nedelja, 02. oktober 2016

Sposobnost občutenja ali kako je školjka segla za soljo

Čuteče bitje je bitje, ki ima subjektivno zavedanje samega sebe; bitje, ki ima interese, se pravi prioritete, potrebe ali želje. Ti interesi ne rabijo biti podobni človekovim interesom, da bi šteli v moralnem smislu. Če ima bitje kakršnokoli vrsto uma, ki lahko občuti nezadovoljstvo ali zadovoljstvo glede katerihkoli svojih interesov, potem je to bitje čuteče bitje.

Če trdimo, da mora imeti bitje človeku podoben um zato da šteje v moralnem smislu, potem se poslužujemo specističnega razmišljanja [specizem = diskriminacija na podlagi vrste, ki je ekvivalent rasizmu, seksizmu in ostalim oblikam diskriminacije; op.p.]. Specistično je trditi, da mora imeti bitje reflektivno zavedanje samega sebe [npr. prepoznavanje samega sebe v ogledalu; op.p.], posedovati miselne predstave ali splošno sposobnost za doživljanje življenja na človeški način, da bi imelo moralno pravico ne biti uporabljeno kot vir.

Ali obstaja negotovost glede tega, kje je meja med čutečim in nečutečim? Seveda. Brez najmanjšega dvoma pa je jasno, da so vse živali, ki jih rutinsko izkoriščamo – ribe, krave, prašiči, ovce, kokoši in druge ptice, jastogi, itd. - čuteče. Torej vemo vse kar rabimo vedeti za to, da lahko sprejmemo moralno odločitev v prid prenehanja jedenja teh živali, oblačenja v njihove kože ali kakršnekoli druge oblike uporabe.

Ali lahko z gotovostjo rečemo, da rastline niso čuteče? Ja, seveda lahko. Rastline so žive; odzivajo se na dražljaje. Toda rastline ne odgovarjajo preko zavestnega procesa. Torej ni nobenega razloga za domnevo, da imajo rastline kakršenkoli um, ki mu je mar za to kaj se zgodi z rastlino.

Pogosto slišim ljudi reči, da smatram insekte za nečuteče. To ne drži. Ne vem ali so insekti čuteči. Delujem v prid temu, da so čuteči in jih ne ubijam namenoma. Pravzaprav sem vedno previden, ko hodim, da jih ne bi ubil ali poškodoval. Ravno tako ne vem kako je s sposobnostjo občutenja školjk in drugih mehkužcev, toda delujem v prid sposobnosti občutenja in jih ne jem in tudi ne kupujem izdelkov, ki jih vsebujejo.


A ponavljam: ne vedeti kje potegniti mejo ne pomeni, da že zdaj ne vemo dovolj, da smo lahko kristalno jasni glede tega, da smo ljudje moralno obvezani k prenehanju jedenja, oblačenja oz. uporabljanja živali ter da mora biti veganstvo moralna osnova gibanja, ki si prizadeva za pravičnost v odnosu do ne-človeških živali.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 


Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2012 Gary L. Francione

Pripis k besedilu, dodan 13.7. 2012:

Zadnje dni mi je pisalo veliko ljudi in spraševalo ali smatram jedenje školjk za skladno z veganstvom. Ta poizvedovanja so posledica videoposnetka, ki sem ga priložil zgoraj.

Ne, uživanja školjk ne vidim kot skladnega s tem, da si vegan.

Kar se tiče rastlin, ni nobenega dvoma v to, da nimajo sposobnosti občutenja. Dočim v primeru školjk, ostrig, itd. te gotovosti ni, zato se mi zdi prava moralna odločitev tista, ki deluje v prid domnevi o občutenju in proti izkoriščanju. Poleg tega obstajajo tudi drugi mehkužci (glavonožci, kot so lignji, hobotnice, itd.), ki so bolj nevrološko razviti in kjer je popolnoma jasno, da govorimo o sposobnosti občutenja. Skratka, smatram, da se je moralno odločiti v prid domnevi o sposobnosti občutenja školjk, ostrig, pokrovač in vseh mehkužcev (vključno s polži) in jih ne jesti ali izkoriščati kot vir za človeka.

Prevod: Leon Kralj

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com  


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



Ni komentarjev:

Objavite komentar