enega kilograma govejega mesa zahteva 15.415 [petnajst tisoč štiristo petnajst, op.] litrov vode; kilogram ovčjega mesa (jagnjetina in ovčetina) zahteva 10.412 litrov vode; kilogram svinjine 5.988 litrov; in kilogram piščanca 4.325 litrov. Za primerjavo – proizvodnja enega kilograma jabolk zahteva 822 litrov vode; za kilogram banan potrebujemo 790 litrov vode; kilogram zelja 237 litrov; kilogram paradižnika 214 litrov; kilogram krompirja 287 litrov; in kilogram riža 2.497 litrov. Večina ocen se giblje med 1.000 in 2.000 litri vode, ki je potrebna za proizvodnjo enega litra mleka.

Nedavna raziskavaki so jo izvedli raziskovalci univerze Oxford, je pokazala, da je izogibanje mesu in mlečnim izdelkom najučinkovitejši način za zmanjšanje škode, ki jo povzročamo planetu. Po poročanju članka v The Guardian o tej raziskavi:

"Veganska prehrana je verjetno najboljši način za zmanjšanje vpliva na planet, ne samo na toplogredne pline, ampak tudi na globalno zakisanost, evtrofikacijo, rabo zemlje in rabo vode," je povedal Joseph Poore iz univerze Oxford, ki je vodil raziskavo. "Ta vpliv je mnogo večji, kot če se izogibamo potovanju z letalom ali če vozimo električni avtomobil," je dejal, saj s tem zmanjšamo samo emisije toplogrednih plinov.

Če bi imel en cent za vsakega okoljevarstvenika, ki mi je rekel, da ni vegan, a da ne potuje z letalom ali da ima električni avto, bi bil zdaj že milijonar.

(Napis na fotografiji: "Grozno me je strah globalnega segrevanja, ki bo v bližnji prihodnosti uničilo vso življenje na Zemlji. Ampak, da bi postala veganka? No, no, ekstremistka pa ne želim biti."

Človek bi mislil, da v luči vsega tega resni okoljevarstveniki izvajajo kampanje, v katerih zagovarjajo stališče, da bi morali ljudje preiti na vegansko prehrano. A temu ni tako. Okoljsko gibanje ne promovira veganstva. Namesto tega se je osredotočilo na intenzivne kmetije in promovira industrijo "trajnostnih", "lokalnih" in "prosto-rejnih" živalskih proizvodov.  

Intenzivne kmetije so vsekakor ekološka nočna mora iz več razlogov. Toda "trajnostni" pristop je čista neumnost. Če pustim ob strani dejstvo, da živalim, ki so ubite za prehrano ljudi, ta naša "trajnost" ne prinese nič, tudi iz ekološkega vidika ne rešuje ničesar. "Trajnostno" rejene živali morda porabijo manj žita, vendar popijejo več vode, ker so bolj aktivne; še vedno proizvajajo metan; in zahtevajo več pašne površine. Lokalno proizvedeni živalski proizvodi imajo veliko večji vpliv na okolje kot rastline, ki so bile gojene nekje drugje. Glede na raziskavo, objavljeno v Environmental Science and Technology, predstavlja transport hrane le 11% ogljičnega odtisa, medtem ko proizvodnja hrane 83%. Zato je misliti, da delamo več za okolje z uživanjem lokalno proizvedenih živalskih proizvodov, kot z uživanjem uvožene zelenjave, enostavno zgrešeno.     

Skratka: "trajnostna" živinoreja ne bo - ne more - rešiti planeta.

Okoljsko gibanje poleg tega podpira "redukcitarijanski" pristop.  

Greenpeace poziva k 50% zmanjšanju mesa in mlečnih izdelkov do leta 2050. Oprostite, toda to je mnogo premalo in mnogo prepozno. 

Britanska Green Party [Zelena stranka, op.p.] navaja: "Zmanjšano uživanje proizvodov živalskega izvora koristi tako okolju, kot tudi našemu zdravju in živalim. Naša stranka na osnovi raziskovalnih, izobraževalnih in gospodarskih ukrepov, podpira postopen prehod od prehrane, v kateri prevladujejo meso in drugi živalski proizvodi, k bolj zdravi prehrani, ki temelji na rastlinskih živilih, ter pri tem podpiramo tudi prizadevanja za bolj trajnostne metode proizvodnje, kot je ekološko kmetovanje.“  

Redukcitarijanski pristop ne bo zadostoval. Kakršnokoli iz okoljskega vidika smiselno zmanjšanje, mora biti “ogromno“ in predstavljati nekaj, kar je precej bližje popolni izločitvi živalskih proizvodov. Skratka, akcije kot so “Brezmesni ponedeljek“, “Veganstvo do 18. ure“ ter splošna in nerazločna “redukcitarijanska“ direktiva ne bo dovolj. Razmišljanje po principu "dobro je že vsako majhno zmanjšanje", bi prišlo v poštev, če bi imeli na voljo še 100 let za reševanje problema globalnega segrevanja. Nimamo ga. 

Nekateri pravijo, da lahko namesto razpoznanja in sprejetja nujnosti prehoda na veganstvo, raje združimo zmanjšano uživanje živalskih proizvodov z novimi tehnologijami. Da, morda bi lahko združili bistveno zmanjšanje z drugimi tehnologijami, a ponovno – enostavno nimamo časa za razvoj teh tehnologij in četudi bi bile vse te tehnologije danes na voljo, nimamo časa, da bi ugotovili, katere kombinacije strategij bodo učinkovale ter kolikšno število ljudi mora biti vključenih in v točno katerih strategijah za dosego tega, kar bi bilo mogoče doseči, če bi prišlo do masovnega prehoda na vegansko prehrano. 

Poleg tega, tudi če bi precej zmanjšana poraba živalskih proizvodov zadostovala, vemo, da v tem precejšnjem zmanjšanju ne bi sodelovali vsi. Zato tisti, ki popolnoma odstranimo živalske proizvode, pomagamo pri spopadanju s primanjkljajem, ki ga povzroča nesodelovanje drugih v tem precejšnjem zmanjšanju. 

(Napis na fotografiji: "Nekateri ljudje mislijo, da bo vlada ukrepala in nas zaščitila pred podnebno katastrofo. A si lahko mislite?!")

Kaj pa vsi tisti radikalni člani gibanja Extinction Rebellion (ER)? Pripravljeni so biti celo aretirani v imenu prizadevanja za planet. Gotovo so pripravljeni postati vegani in promovirati veganstvo, kajne? Očitno ne. Obiskal sem njihovo spletno stran in jo bral približno 30 minut. Večina strani se mi zdi precej nerazločna in nejasna glede zagovarjanja konkretnih stvari, ki naj jih ljudje storijo, razen da naj se udeležujejo ER dogodkov ter da naj zahtevajo od vlade transparentnost glede podnebnih sprememb, ukrepe glede zmanjšanja emisij ogljika in zagotovila glede nadzora nad državljani. Oprostite, toda malce dvomim, da bodo ti hvalevredni politični cilji prepoznani, kaj šele padli na plodna tla v bližnji prihodnosti, in zagotovo ne dovolj zgodaj, da bi preprečili katastrofo. Na spletni strani ER nisem našel ničesar o nujnosti veganstva. Pravzaprav nisem zaznal nobene omembe veganstva.  

Videl sem komentarje nekaterih vodilnih ljudi v ER, ki pravijo, da ER noče obsojati nikogaršnjega načina življenja ali govoriti ljudem kaj naj delajo. Toda to je čisti nesmisel. To je podobno, kot če bi zdravnik dejal, da vam ni pripravljen reči naj prenehate kaditi, ker noče obsojati vašega načina življenja ali vam govoriti kaj naj delate. Ne gre za obsojanje ali dajanje normativnih direktiv. Gre za to, kaj bi morali storiti, če želimo povečati možnosti za preživetje.

Zadeva je jasna: soočeni smo z neizbežno katastrofo. Vpeljati vegansko prehranjevanje je tisto, kar lahko storimo ta trenutek. To ne zahteva nobenih tehnoloških inovacij. To ne zahteva nobene zakonodaje ali vladnih predpisov. Če res želimo rešiti planet pred podnebno pogubo, moramo promovirati množična (grassroots) prizadevanja z jasno normativno direktivo: prenehajte jesti živalske proizvode in se prehranjujte vegansko.


Vpeljavo veganskega prehranjevanja moramo videti kot nujo. Lahko da to ne bo dovolj - morda bomo morali storiti še kaj za zmanjšanje našega vpliva na planet, toda začeti se prehranjevati vegansko je, v praktičnem smislu, nujno, z ozirom na neizbežnost katastrofe. Ali bodo tisti, ki so vpeljali vegansko prehranjevanje iz ekoloških razlogov, "goljufali"? Ja, verjetno. Toda iz okoljskega vidika je treba vsakršno morebitno uživanje živalskih proizvodov razumeti kot "goljufanje", ne pa potrepljati človeka po hrbtu in ga pohvaliti, ker je na Brezmesni ponedeljek užival le mlečne izdelke, jajca in ribe.    

Ne pravim, da ne bi smeli biti angažirani na področju političnih ukrepov, medtem ko promoviramo množično (grassroots) vegansko gibanje. A sem skeptičen do tega, da bo vlada priskrbela pravočasno rešitev. Vlada bo ukrepala, če sploh, šele ko bo prepozno. Menim, da politično ukrepanje vsekakor ima simbolno vrednost in pomaga izobraževati ljudi, a nobenega dvoma ni, da okoljsko gibanje, ki opozarja na globalno segrevanje in ne promovira veganske prehrane na vztrajen in nedvoumen način, enostavno izvaja prazno retoriko in išče pozornost in reklamo zase. Prehranjevanje, ki vsebuje živila živalskega izvora, ima velik vpliv na podnebne spremembe in množično izumiranje vrst. Živalski proizvodi so skupni imenovalec. Ne imeti spodbujanja veganske prehrane za osrednji fokus okoljskega aktivizma, je popolnoma nerazumno.

Preostalo nam je zelo malo časa. Posledice so pogubne. Moramo ukrepati. Zdaj.

------------  
Gary L. Francione
Board of Governors Professor of Law, Rutgers University
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

Prevod: Leon Kralj


**********
Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):