Prikaz objav z oznako redukcitarijanstvo. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako redukcitarijanstvo. Pokaži vse objave

sreda, 1. november 2017

Svetovni dan veganstva

Danes je 1. november, svetovni dan veganstva. Veganstvo pomeni temeljno pravičnost v odnosu do živali. Postati vegan je moralna obveza vsakogar, ki meni, da čuteča bitja niso predmeti. Je nekaj, s čimer se že strinjamo praktično vsi ljudje: vsi namreč menimo, da ni prav povzročati živalim trpljenja in smrti "po nepotrebnem". Soglašamo, da užitek, navada, priročnost ali zabava nikakor ne morejo šteti kot "nujni" razlogi za trpinčenje in ubijanje živali. Toda to so hkrati tudi edini razlogi, ki jih v resnici lahko ponudimo za to, da jih načrtno vzrejamo, izkoriščamo, ubijamo in uporabljamo. 

Nikomur ni potrebno jesti mesa, mlečnih izdelkov ali jajc, da bi bil zdrav. To potrjujejo vse največje (neveganske!) prehranske organizacije in zdravstvene ustanove na svetu: Academy of Nutrition and Dietetics, British Nutrition Foundation, Dietician´s Association of Australia, Dietitians of Canada, British National Health Service, U.S. National Institutes of Health, American Diabetes Association,  American Heart Association, Deutsche Gesellschaft fur Ernahrung, UCLA Health Center, The Mayo Clinic, Heart and Stroke Foundation, U.S. Department of Health and Human Services, itd.

Poleg tega proizvodnja živil živalskega izvora prispeva največji delež k uničevanju okolja – z emisijami toplogrednih plinov (51%), znatno večjimi od vsega svetovnega prometa (18%), z erozijo tal, izsekavanjem gozdov, onesnaževanjem podtalnice, ogromno porabo čedalje bolj dragocene pitne vode, opustošenjem oceanov, itd., kar mnogo ljudi v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in drugod obsodi na revščino in lakoto. 

Kaj je torej pravi razlog, da vsako leto trpinčimo, ubijemo in pojemo 70 milijard(!) kopenskih in 1 bilijon(!) morskih živali ter s tem hkrati uničujemo edini planet, ki vzdržuje naše življenje in celotno človeštvo? Užitek. Navada. Priročnost. Zabava. Razlogi, ki jim sicer ostro nasprotujemo, ko slišimo kogarkoli, ki skuša z njimi upravičiti trpinčenje in ubijanje nedolžnih. To kaže na našo moralno shizofrenijo.

Pozivam vas, da uskladite svoje že obstoječe moralne vrednote s svojimi dejanji in postanete vegani. Etično veganstvo predstavlja vašo opredelitev za pravičnost, odpravo izkoriščanja živali in nenasilje. Smo bodisi vegani bodisi izkoriščevalci živali. Tretja možnost ne obstaja. Postati vegan je zelo enostavno in v praktičnem smislu pomeni, da ne uporabljamo živali za hrano, obleke in druge namene ter poleg specizma zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije: rasizem, seksizem, heteroseksizem, starizem, itd.  

Žalostno je, da vse večje organizacije in društva za "pravice" živali na svetu (tudi slovenska "veganska" društva in društva za zaščito živali - glejte sledeče povezave: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8) zavračajo veganstvo kot moralno osnovo in nas prepričujejo, da je veganstvo le eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali. Veganstvo oglašujejo skupaj v paketu z neveganstvom, saj spodbujajo ljudi k vegetarijanskemu oz. redukcitarijanskemu načinu izkoriščanja živali, ali pa poljubno izberejo en živalski proizvod (npr. krzno) oz. eno obliko izkoriščanja živali (npr. lov, bikoborbe, poskusi na živalih, pasji boji) in jo predstavljajo kot hujšo od drugih proizvodov oz. oblik izkoriščanja, s čimer neobhodno promovirajo izkoriščanje živali.

Dobra novica je, da se v zadnjih letih po vsem svetu naglo širi t.i. abolicionistično gibanje, ki ga sestavljamo ljudje, ki ne barantamo z interesi živali. Razpoznavamo zgrešenost oz. specizem vseh teh organizacij in društev ter zavračamo sprevrženo idejo, ki pravi, da smo lahko "humani" do bitij, ki jih spravimo na svet le zato, da jih izkoristimo in ubijemo. Abolicionistični vegani izvajamo miroljubno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Pridružite se nam. 

Ne potrebujemo svetovnega dneva veganstva, potrebujemo veganski svet! 

Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



torek, 3. januar 2017

Živali potrebujejo TEBE!

15. april, 2016 /avtor Gary L. Francione

Sprememba paradigme od gledanja na živali kot na lastnino h gledanju nanje kot na ne-človeške osebe z inherentno vrednostjo življenja, zahteva izvorno gibanje ljudi, ki so izobraženi izobraževalci - zahteva ljudi, ki razumejo argumente v prid veganstva in znajo mirno in v preprostem jeziku govoriti z drugimi ljudmi, s katerimi prihajajo v stik v svojem vsakodnevnem življenju. Potrebujemo ljudi, ki znajo drugim pojasniti zakaj "srečno" oz. "humano" izkoriščanje živali, redukcitarijanstvo oz. fleksitarijanstvo in drugi specistični pristopi niso rešitev, ampak del problema.

Obstajajo številni načini za izvajanje ustvarjalnega, nenasilnega abolicionističnega veganskega aktivizma. A najpomembnejša sestavina tega gibanja za živali je posameznik – TI! – ki komunicira(š) z drugimi posamezniki.

Če vsakdo izmed nas v tem letu prepriča le eno osebo, da postane vegan/veganka in se ta vzorec ponovi vsako leto, bi celotne ZDA postale veganske v približno 12 letih in Velika Britanija v približno 9 letih [in Slovenija v 7,5 letih. Trenutno je v Sloveniji 0,5% veganov. Če vsak izmed teh v naslednjem letu prepriča v veganstvo le eno samo osebo, bo na konciu leta 1% veganov, v drugem letu 2%, v tretjem 4%, nato 8%, pa 16%, 32%, 64% in 100% v sredini osmega leta; op.p.].

Vsakdo izmed nas je lahko učinkovit glasnik sprememb. Nič ne stane, da izobrazimo sami sebe. Pravzaprav je eden izmed glavnih namenov naših spletnih strani [www.AbolitionistApproach.com, www.facebook.com/abolitionistapproach/, www.howdoigovegan.com in https://leonkralj.blogspot.si/] ta, da vam priskrbi brezplačne izobraževalne vire.

Alternativa temu je podpiranje nadutih "dobrodelnih živalskih organizacij in društev", ki ne počno drugega kot razprodajajo interese živali in v zameno za donacije omogočajo ljudem, da se počutijo bolje ob tem ko izkoriščajo živali.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Gary Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University School of Law

Anna Charlton
Adjunct Professor, Rutgers University School of Law

© 2016 Gary L. Francione in Anna Charlton

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):


Poziv prof. Francioneja za leto 2017: 



ponedeljek, 2. januar 2017

Veganski ponedeljki?

4. januar, 2010 /avtor Gary L. Francione

Dragi kolegi:

Srečno novo leto.

Ostro nasprotujem ideji o "brezmesnem ponedeljku", o čemer sem v preteklosti že veliko pisal [glejte povezave na koncu; op.p.]. Vseeno pa bi želel deliti še nekaj kratkih misli na to temo.

Kot veste, zagovarjam veganstvo in menim, da bi moral sleherni aktivizem za pravice živali nujno vsebovati nenasilno, ustvarjalno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Povedati moramo po resnici in dati jasno vedeti, da je postati vegan zelo enostavno in nekaj kar lahko vsi storijo že danes, ta trenutek, če želijo.

A če mi nekdo vseeno odvrne: »Saj bi rad postal vegan, toda tega prehoda res ne morem storiti takoj,« najprej vedno poskrbim, da sem karseda jasen, da uživanje nobenega živalskega proizvoda ni moralno opravičljivo, toda takšnim ljudem pogosto predlagam, naj za neko časovno obdobje postanejo vegani najprej za zajtrk, po nekem času nato še za kosilo in kasneje dodajo še veganske večerje. Nikoli jim ne svetujem naj jedo jajca "proste reje" ali meso "srečno izkoriščanih" živali.

Podobno, tistim ljudem, ki niso pripravljeni postati vegani takoj, a to želijo postati, predlagam, naj najprej poskusijo biti vegan za en dan in nato čez nekaj časa dodajo nov dan, itd., dokler vseh sedem dni v tednu ni veganskih.

V tem pogledu ne bi nasprotoval kampanji "Veganski ponedeljek" (ali kateri drugi dan v tednu), če bi bili aktivisti od tem karseda jasni, da pomeni to:
(1) razpoznanje moralnega imperativa, da ne moremo upravičiti uporabe živali;
(2) le en korak v smeri popolnega veganstva.

"Brezmesni ponedeljki" krepijo idejo, da se živalsko meso v moralnem smislu razlikuje od druge živalske hrane. Mnogi promovirajo "brezmesne ponedeljke" kot cilj sam po sebi za zmanjševanje okoljskih posledic uživanja mesa ali za izboljšanje zdravja, podobno zmanjševanju uživanja alkohola. Zaradi teh razlogov ne podpiram "Brezmesnih ponedeljkov".

A kampanjo "Veganski [dan]" bi podprl le, če bi bilo jasno rečeno, da gre za naše moralne dolžnosti do ne-človeških živali in če bi bil namen vsega skupaj nedvoumno predstavljen kot postopni korak k popolnemu veganstvu. Seveda nikakor ne nasprotujem opozarjanju na to, da živalski proizvodi škodujejo zdravju in imajo uničujoče posledice za okolje. Toda menim, da bi morala biti osrednja pozornost takega dneva usmerjena na moralni premislek glede uporabljanja živali [in ne na način ravnanja z njimi, kot to počno welfaristi; op.p.] ter na sporočanje, da se moramo pomikati proti temu, da postanemo vegani vse dni v življenju (in ne le ob ponedeljkih).  

Vsekakor pa ne smemo ob tem nikoli pozabiti naglašati dejstvo, da je postati vegan zelo enostavno in nekaj kar lahko čisto vsak stori ta trenutek ter tako udejanji pozitiven in pomemben korak v smeri nenasilja.

"Veganski [dan]" bi v primerjavi z "brezmesnim" imel vsaj to prednost, da ne bi krepil zmotno predstavo, da obstaja moralna razlika med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi.


Gary L. Francione
© 2010 Gary L. Francione
  
Prevod: Leon Kralj


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Če imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
7. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)




torek, 29. november 2016

Zagovarjanje "osebnih poti" do veganstva je specistično


14. marec, 2015 /avtor Gary L. Francione

Iz meni neznanega razloga nekateri zagovorniki pravic živali mislijo, da zato ker so sami potrebovali dolgo časa preden so postali vegani, je prav, da gibanje za pravice živali zavzame stališče, da so individualne "osebne poti" do veganstva čisto v redu.

Toda to je absurdno.

Predstavljajte si, da bi nekdo rekel: 
»Potreboval sem dolgo časa, da sem prenehal biti rasist, zato mislim, da bi gibanje za državljanske pravice moralo pozvati naj vsakdo sprejema enakopravnost v svojem tempu. Če kdorkoli misli, da je v redu diskriminirati temnopolte ljudi, ga ne smemo obsojati. Če govorimo, da je enakopravnost nedvoumna moralna osnova, potem samo odvračamo ljudi. Potrebujemo majhne in postopne korake. Začnimo z akcijo "Ponedeljek brez rasističnih vicev".«

Če bi kdorkoli rekel kaj takega, bi si mislili, da je ta oseba globoko zmedena in ne razume narave morale.

Tisti, ki govorijo to v živalskem kontekstu, so ravno tako globoko zmedeni glede pomena morale. In če soglašajo, da “majhni koraki” niso sprejemljivi ko gre za rasno diskriminacijo, a so sprejemljivi v živalskem kontekstu, potem se preprosto poslužujejo specizma.   

Vedno si moramo prizadevati poučevati druge na nenasilen način. Toda živalim dolgujemo, da smo pri nagovarjanju ljudi kristalno jasni glede tega, da priznavanje moralnega statusa živalim pomeni, da je vsakršno izkoriščanje  - najsibo še tako "humano" - moralno neupravičeno.

Nikoli ne bi rekli, da je rasizem (ali seksizem, homofobija oz. katerakoli druga oblika človeške diskriminacije) sprejemljiv, če je izveden “humano” ali če odstranimo “najhujše primere zlorab”. Nikoli ne bi rekli, da moramo “podati roko rasistom (ali seksistom oz. homofobom)” in spoštovati, da so na svoji “osebni poti”.

Prenehajmo biti specisti in govoriti takšne stvari, ko gre za živali.

Sprejmimo pravice živali.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 


Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University

© 2015 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):




torek, 22. november 2016

Nekaj komentarjev o vegetarijanstvu kot "prehodu" do veganstva

13. avgust, 2009 /avtor Gary L. Francione

Kmalu po objavi mojih komentarjev (v tem blogu, na Facebooku ter v Podcastu) sem bil zasut z zasebnimi sporočili. Vsem sporočilom je skupni imenovalec ugovor v stilu: (1) "ampak mnogi vegani so bili najprej vegetarijanci"; in (2) "zagovarjanje veganstva je elitistično."

Četudi so bili mnogi vegani najprej vegetarijanci, naj povem karseda jasno: To ni bistveno.

Prvič, bistveno vprašanje je ali je vegetarijanstvo utemeljena moralna drža. Se pravi, ali lahko potegnemo smiselno moralno ločnico med mesom in drugimi živalskimi proizvodi? Če, kot trdim sam, tega ne moremo storiti, potem ne bi smeli promovirati vegetarijanstva, enako kot ne moremo za moralno tehtnega utemeljiti spodbujanja k uživanju rdečega mesa na račun belega mesa ali jajc proste reje na račun jajc baterijske reje, itd. Če so vsi ti proizvodi nemoralni, potem bi morali biti jasni in pošteni ter to tudi povedati.

Tisti živalski proizvodi, ki niso meso, pogosto vsebujejo še več trpljenja in smrti kot meso samo. Na primer, živali, ki se jih uporablja za mlečne izdelke, se dlje časa ohranja pri življenju, se ravna z njimi slabše (vključno – in ne samo - s tem, da se jim jemlje in ubija njihove otroke za teletino) in vse živali, ki so izkoriščane za mleko, končajo v istih klavnicah kot živali, rejene za meso. Vegetarijanec, ki nadaljuje z uživanjem teh izdelkov, je še vedno kriv zadajanja trpljenja in smrti živalim. Le kakšno je moralno opravičilo za promoviranje nadaljnje sokrivde pri povzročanju trpljenja in smrti? Pravzaprav, če vegetarijanec poveča svoj vnos mlečnih izdelkov (kar mnogi tudi storijo), je lahko odgovoren za več trpljenja in smrti kot takrat, preden je postal vegetarijanec.

Drugič, četudi bi bila ugotovitev, da so mnogi vegani začeli najprej kot vegetarijanci pravilna, se postavlja vprašanje zakaj je temu tako. Številni današnji vegani pravijo, da niso že prej postali vegani ravno zaradi moralne sprejemljivosti vegetarijanstva, ki ga zagovarjajo organizacije in društva za pravice živali. Promoviranje vegetarijanstva dejansko ovira ljudi, da postanejo vegani.  

Dejstvo: če osebi pojasniš, da ni nikakršne razlike med mesom in drugimi živalskimi proizvodi ter zakaj bi morali postati vegani, in je osebi s katero se pogovarjaš mar za to problematiko, bo storila eno od treh stvari: (1) postala vegan takoj; ali (2) postala vegan postopoma; ali (3) ne bo postala vegan in se bo odločila za katero izmed različic vegetarijanstva (ali za uživanje mesa/živalskih proizvodov "srečno izkoriščanih" živali). A vsaj razumela bo, da je veganstvo tisto k čemur mora stremeti. Razumela bo, da je ločnica med mesom in drugimi proizvodi povsem umetno ustvarjena. Toda če trdiš, da je postati vegetarijanec moralno utemeljeno in da obstaja razlika med mesom in drugimi živalskimi proizvodi, s tem povečaš možnosti, da bo njen napredek proti veganstvu oviran.

Z drugimi besedami, nobene potrebe ni, da zagovarjate vegetarijanstvo. To je popolnoma nepotrebno, moralno neutemeljeno in v praktičnem smislu preprečuje prehod do veganstva.  

Kar se tiče domnevnega "elitizma" veganstva, pa takšen komentar vidim kot odraz skrajne zmedenosti.

Ali je kaj bolj elitističnega od prepričanja, da so ljudje preveč neumni, da bi razumeli argument proti izkoriščanju živali in da ni nikakršne moralne razlike med mesom in mlečnimi izdelki?  

Ali je kaj bolj elitističnega od promoviranja ideje, da je moralno sprejemljivo jesti mlečne izdelke oz. druge živalske proizvode in nadaljevati z izkoriščanjem najranljivejših?

Nikoli ne bi označili za "elitizem" zagovarjanje popolne prepovedi posilstva (čeprav posilstvo je, je bilo in bo še naprej pogost pojav v patriarhalnem svetu). A ko gre za živali, se smatra zagovarjanje popolne prepovedi njihovega uživanja in njihove uporabe za elitizem.

V čem se razlikujeta ti dve situaciji?

To je retorično vprašanje. Odgovor je jasen: specizem.

Postanite vegani. Je zelo enostavno; boljše za vaše zdravje, boljše za okolje in kar je najpomembneje – je moralno pravilna odločitev.

In prosim zapomnite si: nasilje je problem, zato nasilje ne more biti del rešitve. Odprava izkoriščanja, veganstvo in nenasilje so vsi različni vidiki istega koncepta.

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



sreda, 2. november 2016

Specizem "raznolikih pristopov"

V odgovor na kritiko welfare reform [reform za "dobrobit" izkoriščanih živali; op.p.] in ostalih pristopov, ki v resnici dejansko promovirajo izkoriščanje živali, nekateri domnevni zagovorniki živali pravijo, da potrebujemo "raznolike pristope". Pravijo, da moramo poleg veganstva kot moralne osnove promovirati tudi "srečno" izkoriščanje in moralni relativizem (npr. da je veganstvo stvar posameznikove "osebne poti" in povsem subjektivnih "okoliščin, v katerih se nekdo nahaja").

Samo pomislite kako bi zvenelo, če bi zavzeli takšno stališče v zvezi s katerimikoli človekovimi pravicami. Vzemimo na primer problem rasizma. Predstavljajte si, da bi nekdo rekel, da potrebujemo za spopadanje z rasizmom "raznolike pristope" in da moramo promovirati tako brezpogojno enakopravnost, kot tudi to, da je enakopravnost lahko stvar pogleda vsakega posameznika.

Predstavljajte si, da bi rekli:

»Vsak majhen korak proti enakopravnosti šteje, zato bi morali oglaševati akcijo "Ponedeljek brez rasističnih šal"«;
ali
»Ljudje ne bodo čez noč prenehali biti rasisti, zato bi morali spodbujati k "rasističnemu redukcitarijanstvu"«;
ali
»Moja moralna osnova je to, da ni nobenih osnov in da resnica glede rasizma ne obstaja ter da je nasprotovanje rasizmu stvar "osebnih okoliščin".«

Upravičeno bi razpoznali, da so ti predlogi za "raznolike pristope" sami po sebi rasistični.

"Raznoliki pristopi" niso nikoli upravičeni, ko gre za temeljne pravice. V povezavi z ljudmi to jasno razpoznamo.

Toda kadar gre za živali, mnogo "zagovornikov živali" misli, da je to čisto v redu.

In to je tisto, čemur pravimo specizem.

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 


Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com  

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University Law School

© 2016 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):
1. Odprto pismo dr. Milošu Židaniku (avtor Leon Kralj)



  

torek, 1. november 2016

Svetovni dan veganstva

Danes je svetovni dan veganstva. Veganstvo je moralna osnova in temeljna pravičnost v odnosu do živali. Veganstvo ni "način prehranjevanja" ali "način življenja", kot mnogo ljudi zmotno misli. Je naša skupna obveza, v kolikor pravimo, da pripisujemo živalim moralno vrednost in jih ne vidimo le kot predmete, ki služijo našim interesom. Veganstvo je globalno mirovno gibanje, prvo v zgodovini, ki ne izpušča nikogar. Je nekaj, s čimer se strinjamo praktično vsi ljudje: vsi namreč pravimo, da ni prav povzročati trpljenja in smrti "po nepotrebnem". Vsi soglašamo, da užitek, navada, priročnost ali zabava nikakor ne morejo šteti kot "nujni" razlogi za trpinčenje in ubijanje kogarkoli – živali ali ljudi. Toda to so edini razlogi, ki jih v resnici lahko ponudimo za to, da izkoriščamo živali. Nikomur namreč ni treba jesti mesa, mlečnih izdelkov ali jajc, da bi bil optimalno zdrav. To potrjujejo vse največje prehranske in zdravstvene organizacije na svetu: Dietitians of Canada, British National Health Service, U.S. National Institutes of Health, British Nutrition Foundation, The Dietitians Association of Australia, Deutsche Gesellschaft fur Ernahrung, UCLA Health Center, The Mayo Clinic, Heart and Stroke Foundation, U.S. Department of Health and Human Services, itd. Poleg tega proizvodnja živil živalskega izvora prispeva k največjemu deležu uničevanja okolja – z emisijami toplogrednih plinov (51%) znatno večjimi od vsega svetovnega prometa (18%), z erozijo tal, izsekavanjem gozdov, onesnaževanjem podtalnice, megalomansko porabo čedalje bolj dragocene pitne vode, opustošenjem oceanov, itd., s čimer mnogo ljudi v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in drugod obsodi na revščino in lakoto. 

Kaj je torej pravi razlog, da vsako leto trpinčimo in ubijemo 70 milijard(!) kopenskih in 1 bilijon(!) morskih živali ter s tem hkrati uničujemo tudi okolje in celotno človeštvo? Užitek. Navada. Priročnost. Zabava. Razlogi, ki jim sicer ostro nasprotujemo, ko slišimo kogarkoli, ki skuša z njimi upravičiti trpinčenje in ubijanje nedolžnih ljudi. To kaže na našo moralno shizofrenijo.

Pozivam vas, da uskladite svoje že obstoječe moralne vrednote s svojimi dejanji in postanete vegani. Etično veganstvo predstavlja vašo opredelitev za pravičnost, odpravo izkoriščanja živali in nenasilje. Smo bodisi vegani bodisi izkoriščevalci živali. Tretja možnost ne obstaja. Postati vegan je sila enostavno in v praktičnem smislu pomeni, da ne uporabljamo živali za hrano, obleke in druge namene ter poleg specizma zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije: rasizem, seksizem, heteroseksizem, itd. Kdor postane vegan iz etičnih razlogov, nikoli ne pomišlja na vrnitev nazaj na ne-veganstvo; enako kot nekdo, ki je včasih zlorabljal otroke in izvajal nasilje nad ženskami ter je naposled spoznal in sprejel, da je to nemoralno in s tem prenehal, nikoli več ne pomisli na vrnitev nazaj na zlorabo otrok in izvajanje nasilja nad ženskami. Etični vegan razume, da ne gre zanj, ampak za temeljno pravičnost do drugih - do najranljivejših prebivalcev našega planeta. Vsakdo, ki trdi, da je postal vegan, a se je kasneje (iz takšnih ali drugačnih razlogov) vrnil nazaj na neveganstvo, v resnici nikoli ni zares postal vegan in verjame, da živali nimajo moralne vrednosti, ne glede na to kaj govori. Ko enkrat spoznaš, da nekaj kar počneš ni prav, nimaš več izgovorov. Ali kot je dejal abolicionist, borec za odpravo suženjstva William Wilberforce (1759-1833): "Morda se lahko odločiš, da boš pogledal stran, toda nikoli več ne boš mogel reči, da nisi vedel."

Žalostno je, da vse večje organizacije in društva za zaščito živali (tudi slovenska "veganska" društva - glejte sledeče povezave: 1, 2, 3, 4, 5 in 6) zavračajo veganstvo kot moralno osnovo in nas prepričujejo, da je veganstvo le še eden v nizu številnih enakovrednih načinov za zmanjševanje trpljenja živali. Veganstvo promovirajo skupaj v paketu z neveganstvom, saj spodbujajo ljudi k vegetarijanstvu, "redukcitarijanstvu", izogibanju mesa ob ponedeljkih ali pa poljubno izberejo en živalski proizvod (npr. krzno) oz. eno obliko izkoriščanja živali (npr. lov, vivisekcijo ali pasje boje) in ga predstavljajo kot hujšega od drugih proizvodov oz. oblik izkoriščanja, s čimer ljudem sporočajo, da so ostali proizvodi oz. oblike izkoriščanja moralno sprejemljivi ali vsekakor bolj zaželeni od tistih, na katere se osredotoča njihova kampanja. Obstaja pa tudi Zavod za zaščito rejnih živali KOKI, ki se v vseh svojih medijskih nastopih celo načrtno izogiba uporabi besede veganstvo, zato da ne odžene svojih neveganskih donatorjev. Vse te organizacije in društva torej ne le, da ne prispevajo k odpravi izkoriščanja živali, pač pa celo promovirajo njihovo izkoriščanje in skrbijo za nadaljnjo moralno zmedo v javnosti, ko gre za odnos do živali.

Dobra novica je, da se v zadnjih letih po vsem svetu naglo širi t.i. abolicionistično gibanje, ki ga sestavljajo ljudje, ki ne barantajo z interesi živali. Gre za ljudi, ki razpoznavajo zgrešenost oz. specizem vseh teh organizacij in društev ter ki zavračajo sprevrženo idejo, da smo lahko "humani" do bitij, ki jih spravimo na svet le zato, da jih bomo lahko izkoristili in ubili. Abolicionistični vegani izvajajo nenasilno in ustvarjalno izobraževanje ljudi o veganstvu kot moralni osnovi. Pridružite se nam tudi vi. Svetovni dan veganstva je še en razlog več, da postanete vegani prav danes.

Veganski dan = veganski mesec = vegansko leto = vegansko življenje.

avtor: Leon Kralj

Sorodne teme (kliknite na povezavo):



ponedeljek, 10. oktober 2016

O "osebnih poteh" do veganstva

Če bi veliko ljudi izjavilo, "rasizma nisem zavrnil čez noč; potreboval sem dolgo časa, da sem prenehal biti rasist," ali bi potem rekli, da je zavračanje rasizma stvar posameznikove "osebne poti"? Ali bi rekli, da ne smemo zavzeti stališča, da je rasizem nedvoumno in absolutno zgrešen? Ali bi rekli, da je to, da smo še naprej rasisti– toda bolj "sočutni" rasisti – moralno sprejemljivo?  

Seveda ne. Reči, da je rasizem stvar človekove "osebne poti", je enako kot bi rekli, da ne obstaja nobena moralna resnica glede rasizma.  

In natanko enaka situacija nastopi, ko gre za živali. Reči, da je veganstvo stvar človekove "osebne poti" je enako kot bi rekli, da ne obstaja nobena moralna resnica glede specizma.

S tem zavrnemo stališče, ki pravi, da ne moremo upravičiti izkoriščanja živali (ne glede na to kako domnevno "humano").  

S tem povemo, da so razne oblike domnevno "srečnega" izkoriščanja živali moralno sprejemljive in bi jih morali promovirati.

Nikoli ne bi zavzeli takšnega stališča, če bi šlo za človekove pravice. Zato ne bi smeli početi tega niti kadar gre za pravice živali.

Mnogo ljudi ni postalo veganov čez noč. To ni nikakršno presenečenje, še posebej glede na to, da nobena (niti ena!) izmed velikih organizacij za dobrobit/zaščito/pravice živali ne promovira veganstva kot moralne osnove in mnoge izrecno podpirajo razne oblike "srečnega" izkoriščanja.

Toda kako je kdorkoli – ali večina ljudi – postal vegan je popolnoma nepomembno. Pomembno je kakšno stališče o tem zavzema družbeno gibanje za pravice živali. Nato, kot je rekel abolicionist oz. borec za odpravo suženjstva William Wilberforce (1759-1833): "se morda lahko odločiš, da boš pogledal stran, toda nikoli več ne boš mogel reči, da nisi vedel."

Stališče zagovornikov pravic živali mora biti, da ne moremo moralno upravičiti izkoriščanja živali in da če se strinjamo, da so živali moralno pomembne, potem smo zavezani k veganstvu. Obstaja veganstvo in obstaja nadaljnje sodelovanje pri izkoriščanju, ki ga ne moremo moralno upravičiti. Tretja možnost ne obstaja.

Ne gre za to, da kogarkoli obsojamo ali kritiziramo. Gre za to, da smo jasni glede moralnih načel in da na jasen, razumljiv in nenasilen način izobražujemo tiste, ki jim je mar za živali, a niso vegani.

Če se ljudje, ki jim je mar za živali, odločijo storiti manj od tega da postanejo vegani, mora biti to njihova odločitev in ne nekaj kar spodbuja družbeno gibanje za pravičnost do živali.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2014 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):