O "osebnih poteh" do veganstva

Če bi veliko ljudi izjavilo, "rasizma nisem zavrnil čez noč; potreboval sem dolgo časa, da sem prenehal biti rasist," ali bi potem rekli, da je zavračanje rasizma stvar posameznikove "osebne poti"? Ali bi rekli, da ne smemo zavzeti stališča, da je rasizem nedvoumno in absolutno zgrešen? Ali bi rekli, da je to, da smo še naprej rasisti– toda bolj "sočutni" rasisti – moralno sprejemljivo?  

Seveda ne. Reči, da je rasizem stvar človekove "osebne poti", je enako kot bi rekli, da ne obstaja nobena moralna resnica glede rasizma.  

In natanko enaka situacija nastopi, ko gre za živali. Reči, da je veganstvo stvar človekove "osebne poti" je enako kot bi rekli, da ne obstaja nobena moralna resnica glede specizma.

S tem zavrnemo stališče, ki pravi, da ne moremo upravičiti izkoriščanja živali (ne glede na to kako domnevno "humano").  

S tem povemo, da so razne oblike domnevno "srečnega" izkoriščanja živali moralno sprejemljive in bi jih morali promovirati.

Nikoli ne bi zavzeli takšnega stališča, če bi šlo za človekove pravice. Zato ne bi smeli početi tega niti kadar gre za pravice živali.

Mnogo ljudi ni postalo veganov čez noč. To ni nikakršno presenečenje, še posebej glede na to, da nobena (niti ena!) izmed velikih organizacij za dobrobit/zaščito/pravice živali ne promovira veganstva kot moralne osnove in mnoge izrecno podpirajo razne oblike "srečnega" izkoriščanja.

Toda kako je kdorkoli – ali večina ljudi – postal vegan je popolnoma nepomembno. Pomembno je kakšno stališče o tem zavzema družbeno gibanje za pravice živali. Nato, kot je rekel abolicionist oz. borec za odpravo suženjstva William Wilberforce (1759-1833): "se morda lahko odločiš, da boš pogledal stran, toda nikoli več ne boš mogel reči, da nisi vedel."

Stališče zagovornikov pravic živali mora biti, da ne moremo moralno upravičiti izkoriščanja živali in da če se strinjamo, da so živali moralno pomembne, potem smo zavezani k veganstvu. Obstaja veganstvo in obstaja nadaljnje sodelovanje pri izkoriščanju, ki ga ne moremo moralno upravičiti. Tretja možnost ne obstaja.

Ne gre za to, da kogarkoli obsojamo ali kritiziramo. Gre za to, da smo jasni glede moralnih načel in da na jasen, razumljiv in nenasilen način izobražujemo tiste, ki jim je mar za živali, a niso vegani.

Če se ljudje, ki jim je mar za živali, odločijo storiti manj od tega da postanejo vegani, mora biti to njihova odločitev in ne nekaj kar spodbuja družbeno gibanje za pravičnost do živali.

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Gary L. Francione

Professor, Rutgers University

© 2014 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/journeys/    

Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):  

1. »Toda potreboval sem 10 let, da sem postal vegan.« Pa kaj potem?

2. Odprto pismo Daniju Sušniku, predsedniku Slovenskega veganskega društva (avtor Leon Kralj)

3. O zgrešenosti promoviranja "redukcitarijanstva"

4. Aktivizem v praksi – 3.del: Vegetarijanstvo ni prvi korak!

5. Blagoslovljeno izkoriščanje živali

6. Veganstvo: le še eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali, ali temeljno načelo pravičnosti in nenasilja?