Kolumnist
časopisa New York Times Nicholas Kristof je v eni svojih kolumen znova pisal o tem, da je javnost ogorčena in poziva k obsodbi krutosti do živali vsakič ko nekdo muči
psa, a da zelo malo (če sploh) govorimo o ravnanju s piščanci, ki je mnogo
hujše od tega, kar sproža proteste v primeru psov. Kristof vidi rešitev v
promoviranju bolj "humanih" oblik izkoriščanja piščancev.
Toda,
ko nekdo muči psa, ne pozivamo k bolj "humanemu" mučenju psa. Pozivamo k popolnem
prenehanju mučenja. Ko gre za "živali za hrano", je po njegovem mnenju rešitev očitno
v tem, da nadaljujemo z zadajanjem nepotrebnega trpljenja in smrti (vsakršno trpljenje
in vsaka smrt je namreč nepotrebna, glede na to, da uživanje živil živalskega
izvora ni potrebno za človekovo zdravje), le da naj to počnemo na bolj "humani" način. Nicholas Kristof obenem oglašuje organizacije kot npr. Compassion in
World Farming, kjer aktivno promovirajo skrajno moralno problematičen
koncept "srečnega" izkoriščanja.
Gospod
Kristof, ki sicer deluje čisto prijeten možak, povsem zgreši bistvo: tudi z najbolj "humano" rejenimi "živalmi za hrano" se ravna na načine, ki vključujejo strašno nasilje in grozljivo smrt. In če
pripisujemo živalim moralno vrednost, potem ne moremo upravičiti tega, da jih
obravnavamo kot vir za človeka in da jih ubijamo, ne glede na to kako "humano" ravnamo z njimi.
Prevod:
Leon Kralj
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi
vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje
in do samega sebe.
Če
so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja.
Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za
pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar