Zelene stranke, okoljska organizacija Extinction Rebellion in ostali: Prenehajte ignorirati vegansko rešitev

28. februar, 2019 /avtor Gary L. Francione

Čedalje bolj očitno postaja, da se soočamo s skorajšnjo podnebno katastrofo. Organizacija združenih narodov (OZN) opozarja, da nam je preostalo še približno 12 let za preprečitev te katastrofe, ki, kot lahko vidite, že kaže svoje smrtonosne zobe.

Čas je, da Zelene stranke, organizacija Extinction Rebellion in ostali, ki so za to, da se prepreči ta katastrofa (ali nismo vsi?), prenehajo ignorirati očitno dejstvo: masovni prehod na vegansko prehrano je nujen za naše preživetje.  

Naj uvodoma povem, da sem vegan že 36 let, zato ker verjamem, da ne moremo upravičiti izkoriščanja živali za hrano, oblačila ali katerekoli druge namene. Zato verjamem, da je veganstvo nujno iz moralnih razlogov. V tem eseju bom zagovarjal, da je veganska prehrana nujna tudi iz ekoloških razlogov.

Že dlje časa vemo, da je živinoreja ekološko zelo potratna. Hrana živalskega izvora nedvomno predstavlja precej neučinkovito rabo rastlinskih beljakovin, saj morajo živali zaužiti ogromno kilogramov žita ali krme, da bi proizvedle en kilogram mesa. Na primer, leta 2003 sta profesorja univerze Cornell, David Pimentel in Marcia Pimentel, izračunala, da je za pridelavo enega kilograma govejega mesa potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov krme; za kilogram ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg krme; za kilogram svinjine 5,9 kg žita; za kilogram puranjega mesa 3,8 kg žita; za kilogram piščančjega mesa 2,3 kg žita in za kilogram jajc 11 kg žita. Živina v Združenih državah Amerike poje 7-krat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA, in ta količina bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo rastlinsko.

Poleg tega predstavlja živinoreja neučinkovito rabo vode. Pimentelova raziskava navaja, da en kilogram živalskih beljakovin zahteva približno 100-krat več vode kot en kilogram rastlinskih beljakovin. Po drugi, novejši raziskavi, proizvodnja enega kilograma govejega mesa zahteva 15.415 [petnajst tisoč štiristo petnajst, op.] litrov vode; kilogram ovčjega mesa (jagnjetina in ovčetina) zahteva 10.412 litrov vode; kilogram svinjine 5.988 litrov; in kilogram piščanca 4.325 litrov. Za primerjavo – proizvodnja enega kilograma jabolk zahteva 822 litrov vode; za kilogram banan potrebujemo 790 litrov vode; kilogram zelja 237 litrov; kilogram paradižnika 214 litrov; kilogram krompirja 287 litrov; in kilogram riža 2.497 litrov. Večina ocen se giblje med 1.000 in 2.000 litri vode, ki je potrebna za proizvodnjo enega litra mleka.

Nedavna raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci univerze Oxford, je pokazala, da je izogibanje mesu in mlečnim izdelkom najučinkovitejši način za zmanjšanje škode, ki jo povzročamo planetu. Po poročanju članka v The Guardian o tej raziskavi:

"Veganska prehrana je verjetno najboljši način za zmanjšanje vpliva na planet, ne samo na toplogredne pline, ampak tudi na globalno zakisanost, evtrofikacijo, rabo zemlje in rabo vode," je povedal Joseph Poore iz univerze Oxford, ki je vodil raziskavo. "Ta vpliv je mnogo večji, kot če se izogibamo potovanju z letalom ali če vozimo električni avtomobil," je dejal, saj s tem zmanjšamo samo emisije toplogrednih plinov.

Če bi imel en cent za vsakega okoljevarstvenika, ki mi je rekel, da ni vegan, a da ne potuje z letalom ali da ima električni avto, bi bil zdaj že milijonar.

(Napis na fotografiji: "Grozno me je strah globalnega segrevanja, ki bo v bližnji prihodnosti uničilo vso življenje na Zemlji. Ampak, da bi postala veganka? No, no, ekstremistka pa ne želim biti.") 

Človek bi mislil, da v luči vsega tega resni okoljevarstveniki izvajajo kampanje, v katerih zagovarjajo stališče, da bi morali ljudje preiti na vegansko prehrano. A temu ni tako. Okoljsko gibanje ne promovira veganstva. Namesto tega se je osredotočilo na intenzivne kmetije in promovira industrijo "trajnostnih", "lokalnih" in "prosto-rejnih" živalskih proizvodov.  

Intenzivne kmetije so vsekakor ekološka nočna mora iz več razlogov. Toda "trajnostni" pristop je čista neumnost. Če pustim ob strani dejstvo, da živalim, ki so ubite za prehrano ljudi, ta naša "trajnost" ne prinese nič, tudi iz ekološkega vidika ne rešuje ničesar. "Trajnostno" rejene živali morda porabijo manj žita, vendar popijejo več vode, ker so bolj aktivne; še vedno proizvajajo metan; in zahtevajo več pašne površine. Lokalno proizvedeni živalski proizvodi imajo veliko večji vpliv na okolje kot rastline, ki so bile gojene nekje drugje. Glede na raziskavo, objavljeno v Environmental Science and Technology, predstavlja transport hrane le 11% ogljičnega odtisa, medtem ko proizvodnja hrane 83%. Zato je misliti, da delamo več za okolje z uživanjem lokalno proizvedenih živalskih proizvodov, kot z uživanjem uvožene zelenjave, enostavno zgrešeno.     

Skratka: "trajnostna" živinoreja ne bo - ne more - rešiti planeta.

Okoljsko gibanje poleg tega podpira "redukcitarijanski" pristop.  

Greenpeace poziva k 50% zmanjšanju mesa in mlečnih izdelkov do leta 2050. Oprostite, toda to je mnogo premalo in mnogo prepozno. 

Britanska Green Party [Zelena stranka, op.p.] navaja: "Zmanjšano uživanje proizvodov živalskega izvora koristi tako okolju, kot tudi našemu zdravju in živalim. Naša stranka na osnovi raziskovalnih, izobraževalnih in gospodarskih ukrepov, podpira postopen prehod od prehrane, v kateri prevladujejo meso in drugi živalski proizvodi, k bolj zdravi prehrani, ki temelji na rastlinskih živilih, ter pri tem podpiramo tudi prizadevanja za bolj trajnostne metode proizvodnje, kot je ekološko kmetovanje.“  

Redukcitarijanski pristop ne bo zadostoval. Kakršnokoli iz okoljskega vidika smiselno zmanjšanje, mora biti “ogromno“ in predstavljati nekaj, kar je precej bližje popolni izločitvi živalskih proizvodov. Skratka, akcije kot so “Brezmesni ponedeljek“, “Veganstvo do 18. ure“ ter splošna in nerazločna “redukcitarijanska“ direktiva ne bo dovolj. Razmišljanje po principu "dobro je že vsako majhno zmanjšanje", bi prišlo v poštev, če bi imeli na voljo še 100 let za reševanje problema globalnega segrevanja. Nimamo ga. 

Nekateri pravijo, da lahko namesto razpoznanja in sprejetja nujnosti prehoda na veganstvo, raje združimo zmanjšano uživanje živalskih proizvodov z novimi tehnologijami. Da, morda bi lahko združili bistveno zmanjšanje z drugimi tehnologijami, a ponovno – enostavno nimamo časa za razvoj teh tehnologij in četudi bi bile vse te tehnologije danes na voljo, nimamo časa, da bi ugotovili, katere kombinacije strategij bodo učinkovale ter kolikšno število ljudi mora biti vključenih in v točno katerih strategijah za dosego tega, kar bi bilo mogoče doseči, če bi prišlo do masovnega prehoda na vegansko prehrano. 

Poleg tega, tudi če bi precej zmanjšana poraba živalskih proizvodov zadostovala, vemo, da v tem precejšnjem zmanjšanju ne bi sodelovali vsi. Zato tisti, ki popolnoma odstranimo živalske proizvode, pomagamo pri spopadanju s primanjkljajem, ki ga povzroča nesodelovanje drugih v tem precejšnjem zmanjšanju. 

(Napis na fotografiji: "Nekateri ljudje mislijo, da bo vlada ukrepala in nas zaščitila pred podnebno katastrofo. A si lahko mislite?!")

Kaj pa vsi tisti radikalni člani gibanja Extinction Rebellion (ER)? Pripravljeni so biti celo aretirani v imenu prizadevanja za planet. Gotovo so pripravljeni postati vegani in promovirati veganstvo, kajne? Očitno ne. Obiskal sem njihovo spletno stran in jo bral približno 30 minut. Večina strani se mi zdi precej nerazločna in nejasna glede zagovarjanja konkretnih stvari, ki naj jih ljudje storijo, razen da naj se udeležujejo ER dogodkov ter da naj zahtevajo od vlade transparentnost glede podnebnih sprememb, ukrepe glede zmanjšanja emisij ogljika in zagotovila glede nadzora nad državljani. Oprostite, toda malce dvomim, da bodo ti hvalevredni politični cilji prepoznani, kaj šele padli na plodna tla v bližnji prihodnosti, in zagotovo ne dovolj zgodaj, da bi preprečili katastrofo. Na spletni strani ER nisem našel ničesar o nujnosti veganstva. Pravzaprav nisem zaznal nobene omembe veganstva.  

Videl sem komentarje nekaterih vodilnih ljudi v ER, ki pravijo, da ER noče obsojati nikogaršnjega načina življenja ali govoriti ljudem kaj naj delajo. Toda to je čisti nesmisel. To je podobno, kot če bi zdravnik dejal, da vam ni pripravljen reči naj prenehate kaditi, ker noče obsojati vašega načina življenja ali vam govoriti kaj naj delate. Ne gre za obsojanje ali dajanje normativnih direktiv. Gre za to, kaj bi morali storiti, če želimo povečati možnosti za preživetje.

Zadeva je jasna: soočeni smo z neizbežno katastrofo. Vpeljati vegansko prehranjevanje je tisto, kar lahko storimo ta trenutek. To ne zahteva nobenih tehnoloških inovacij. To ne zahteva nobene zakonodaje ali vladnih predpisov. Če res želimo rešiti planet pred podnebno pogubo, moramo promovirati množična (grassroots) prizadevanja z jasno normativno direktivo: prenehajte jesti živalske proizvode in se prehranjujte vegansko.

Vpeljavo veganskega prehranjevanja moramo videti kot nujo. Lahko da to ne bo dovolj - morda bomo morali storiti še kaj za zmanjšanje našega vpliva na planet, toda začeti se prehranjevati vegansko je, v praktičnem smislu, nujno, z ozirom na neizbežnost katastrofe. Ali bodo tisti, ki so vpeljali vegansko prehranjevanje iz ekoloških razlogov, "goljufali"? Ja, verjetno. Toda iz okoljskega vidika je treba vsakršno morebitno uživanje živalskih proizvodov razumeti kot "goljufanje", ne pa potrepljati človeka po hrbtu in ga pohvaliti, ker je na Brezmesni ponedeljek užival le mlečne izdelke, jajca in ribe.    

Ne pravim, da ne bi smeli biti angažirani na področju političnih ukrepov, medtem ko promoviramo množično (grassroots) vegansko gibanje. A sem skeptičen do tega, da bo vlada priskrbela pravočasno rešitev. Vlada bo ukrepala, če sploh, šele ko bo prepozno. Menim, da politično ukrepanje vsekakor ima simbolno vrednost in pomaga izobraževati ljudi, a nobenega dvoma ni, da okoljsko gibanje, ki opozarja na globalno segrevanje in ne promovira veganske prehrane na vztrajen in nedvoumen način, enostavno izvaja prazno retoriko in išče pozornost in reklamo zase. Prehranjevanje, ki vsebuje živila živalskega izvora, ima velik vpliv na podnebne spremembe in množično izumiranje vrst. Živalski proizvodi so skupni imenovalec. Ne imeti spodbujanja veganske prehrane za osrednji fokus okoljskega aktivizma, je popolnoma nerazumno.

Preostalo nam je zelo malo časa. Posledice so pogubne. Moramo ukrepati. Zdaj.

------------  

Gary L. Francione

Board of Governors Professor of Law, Rutgers University

Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://medium.com/@gary.francione/green-party-extinction-rebellion-and-others-stop-ignoring-the-vegan-solution-b174a98e6527  

**********

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo: morala, zdravje in okolje

2. Veganstvo kot moralni imperativ

3. Nekaj misli o pomenu izraza "vegan"

4. Kdo je vegan?  

5. Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo

Svetovni dan veganstva

Danes je 1. november, svetovni dan veganstva. Veganstvo pomeni temeljno pravičnost v odnosu do živali. Postati vegan je moralna obveza vsakogar, ki meni, da čuteča bitja niso predmeti. Je nekaj, s čimer se že strinjamo praktično vsi ljudje: vsi namreč menimo, da ni prav povzročati živalim trpljenja in smrti "po nepotrebnem". Soglašamo, da užitek, navada, priročnost ali zabava nikakor ne morejo šteti kot "nujni" razlogi za trpinčenje in ubijanje živali. Toda to so hkrati tudi edini razlogi, ki jih v resnici lahko ponudimo za to, da jih načrtno vzrejamo, izkoriščamo, ubijamo in uporabljamo. 

Nikomur ni potrebno jesti mesa, mlečnih izdelkov ali jajc, da bi bil zdrav. To potrjujejo vse največje (neveganske!) prehranske organizacije in zdravstvene ustanove na svetu: Academy of Nutrition and Dietetics, British Nutrition Foundation, Dietician´s Association of Australia, Dietitians of Canada, British National Health Service, U.S. National Institutes of Health, American Diabetes Association,  American Heart Association, Deutsche Gesellschaft fur Ernahrung, UCLA Health Center, The Mayo Clinic, Heart and Stroke Foundation, U.S. Department of Health and Human Services, itd.

Poleg tega proizvodnja živil živalskega izvora prispeva največji delež k uničevanju okolja – z emisijami toplogrednih plinov (51%), znatno večjimi od vsega svetovnega prometa (18%), z erozijo tal, izsekavanjem gozdov, onesnaževanjem podtalnice, ogromno porabo čedalje bolj dragocene pitne vode, opustošenjem oceanov, itd., kar mnogo ljudi v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in drugod obsodi na revščino in lakoto. 

Kaj je torej pravi razlog, da vsako leto trpinčimo, ubijemo in pojemo 70 milijard(!) kopenskih in 1 bilijon(!) morskih živali ter s tem hkrati uničujemo edini planet, ki vzdržuje naše življenje in celotno človeštvo? Užitek. Navada. Priročnost. Zabava. Razlogi, ki jim sicer ostro nasprotujemo, ko slišimo kogarkoli, ki skuša z njimi upravičiti trpinčenje in ubijanje nedolžnih. To kaže na našo moralno shizofrenijo.

Pozivam vas, da uskladite svoje že obstoječe moralne vrednote s svojimi dejanji in postanete vegani. Etično veganstvo predstavlja vašo opredelitev za pravičnost, odpravo izkoriščanja živali in nenasilje. Smo bodisi vegani bodisi izkoriščevalci živali. Tretja možnost ne obstaja. Postati vegan je zelo enostavno in v praktičnem smislu pomeni, da ne uporabljamo živali za hrano, obleke in druge namene ter poleg specizma zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije: rasizem, seksizem, heteroseksizem, starizem, itd.  

Žalostno je, da vse večje organizacije in društva za "pravice" živali na svetu (tudi slovenska "veganska" društva in društva za zaščito živali - glejte sledeče povezave: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8) zavračajo veganstvo kot moralno osnovo in nas prepričujejo, da je veganstvo le eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali. Veganstvo oglašujejo skupaj v paketu z neveganstvom, saj spodbujajo ljudi k vegetarijanskemu oz. redukcitarijanskemu načinu izkoriščanja živali, ali pa poljubno izberejo en živalski proizvod (npr. krzno) oz. eno obliko izkoriščanja živali (npr. lov, bikoborbe, poskusi na živalih, pasji boji) in jo predstavljajo kot hujšo od drugih proizvodov oz. oblik izkoriščanja, s čimer neobhodno promovirajo izkoriščanje živali.

Dobra novica je, da se v zadnjih letih po vsem svetu naglo širi t.i. abolicionistično gibanje, ki ga sestavljamo ljudje, ki ne barantamo z interesi živali. Razpoznavamo zgrešenost oz. specizem vseh teh organizacij in društev ter zavračamo sprevrženo idejo, ki pravi, da smo lahko "humani" do bitij, ki jih spravimo na svet le zato, da jih izkoristimo in ubijemo. Abolicionistični vegani izvajamo miroljubno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Pridružite se nam. 

Ne potrebujemo svetovnega dneva veganstva, potrebujemo veganski svet! 

Leon Kralj

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo brez pravic živali

2. Veganstvo kot moralni imperativ

3. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

4. Pravičnost ni stvar osebnega mnenja

5. Preprosto vprašanje

Veganstvo: morala, zdravje in okolje

3. februar, 2010 /avtor Gary L. Francione

Najmanj petkrat tedensko prejmem kakšno izmed različic sledečega vprašanja:

Ali bi se morali pri zagovarjanju veganstva držati le moralnih argumentov in ali je nekako "narobe" oz. "izdajalsko do živali" zanašati se na argumente v zvezi z dobrobitjo za človekovo zdravje in okolje? 

V zvezi s tem nameravam v bližnji prihodnosti objaviti podcast, a nekaj želim razjasniti že sedaj: meja med temi argumenti je precej bolj zabrisana, kot si morda mislite, kajti argumenti v zvezi z zdravjem in okoljem imajo tudi moralno dimenzijo.

Ko govorim o pravicah živali, poudarjam moralni argument, ki temelji na reinterpretaciji zahodne filozofske tradicije. Prav tako omenjam duhovno komponento Ahimse oz. nenasilja, ki je bila zame pomemben del mojega veganstva zadnjih 28 let. Duhovna komponenta prav gotovo ni nujna za to, da bi prišli do abolicionističnih zaključkov; nanjo se ne zanašam pri filozofskih argumentih, ki jih na primer podajam v svoji knjigi Introduction to Animal Rights: Your Child or the Dog?. Toda moja zaveza k nenasilju je pomemben del mojega razmišljanja.

Prav tako govorim o zdravju in okolju kot delu moralne/duhovne analize.

Moralna dolžnost, ki jo dolgujemo sami sebi je, da smo zdravi; zaužitje proizvodov, ki nam povzročajo škodo, je oblika nasilja, ki ga zadajamo sami sebi. Empirični dokazi, da za zdravje ne le, da ne potrebujemo živalskih proizvodov, pač pa da na najrazličnejše načine dejansko povzročajo škodo našemu telesu, postajajo vsak dan močnejši. Celo majhna količina živalskih proizvodov je lahko škodljiva. Enako kot imamo moralno dolžnost, da ne kadimo cigaret (četudi le "malo"), imamo dolžnost tudi poskrbeti, da to, kar dajemo v in na naša telesa (ne pozabite, da kar daste na svojo kožo, pronica v vaše telo!), ne povzroča škode. Tega ne dolgujemo le samemu sebi, temveč tudi ljudem in živalim, ki nas imajo radi in so odvisni od nas.  

In podobno, čeravno ne verjamem, da bi lahko imeli moralne dolžnosti, vezane neposredno na nečuteča bitja, imamo nedvomno dolžnost do vseh čutečih bitij, ki živijo v nečutečem okolju. Namreč, zaradi velikega števila čutečih bitij, ki naseljujejo naravo, je težko gledati na naravo kot na nečutečo v smislu, da do nje ne bi imeli nikakršnih moralnih dolžnosti. Drevo morda ni čuteče v smislu, da bi se zavedalo samega sebe, toda obstaja ogromno čutečih bitij, ki živijo v ali na drevesu oziroma so od drevesa odvisni. In vsa čuteča bitja – ljudje in živali – so odvisna od okolja za zdrav ekosistem. Uničenje okolja poraja številna resna moralna in duhovna vprašanja. Na živinoreji temelječe kmetijstvo uničuje okolje in vsa čuteča bitja v njem.  

Običajen ugovor veganstvu se glasi, da če bi vsi jedli na rastlinah temelječo hrano in bi bili vsi na rastlinski dieti, bi morali obdelovati več zemlje, kar bi imelo za posledico ubijanje večjega števila čutečih bitij. Toda to ne drži. Trenutno večino proizvedene rastlinske hrane namenjamo za krmo živali, ki zahtevajo na kilograme in kilograme rastlinskih beljakovin za to, da proizvedejo en kilogram mesa [Opomba: za pridelavo enega kilograma govedine je potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov druge krme; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg druge krme; za 1 kg svinjine 5,9 kg žita; za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita; za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita. Vir]. Če bi jedli rastline neposredno, bi potrebovali manj rastlin in ne bi bili primorani uničevati ekosistema za širitev pašnikov [30 % vsega kopnega dela planeta zasedata živinoreja in pridelava hrane zanjo; 70 % amazonskega pragozda je izsekanega izključno za potrebe živinoreje (UN); op.p.].

Skratka, čeravno trdim, da sta moralni argument v prid pravic živali in duhovni argument v prid nenasilja najpomembnejši sporočili, imamo prav tako moralne dolžnosti do nas samih (in do ljudi in živali, ki so odvisni od nas), da vzdržujemo in izboljšamo svoje zdravje ter dolžnosti do ljudi in živali, da ne uničimo okolja.

Kot sem dejal na začetku, bom o tem kmalu objavil tudi podcast. Toda še prej se moram posvetiti zaključku svoje prihodnje knjige The Animal Rights Debate: Abolition or Regulation?, ki jo bo založba Columbia University Press izdala meseca maja. Morda do takrat ne bom toliko dejaven na blogu, toda takoj ko jo zaključim, se vrnem s polno močjo.

Če torej še niste vegan, postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev. Vsi razglašamo, da smo proti nasilju. Vzemimo to resno. Storimo pomemben korak k zmanjšanju nasilja v svetu, začenši s tem, kaj damo v svoja usta in na svoja telesa.

In ne pozabite, ni nemogoče: Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary L. Francione
© 2010 Gary L. Francione

  

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/veganism-morality-health-and-the-environment/  

******

Če ste že vegan, prosim izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Predlagam, da začnete tukaj:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Aktivizem v praksi - 9.del: Pogovor o zdravju

2. Nekaj misli o pomenu izraza "vegan"

3. "Selfie morala" predstavlja moralni propad gibanja za pravice živali

4. Veganstvo: ne gre le za pravice živali

5. Gorila Harambe in piščanec

6. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

Nekaj misli o pomenu izraza "vegan"

18. oktober, 2009 /avtor Gary L. Francione

Obstaja čedalje več debat okoli tega kaj pomeni izraz "vegan".

Najmanj kar pomeni "veganstvo" je, da ne ješ mesa, mlečnih izdelkov ali drugih živil živalskega izvora. V tem smislu "vegan" pomeni "veganska dieta". Donald Watson, ki je prvotno skoval termin "vegan", je imel prav to v mislih, ko je npr. govoril: »Vsakdo je lahko na veganski dieti.«

Različni ljudje imajo lahko različne razloge za to, da jedo vegansko – etične/duhovne, zdravstvene ali okoljske. Tisti, ki jedo vegansko, se lahko, iz različnih razlogov, ki presegajo dieto, ogibajo tudi uporabljanja drugih živalskih proizvodov. Na primer, nekdo, ki zasleduje vegansko dieto, lahko hkrati tudi ne nanaša živalskih proizvodov na svojo kožo iz zdravstvenih razlogov - proizvodi, nanešeni na kožo, se vpijajo v telo. Nekdo, ki zasleduje vegansko dieto iz okoljskih razlogov, lahko hkrati tudi ne nosi določenih živalskih proizvodov zaradi vpliva na okolje, ki nastane pri proizvodnji določenega izdelka.

Tisti, ki se začno prehranjevati vegansko iz etičnih/duhovnih razlogov, lahko prav tako spadajo v različne kategorije. Nekateri vidijo svojo vegansko dieto kot način za zmanjševanje trpljenja živali. Ti ljudje ubijanja živali za človekovo uporabo samega po sebi ne vidijo kot moralno spornega, pač pa zgolj menijo, da živalim ni prav zadajati trpljenja in se zaradi tega izogibajo jedenju in uporabi živalskih proizvodov. Če bi obstajal neboleč način za vzrejanje in zakol živali za človekovo uporabo, tovrstni etični vegani ne bi nasprotovali uporabi živali. Takšni ljudje niso nujno – in običajno tudi niso – za to, da bi se odpravilo izkoriščanje živali, pač pa si prizadevajo za regulacijske reforme, za katere verjamejo (zgrešeno, po mojem mnenju), da bodo zmanjšale trpljenje živali.  

Izraz "etično veganstvo", ki ga sam uporabljam izmenjaje z izrazom "abolicionistično veganstvo", sega preko veganske diete in zavrača tako neposredno uživanje živali, kot katerokoli drugo obliko uporabe živali. Etični vegan se drži veganske diete in zavrača uživanje živil živalskega izvora, a hkrati tudi ne nosi oz. ne uporablja nobenih drugih živalskih proizvodov. Etični vegan zavrača poblagovljenje živali kot lastnino. Etični vegan stremi k odpravi izkoriščanja živali. Poleg tega etični vegani tudi prepoznavajo, da na živinoreji temelječe kmetijstvo škoduje tako živalim kot ljudem in vidijo povezavo med pravicami živali in človekovimi pravicami. Etično veganstvo je moralna osnova gibanja za pravice živali. Etično veganstvo predstavlja zavezo k nenasilju v vsakodnevnem življenju posameznika.    

Po mojih izkušnjah je etično veganstvo edini pristop, ki se odraža v doslednem vedenju. Tisti ljudje, ki so postali vegani izključno iz zdravstvenih razlogov, pogosto "goljufajo", nič drugače kot tisti, ki so na katerikoli dieti iz zdravstvenih razlogov. Vegani iz okoljskih razlogov ne le, da se znajo pregrešiti, pač pa se lahko celo odločijo, da ima nek živalski proizvod manj škodljive posledice za okolje kot ne-živalski proizvodi. Nekdo, ki vidi veganstvo le kot način za zmanjševanje trpljenja živali, se lahko celo odloči pojesti in uporabiti živalski proizvod, če oceni, da bi s tem povzročil manj trpljenja, kot če ga ne bi. Na primer, nekateri, kot recimo t.i. "oče modernega gibanja za pravice živali" Peter Singer in drugi, trdijo, da bi morali jesti živalske proizvode, če bi zaradi naše odklonitve le-teh ostali ljudje okoli nas mislili, da je veganstvo prezahtevno ter bili zaradi tega odvrnjeni od morebitnega razmišljanja o veganstvu. Takšni vegani nato postanejo "fleksibilni" vegani, kar (po mojem mnenju) pomeni, da v resnici niso vegani. Etični vegan vidi veganstvo kot celokupen pristop k življenju – filozofijo življenja – in ne kot zgolj stvar načina življenja.

Še zadnji komentar (za zdaj): zaskrbljenost za zdravje in okolje ima lahko tudi moralni vidik. Na primer, tisti, ki zasledujejo vegansko dieto, lahko to počno zavoljo tega, ker verjamejo, da predstavlja zadajanje fizične škode svojemu telesu preko uživanja živil živalskega izvora eno izmed oblik nasilja (nasilje nad samim seboj) in je zato nemoralno. Tisti, ki se držijo veganske diete oz. se ogibajo uporabe živalskih proizvodov iz okoljskih razlogov, lahko to počno ne iz utilitarističnih vzgibov za zaščito okolja, pač pa zato, ker verjamejo, da imajo okoljske posledice neposreden vpliv na ljudi in živali in kršijo pravice teh čutečih bitij. Etični oz. abolicionistični vegan, ki smatra vsakršno uživanje oz. uporabljanje živalskih proizvodov za kršitev pravic živali, se lahko izogiba živalskim proizvodom tudi iz zdravstvenih in okoljskih razlogov.  

Če povzamem, ljudje so lahko vegani iz različnih razlogov. V mojih očeh je etično oz. abolicionistično veganstvo edini pristop, ki se odraža v doslednem vedenju. A vsekakor je treba biti jasen, da nobena oblika veganstva ni skladna z jedenjem nobenega živila živalskega izvora. Skratka, zasledovati "vegansko dieto" je minimalni pogoj oz. pomen izraza "vegan". Iz mojega zornega kota je "vegan" tisti, ki ne jé, ne uporablja in se ne oblači v noben živalski proizvod. Pravilno je tudi reči, da oseba, ki ne jé živil živalskega izvora, zasleduje "vegansko dieto". Odsotnost živil živalskega izvora govori izrecno le o dieti. Kot sem že povedal zgoraj, "fleksibilnih" veganov ne smatram za vegane, saj se, po definiciji, ne držijo niti veganske diete.

V prihodnje nameravam še pisati o tej temi. 

Če še niste vegan, postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev.

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione

  

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/some-thoughts-on-the-meaning-of-vegan/  

******

Če ste že vegan, prosim izobražujte ostale ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Toda najprej izobrazite sami sebe. Predlagam, da začnete tukaj: http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html  

Če pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. Nikoli ne nasedite nerazumni ideji, ki pravi, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti ob tem ko izkoriščajo živali. 

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Doslednost.

2. Veganstvo je že v skladu z vašimi moralnimi vrednotami

3. Svetovni dan veganstva (avtor Leon Kralj)

4. Veganstvo: le še eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali, ali temeljno načelo pravičnosti in nenasilja?

5. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

Veganstvo: ne gre le za pravice živali

19. november, 2014 /avtor Gary L. Francione

Profesorja David Pimentel in Marcia Pimentel z univerze Cornell navajata, da je za pridelavo enega kilograma govedine potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov druge krme; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg druge krme; za 1 kg svinjine 5,9 kg žita; za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita; za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita.

Živina v Združenih državah Amerike poje sedemkrat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA. Količina žita, ki ga poje živina samo v ZDA, bi zadoščala za prehrano 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko hrano.

S prehodom na veganstvo bi lahko nahranili ves svet.

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University School of Law

           

© 2014 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/veganism-just-animal-rights-issue/   

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva 

2. Ali imamo abolicionisti izdelano stališče glede človekovih pravic? Seveda!

3. Kaj je narobe s "single-issue" kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova

4. O zgrešenosti promoviranja "redukcitarijanstva"

5. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

6. Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo

Trije enostavni koraki za učinkovito zagovorništvo pravic živali

Želite biti učinkoviti zagovorniki pravic živali? Tule so trije enostavni koraki:

Prvič; postanite vegan.

V kolikor pripisujete živalim moralno vrednost – v kolikor zavračate idejo, da so živali nečuteči predmeti – pravzaprav nimate druge izbire, kakor da jih prenehate jesti, se oblačiti v njihove kože ali na kakršenkoli drugi način uporabljati živali oz. izdelke narejene iz njih.

Ne morete nasprotovati živalskemu suženjstvu, medtem ko z uporabljanjem živali za svoj vir in potrošno blago sami neposredno sodelujete v živalskem suženjstvu.

Postati vegan je najpomembnejša posamična stvar, ki jo lahko storite za pomoč živalim. Je tudi najmočnejši izraz vaše podpore pravičnosti do živali. Postati vegan pomeni vpeljavo principa abolicionizma v vaše življenje. Postati vegan pomeni reči NE izkoriščanju živali. Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali, tretje poti ni. 

Ne gre zgolj za sočutje kot tako; gre za vprašanje temeljne pravičnosti. Sočutje nas lahko emocionalno gane in spodbudi, toda veganstvo je najmanj kar dolgujemo živalim v smislu osnovne moralne obveze.

Kljub temu, da vse velike "welfare" organizacije in društva za živali nenehno govorijo, kako težko je postati vegan (1,2,3,4,5,6,7,8), to preprosto ni res. Postati vegan je zelo enostavno; je boljše za vaše zdravje (1,2,3,4) in za planet (1, 2, 3) . In najpomembneje – je moralno pravilna poteza.

Drugič; izvajajte aktivizem, ki sloni na ustvarjalnem in nenasilnem poučevanju ljudi o veganstvu.

Poskušajte vsak dan govoriti z vsaj enim človekom o veganstvu. Presenečeni boste, da je to mnogo lažje kot si mislite ter da so ljudje precej dovzetni (1,2,3). Priporočam, da preberete knjigo Etika v kuhinji  (orig. Eat Like You Care), ki vsebuje obilo kvalitetnih in uporabnih informacij tako za nevegane kot tudi enostavno in tehtno argumentirano razlago številnih pomislekov, ki jih imajo ponavadi ljudje o veganstvu, in ki predstavljajo odlično orodje za učinkovito izvajanje aktivizma. Obiščite tudi spletni strani www.howdoigovegan.com in www.abolitionistapproach.com , ki ponujata ogromno brezplačnega gradiva za uspešno zagovarjanje pravic živali, med drugim si lahko natisnete tudi letak na tej povezavi (kliknite). 

Ne nasedajte organizacijam in društvom, oz. t.i. "welfare" gibanju (1,2,3,4,5, 6), ki zavrača veganstvo kot moralno osnovo/imperativ in namesto tega promovira vegetarijanstvo, "redukcitarijanstvo" (=manjše uživanje mesa), akcije tipa "Brezmesni ponedeljek" in podobna na specizmu sloneča stališča. Nobene razlike ni med mesom in ostalimi živili živalskega izvora. Vsa vsebujejo trpljenje; vsa vsebujejo smrt; vsa vsebujejo nasilje in vsa predstavljajo nepravičnost. Živali, ki so izkoriščane za proizvodnjo mleka, se dlje časa vzdržuje pri življenju, pri čemer so obravnavane enako slabo (ali še slabše) kot živali, ki so izkoriščane za meso, ter poleg tega končajo v istih klavnicah. Nikar ne promovirajte "humanih" jajc iz proste reje, ali eko/bio mesa in mleka "srečno" izkoriščanih živali. Vsa vsebujejo kršenje temeljne pravičnosti.

Nikar ne nasedajte ideji, da je javnost preveč neumna ali preveč brezbrižna, da bi sporočilo veganstva jemala resno. To je zgolj elitistična propaganda, sprožena s strani velikih organizacij in društev za dobrobit živali, s katero prodajajo ljudem odpustke za lajšanje njihove slabe vesti ob nadaljevanju izkoriščanja živali. 

Tretjič; posvojite brezdomno žival.

Obstaja na milijone živali, ki potrebujejo dom. V stiski so se znašle izključno zaradi nas - ljudi. Zato je naša dolžnost poskrbeti zanje, kar vključuje tudi sterilizacijo/kastracijo, saj nadaljevanje vzrejanja udomačenih živali ni moralno upravičeno. Ponudite ljubeči dom komurkoli lahko: psu, mački, kokoši, pujsu, želvi, kravi, kozi ali piščancu – komurkoli.

Posvojitev je najboljši način za združitev dobrega dela v prid živali z vnašanjem ljubezni v vaše življenje (ki jo prispeva posvojena žival).

-------------- 

To je to. Zagovorništvo pravic živali v treh preprostih korakih! Nobenih članstev v organizacijah ali društvih za dobrobit živali, nobenega seksističnega oglaševanja in reklamnih panojev z golimi ženskami, ki "so raje gole kot da oblečejo krzno", nobenih donacij, nobenega trgovanja z moralnostjo ali prodajanja moralnih odpustkov.  

Srečno na vaši poti širjenja pravičnosti! 

THE WORLD IS VEGAN! If you want it. 

Obiščite sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva

2. Kako govoriti z ne-vegani o veganstvu: 5 osnovnih načel

3. Aktivizem vpraksi - 1.del

4. Aktivizem v praksi – 2.del: Kako govoriti z ne-veganom

5. Aktivizem v praksi – 3.del: Vegetarijanstvo ni prvi korak!

6. Aktivizem v praksi - 4.del: V moralnem smislu ni razlik med "hišnimi ljubljenčki" in živalmi, ki jih jemo

7. Aktivizem v praksi - 5.del: V moralnem smislu ni razlik med krznom, usnjem, volno in živili živalskega izvora

8. Aktivizem v praksi – 6.del: Single-issue kampanje ne vodijo do odprave izkoriščanja živali

9. Aktivizem v praksi – 7.del: Letak o abolicionističnem pristopu k pravicam živali