Obravnavanje ljudi in neljudi "kot živali"

 30. maj, 2020 / avtor Gary L. Francione

 

Ko ljudje slabo ravnajo z drugimi ljudmi, pogosto slišimo, da se je z njimi ravnalo "kot z živalmi".

S tem je mišljeno, da žrtev ni bila obravnavana kot bitje z moralno vrednostjo. Obravnavana je bila izključno kot sredstvo za dosego cilja. Njeni interesi so bili prezrti. Z njo se je ravnalo kot s stvarjo.

Težava je v tem, da nas večina ne vidi ničesar spornega v ravnanju z ne-človeškimi živalmi kot s stvarmi. Večina med nami neposredno in posredno sodeluje v obravnavanju živali kot stvari - živali uporabljamo za hrano in druge namene, kljub temu da ni za to nobene potrebe in kljub obilici dokazov, da je živinoreja škodljiva za planet in naše zdravje. Pravzaprav je večina pandemij rezultat človekovega izkoriščanja živali.

Ugovarjamo torej ravnanju z ljudmi kot z živalmi, a ne ugovarjamo ravnanju z živalmi kot z živalmi. Ob tem spregledamo očitno dejstvo - naše obravnavanje ne-človeških živali kot stvari je podlaga za to, da obravnavamo ljudi kot stvari. Vse kar rabimo storiti je, da ljudi enačimo z neljudmi in naše ravnanje z njimi kot s stvarmi postane upravičeno.  

Če pogledate zgodovino diskriminiranja in nepravičnosti, boste v skoraj vseh primerih našli kulturno pogojeno prizadevanje, da bi ljudi zreducirali na neljudi, kot pretvezo, da jih lahko nato – enako kot neljudi - obravnavamo kot stvari. Prizadevanja za upravičevanje rasnega suženjstva in rasizma so se zanašala na prikazovanje temnopoltih kot manjvrednih podljudi. Enako velja za prizadevanja za upravičevanje antisemitizma, mizoginije in nasilja nad ženskami. 

Nemška zloženka, razdeljena ruski vojski leta 1942. Judje so bili pogosto upodobljeni kot podgane.

Tiste, ki jim želimo škodovati po krivici, razčlovečimo. In razlog za to je sila preprost. Če želite dobiti podporo za katerokoli kampanjo proti katerikoli skupini ljudi, je recept preprost: označite jih kot podljudi. Potem je dovoljeno vse. Njihovo moralno vrednost lahko prezremo, ker je nimajo - so kot živali.   

Promoviranje ideje, da bi morali o ženskah razmišljati na način, kot razmišljamo o bitjih, ki jih ubijamo in jemo.

Če zavračamo idejo, da so živali stvari, ali to pomeni, da mislimo, da smo ljudje in živali enaki? Ja in ne. Ne, v smislu tega, da med ljudmi in živalmi zagotovo obstajajo razlike, zaradi katerih bi bilo govoriti o podelitvi pravic živalim nesmiselno. Na primer, nesmiselno bi bilo govoriti o podelitvi volilne pravice živalim (čeravno bi to lahko pripeljalo do boljše izbire političnih voditeljev). In ja, v smislu tega, da bi morala vsa čuteča bitja - bitja, ki imajo subjektivno zavedanje in cenijo svoje življenje - imeti eno pravico: pravico do tega, da niso obravnavana kot stvari. Če bi priznali to pravico živalim, bi to spodkopalo tudi glavne teoretične temelje krivic in diskriminiranja ljudi.

»Imamo ljudi, ki vstopajo v državo ali poskušajo vstopiti - in veliko jih ustavimo -, izženemo jih iz države. Ne bi verjeli, kako slabi so ti ljudje. To niso ljudje. To so živali.«  ~ predsednik ZDA, Donald Trump (18. maj 2018)

Čeprav je Trump kasneje trdil, da je govoril o članih tolp, njegovo stališče ostaja, da so številni priseljenci podljudje, še zlasti glede na njegove izjave, da Mehika v ZDA pošilja kriminalce in posiljevalce.

Popredmetenje in označevanje drugih za podljudi, postavlja te ljudi izven kroga moralnih premislekov. Če je neka oseba kriminalec, lahko zahtevamo, da ta oseba odgovarja za svoja dejanja, je kaznovana, rehabilitirana, na novo poučena in razumljena. Ko je nekdo enkrat označen za podčloveka, pa nismo več odgovorni za svoje vedenje in ravnanje. To je razkroj za moralno družbo.

Ne trdim, da v svetu, v katerem zavračamo idejo, da so živali samo stvari brez moralne vrednosti, ne bi bilo več nasilja nad ljudmi. Pravim le, da ne bi bilo več teoretične podlage, s katero smo upravičevali to nasilje. S tem ne bi odpravili vsega nasilja, vendar bi ga bilo vedno težje upravičiti. Šlo bi za spremembo paradigme v našem razmišljanju o sami upravičenosti nasilja. 

Rasistična literatura - iz leta 1950

Nekateri pravijo, da če zavrnemo status živali kot stvari, s tem znižujemo vrednost človeka. To stališče ignorira, kako ravnanje z živalmi kot s stvarmi olajša ravnanje z ljudmi kot s stvarmi. To stališče ni nič drugega kot antropocentrizem.

Torej naslednjič, ko bo nekdo ugovarjal situaciji, v kateri je človek obravnavan kot "žival", se vprašajte, ali bi manj verjetno prišlo do te situacije, če bi živeli v družbi, ki se ji ne bi zdelo sprejemljivo obravnavati živali kot stvari. Odgovor bi moral biti jasen.  

 

---------------

Zadnja knjiga profesorja Garyja Francioneja Why Veganism Matters: The Moral Value of Animals bo izšla to pomlad pri založbi Columbia University Press.

 

Prevod: Leon Kralj           

Vir: https://gary-francione.medium.com/treating-humans-and-nonhumans-like-animals-531ae607c5     

**********

Če še niste veganka/vegan, prosim postanite veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

In ko postanete veganka/vegan, začnite izobraževati druge ljudi okoli vas. Toda najprej izobrazite sami sebe. Če hočete videti svet brez izkoriščanja živali, bi morali pozabiti na vse kar ste do zdaj slišali s strani organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), kajti vsa po vrsti žal ohranjajo status quo (več o tem v spodnji spletni povezavi). Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), pojdite ven in spremenite svet. Predlagam, da začnete tukaj: http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak nuja. Vsako društvo oz. organizacija, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

 

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Zgodovina človeštva je zgodovina nasilja

2. Ali imamo abolicionisti izdelano stališče glede človekovih pravic? Seveda!

3. Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo

4. Ko gre za ljudi je vse drugače

5. Pomembna je le sposobnost občutenja

6. Razjasnitev pojma "pravica"

 

Vrnitev k nenasilju

Vsi smo prišli na svet kot vegani oz. zagovorniki pravic živali. Karkoli nas je že nato preobrazilo v simbol nasilja, se mora končati. Povezati se moramo s svojo nedolžno in pravično preteklostjo ter znova postati vegani.

Če dvomite, da smo prišli na svet kot vegani, samo poglejte otroke ali pa se spomnite nase, ko ste bili še otrok. Globoko smo čutili krivico in se vedno postavili na strani pravičnosti. Oboževali smo živali in smo jih hoteli zaščititi za vsako ceno. Vsakič, ko je nebogljeni živali, bodisi v risanki, pravljici, filmu ali v resničnem življenju pretila nevarnost, smo stiskali pesti, da bi se vse srečno izteklo zanjo.

Toda potem so nam tekom odraščanja okolica, starši, učitelji, mediji in samooklicani "zagovorniki živali", zbrani po raznoraznih društvih za "zaščito" živali, na vsakem koraku dopovedovali, da nam je lahko hkrati mar za živali in jih tudi jemo. Da lahko izkoriščamo "sočutno". Učili so nas, da je ljubezen združljiva z nasiljem. Učili so nas antropocentrizma in ignorance do vseh tistih predstavnikov drugih vrst, ki niso dovolj prikupni ali podobni nam; učili so nas diskriminacije in ločevanja na večvredna in manjvredna bitja. Dobesedno ubili so nam tisto našo prirojeno, pristno ljubezen in občutek za pravičnost.

Ti otroci nato odrastejo in mnogi med njimi skozi celo življenje tavajo razpeti med tem kar so nekoč čutili oz. kar še vedno čutijo nekje globoko v sebi, da je prav, in tem, kar jim dopovedujejo drugi (vključno s tistimi, ki preoblečeni v "strokovnjake za pravice živali" prodajajo sprevrženo idejo "humanega/ zmanjšanega/ reguliranega/ vegetarijanskega" izkoriščanja). Tisti, ki smo se uspeli vrniti nazaj k naši resnični naravi, moramo zdaj pomagati tudi drugim, da storijo enako. To smo dolžni storiti za vse žrtve te umetno priučene ideologije nasilja. 

Kako se vrniti nazaj k nenasilju? Začnite tukaj:

www.HowDoIGoVegan.com 

Kako pomagati drugim, da storijo enako? Začnite tukaj:  

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

*******

Če priznavamo živalim moralno vrednost (če jih nimamo zgolj za predmete), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za živali, mora zavzeti jasno stališče, da je (oz. razložiti zakaj je) veganstvo moralni imperativ. Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s posvajanjem brezdomnih živali najpomembnejša oblika aktivizma, ki se ga lahko lotite.

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. O nasilju

2. Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!"

3. "Sočutno" nasilje ni rešitev

4. Meso/živalski proizvodi "srečnih" živali: Korak v pravo smer ali "omogočanje lažjega povratka" k jedenju živali?

5. O nasilju kot "zabavi"

6. Zgodovina človeštva je zgodovina nasilja

7. Veganstvo in nenasilje

Poziv vsem tistim, ki ste zgroženi nad vladno odločitvijo, da živali niso "čuteča bitja"

Slovenska vlada je sprejela predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki opredeljuje živali zgolj kot "živa bitja", ne pa tudi kot "čuteča živa bitja". Ogorčena je tako splošna javnost, kot tudi številni domnevni "zagovorniki pravic živali". Ljudje ne morejo razumeti, kako so lahko politiki sprejeli tako nerazumno odločitev. Društvo za osvoboditev živali zdaj poziva državljane k podpisu peticije, ki zahteva, da se zakonik popravi in se vanj vpiše, da so živali "čuteča živa bitja".

Trdim, da to ni prava pot. Nerazumno ni dejanje politikov, ampak vseh tistih, ki so izrazili ogorčenje nad to potezo vlade. V resnici bi moral vsakdo med nami izraziti ogorčenje nad samim seboj. Dovolite, da pojasnim ... 

Zakoni niso tisti, ki lahko uveljavijo, da so živali čuteča bitja, dokler tega ne uveljavimo mi, običajni ljudje. Zakoni vedno sledijo, nikoli ne vodijo. So neposreden odraz vrednot večine populacije. Dokler govorimo, da so živali čuteča bitja, a jih 99% med nami istočasno uporablja kot predmete (se prehranjuje z njihovimi telesi in izločki, se oblači v njihove kože, itd.), toliko časa se za živali nič ne more spremeniti in je navedba "živali so čuteča bitja" zgolj floskula.

Če res verjamemo, da so živali čuteča bitja, je najmanj kar jim dolgujemo to, da jih tudi zares začnemo obravnavati kot čuteča bitja. To v praktičnem smislu pomeni, da postanemo vegani. Veganstvo je stvar zdravega razuma. Samo pomislite: 

1. Ali se strinjate, da živali niso le stvari in da štejejo v moralnem smislu?

2. Če je odgovor pod št.1 ja, potem ni nobenega smisla obravnavati jih kot stvari ter jih jesti, se oblačiti vanje in jih uporabljati, še posebej v situacijah, ko ni za to nobene nuje ali prisile.

3. Če je odgovor pod št.1 ne, potem nič kar počnete z živalmi ne more biti moralno sporno. Se pravi, če so živali stvari, potem ni nič narobe, če jih mučite za zabavo.

Če torej verjamete, da živali štejejo v moralnem smislu, ste zavezani k temu, da ste vegani. To vam narekuje zdravi razum. To logično sledi iz vašega strinjanja, da živali štejejo v moralnem smislu. 

Se pravi, tovrstne peticije in popravki zakonika so popolnoma brez pomena, dokler živimo v svetu, kjer velika večina ljudi iskreno misli, da vsakoletno ubijanje 70 milijard živali za "hrano" (kar predstavlja 99,9999% vseh ubitih živali) ne sproža nikakršne moralne dileme. Zato je rešitev v izobraževanju ljudi.    

~ Lara Vrhovnik 

Če še niste vegani, obiščite:

www.HowDoIGoVegan.com 

                                         

Če bi radi zares spremenili svet in dosegli pravičnost za živali, obiščite:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda (Leon Kralj)

2. "Kapitalizem" ni kriv za izkoriščanje živali. Mi smo. (Lara Vrhovnik)

3. Živali kot lastnina ter analogija s posilstvom

4. Problematika "welfare" pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah

5. Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

6. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali

Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

26. december, 2018 /avtor Gary L. Francione

Morda menite, da je čudno, da so nekateri ljudje vegani – da ne jedo živali, se ne oblačijo vanje in jih ne uporabljajo. Morda imate veganstvo celo za skrajnost.

Toda, po pravici povedano, je čudno in skrajno to, da nas ni več ljudi veganov, glede na to kar večina med nami verjame v zvezi z našimi moralnimi dolžnostmi do živali. Povedano drugače: to, kar nas večina že verjame, bi moralo pomeniti, da je veganstvo nekaj najbolj normalnega. 

Preden označite za skrajnost mojo trditev, da veganstvo ni skrajnost, pomislite kako vi razmišljate o živalih. Po vsej verjetnosti ne mislite, da so živali zgolj stvari brez moralne vrednosti, sicer ne bi brali tega članka.

Verjetno prisegate na stališče, ki je tako zelo razširjeno in nekontroverzno, da mu lahko rečemo kar splošno sprejeto mišljenje o živalih, in sicer: živali imajo moralno vrednost, a ne tolikšno kot ljudje, in živali lahko uporabljamo za človekove namene, dokler jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja in smrti. To stališče zajema, da minimalni pomen "potrebnosti" v tem kontekstu zahteva, da užitek in zabava ne moreta opravičiti zadajanja trpljenja in smrti živalim.

Ravno zato, ker zavračamo zadajanje trpljenja živalim za užitek, ostro kritiziramo posameznike kot so na primer ameriški nogometaš Michael Vick, ki je prirejal pasje boje; ali Mary Bale, ki je vrgla mačko v kontejner za smeti; ali Walter Palmer, zobozdravnik iz Minneapolisa, ki je ustrelil leva Cecila.  

Naše vsesplošno sprejeto stališče glede tega, da ni prav zadajati trpljenja in smrti živalim zavoljo užitka ali zabave, pojasnjujejo rezultati ankete, objavljene maja 2017, ki kažejo, da skoraj 70% britanskih volivcev nasprotuje lovu na lisice in da jih polovica skoraj zagotovo ne bi volila za kandidata na volitvah, ki podpira lov. Nasprotovanje ni omejeno le na lov na lisice. Anketa iz leta 2016 je pokazala, da, poleg večinskega nasprotovanja lovu na lisice, precejšnje število ljudi v Veliki Britaniji nasprotuje tudi lovu na jelene (88%), lovu na zajce (91%), pasjim bojem (98%) in lovu na jazbece (94%).   

Če se strinjate s stališčem, da je moralno zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje živalim in niste vegani, imam za vas enostavno vprašanje:

Zakaj ne?

Vsako leto ubijemo 70 milijard kopenskih živali in približno bilijon morskih živali za hrano. In edino opravičilo za to je, da so okusne. Jedenje živali in živalskih proizvodov nam prinaša užitek.

Nobene potrebe ni.

Čeprav smo še do nedavnega mislili, da potrebujemo hrano živalskega izvora  za zdravje, ni bilo nikoli nobenega medicinskega dokaza za to, in tako ali tako danes nihče več ne trdi, da je nujno jesti živalske proizvode za optimalno zdravje. Akademija za prehrano in dietetiko (The Academy of Nutrition and Dietetics) navaja, da so veganske oblike prehranjevanja "zdrave, prehransko ustrezne ter pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni". Britanski National Health Service pravi, da je lahko primerno načrtovano vegansko prehranjevanje "zelo zdravo". Čedalje več mainstream zdravstvenih strokovnjakov z vsega sveta opozarja, da so živalski proizvodi pogubni za človekovo zdravje. Celo velike zavarovalniške družbe promovirajo veganstvo. 

Ne rabimo razpravljati o tem ali je bolj zdravo živeti na prehrani, ki jo sestavljajo sadje, zelenjava, žita, stročnice, oreščki in semena (čeprav empirični dokazi jasno kažejo v to smer). Bistvo je, da veganska prehrana zagotovo ni manj zdrava od prehrane, ki jo sestavljajo razpadajoče meso, kravji izločki in kokošji reproduktivni deli. In to je edino kar šteje pri vprašanju, ali sta trpljenje in smrt potrebni ali ne. 

Poleg tega je živinoreja ekološka katastrofa. Proizvede več emisij toplogrednih plinov kot uporaba fosilnih goriv v prometu in povzroča krčenje gozdov, erozijo tal in onesnaževanje voda. Količina žita, ki je namenjena za prehrano živali samo v ZDA, bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi. Glede na vse našteto, kakšno je torej naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti živalim?

Odgovor je preprost: menimo, da so dobrega okusa. Uživamo, ko jih jemo. Jedenje živali in živalskih proizvodov je tradicija, ki ji sledimo že dolgo časa.

Toda kako se to razlikuje od utemeljitve, ki je ponujena za tiste oblike uporab živalih, ki ji večina od nas nasprotuje? V čem je gurmanski užitek drugačen od užitka, ki ga občutijo nekateri ob udejstvovanju pri krvavih športih? Lov na lisice, lov na jazbece in pasji boji so vse tradicije. Pravzaprav gre pri skoraj vsaki praksi, ki ji nasprotujemo – najsi vključuje živali ali ljudi – za neke vrste tradicijo, ki jo nekdo ceni. Tudi patriarhat je tradicija, ki obstaja že zelo dolgo, a njegovo dolgo trajanje ne pomeni, da je moralno sprejemljivo. 

Mnogo ljudi nasprotuje lovu na lisice zato, ker ne vidijo nobene moralne razlike med svojim psom, ki ga imajo radi, in lisico, ki je preganjana in ubita. A kakšna je razlika med tistimi živalmi, ki jih imamo radi, in tistimi, v katere zapikujemo jedilne vilice in nože? Psi in mačke, ki jih imamo radi, so čuteči  - prav tako kot piščanci, krave, prašiči, ribe in druge živali, ki jih izkoriščamo. Vsi občutijo bolečino in lahko doživljajo stisko; vsi imajo interes po nadaljevanju življenja.

Se pravi, če verjamete, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim, in če nasprotujete pasjim bojem, lovu na lisice in drugim podobnim krvavim športom, zakaj niste vegani?

Na tej točki ponavadi dobim štiri odgovore.

Prvi odgovor se glasi, da so ljudje, ki se ukvarjajo z lovom na lisice ali uživajo v gledanju pasjih bojev ali bikoborb, sami osebno udeleženci teh nasilnih dejanj, medtem ko tisti, ki zgolj uživajo živalske proizvode, le hodijo kupovati te proizvode v trgovino. 

Nobene moralne razlike ni med osebo, ki prireja pasje boje ali lovi lisice, in osebo, ki kupi piščanca v lokalnem supermarketu in ga nato doma speče. V vseh treh primerih je trpljenje in smrt živali nepotrebno. V vseh treh primerih je edini razlog za trpljenje in smrt užitek. Tisti, ki prirejajo pasje boje ali lovijo lisice, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. Tisti, ki kupujejo in jedo piščance, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. 

Če obstaja kakšna razlika med njimi, je to kvečjemu psihološka razlika, v smislu, da pasjeborec in lovec rada neposredno sodelujeta v samem procesu zadajanja smrti - prav tako kot obstaja psihološka razlika med nekom, ki najame plačanega morilca za umor določene osebe, in tistim, ki dejansko izvrši ta umor. In v tem primeru sta oba – tako tisti, ki plača za umor, kot tudi tisti, ki umor izvrši – obravnavana kot morilca, saj ju zakon dejansko obravnava enako, ker ni med njima nobene moralne razlike.  

Drugi odgovor se glasi približno takole: "Da, razumem kaj hočete reči, toda jaz kupujem samo "humanejše" proizvedena živila živalskega izvora, kot npr. ne-baterijska jajca iz proste/talne reje ali eko svinjino."

Ta odgovor ni nič drugega kot zabloda in vsebinska zmota.

Zabloda zato, ker je večina "humano" obravnavanih živali še vedno obravnavanih na načine, ki bi jim zlahka rekli mučenje, če bi šlo za ljudi. Če uživate živalske proizvode domnevno "srečnih" živali in mislite, da so imele te živali kolikor toliko prijetno življenje in sorazmerno nebolečo smrt, se slepite.

jajca ne-baterijske (proste/talne) reje (foto: New York Times)

In ta odgovor je vsebinska zmota zato, ker večina med nami sprejema moralno načelo, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. Manj trpljenja je vsekakor boljše kot več trpljenja, toda to zgreši bistvo. Nihče od tistih, ki nasprotujejo pasjim bojem, ne trdi, da bi bila to sprejemljiva aktivnost, če bi se pred boji bolje ravnalo s psi. Nihče od tistih, ki nasprotujejo lovu na lisice, ne bi mislil, da je lov sprejemljiv, če bi se bolje uravnavalo in omejilo čas, ki dovoljuje lovskim psom preganjati in napadati lisice. 

Če so živali moralno pomembne, potem jim ne bi smeli zadajati nobenega nepotrebnega trpljenja. 

Tretji odgovor se glasi, da se živali ubija tudi med gojenjem rastlinske hrane.

Vsekakor drži, da so nekatere živali naključno in nenamerno ubite, na primer ob žetvi. Toda ljudje so naključno in nenamerno ubiti v procesu proizvodnje praktično vsega, kar uporabljamo. To ne pomeni, da ne znamo ločiti naključnih in nenamernih človeških smrti od umora. Poleg tega, če bi vsi jedli rastline neposredno, bi potrebovali precej precej manj hektarjev obdelovalnih površin in posledično bi bilo precej manj nenamernih in naključnih smrti živali. 

Četrti odgovor pravi, da so rastline, enako kot živali, žive in posledično čuteče.

Rastline so nedvomno žive in mnoge so razvile precej kompleksne odzive na svoje okolje. Rastline se odzivajo; ne odgovarjajo. V tem smislu so rastline kot rakavi tumorji. Ga ni človeka, ki verodostojno trdi, da rastline posedujejo kakršenkoli um, na podlagi katerega lahko izražajo svoje interese. Pravzaprav nihče v resnici nikoli ne sproži tega vprašanja, razen takrat, ko se znajde na večerji z veganko/veganom in ko uvidi, da z argumentom "Hitler je bil vegetarijanec" ne bo prišel daleč. In tudi če bi bile rastline čuteče, bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa. 

Skratka, če res verjamemo, da imajo živali moralno vrednost in da smo moralno obvezani, da jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja, je nerazumno, če nismo vegani. Glede na to, kar večina med nami trdi, da verjame, je ne biti veganka/vegan tisto, kar predstavlja skrajnost. 

______________________________________

Gary L. Francione je zaslužni profesor prava na univerzi Rutgers, gostujoči profesor filozofije na univerzi Lincoln in častni profesor filozofije na univerzi East Anglia. Vegan je že 36 let in še vedno je živ.  

Prevod: Leon Kralj           

Vir: https://bit.ly/2VbVrVh   

**********

Če še niste veganka/vegan, prosim postanite veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

In ko postanete veganka/vegan, začnite izobraževati druge ljudi okoli vas. Toda najprej izobrazite sami sebe. Če hočete videti svet brez izkoriščanja živali, bi morali pozabiti na vse kar ste do zdaj slišali s strani t.i. organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), kajti vsa po vrsti žal ohranjajo status quo (več o tem v spodnji spletni povezavi). Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), pojdite ven in spremenite svet. Predlagam, da začnete tukaj:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak je neobhodno. Vsako društvo oz. organizacija, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo brez pravic živali

2. Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas (avtorica: Lara Vrhovnik)

3. Poziv nasprotnikom lova (avtor: Leon Kralj)

4. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

5. In potem se sprašujete zakaj bolehamo za moralno shizofrenijo?

6. Zloraba živali: Mi in oni

7. Enostavni veganski aktivizem (avtorica: Lara Vrhovnik)

Veganstvo brez pravic živali

Spodnji blog je bil objavljen kot članek v The Philosophical Salon of the The European Magazine. Avtor Gary L. Francione ga je napisal v sodelovanju z Anno Charlton. Oba sta profesorja univerze Rutgers.

© VICUSCHKA / photocase.de

V manj kot petih minutah vam bova pokazala, da ste zavezani k veganstvu.

Branila bova na prvi pogled kontroverzno stališče: da je naša moralna zavrnitev mesa, mlečnih izdelkov, jajc in vseh ostalih živalskih proizvodov za hrano nekaj, kar zahteva naša vsesplošno sprejeta morala glede živali. Če torej zavračate idejo, da so živali stvari brez vsakršne moralne vrednosti, ste moralno zavezani k veganski prehrani. In sploh ne rabite sprejeti teorije pravic živali.

Začnimo s hipotetičnim primerom: naletite na Jožeta, ki se zdi prijeten in prijazen človek. Kasneje izveste, da ima v svoji kleti zaprtih nekaj psov, mačk in drugih živali, kjer jih redno trpinči, povzroča hudo fizično bolečino, strah in gorje, nakar jih ubije. Jože je sicer krasna oseba; njegova naklonjenost ubijanju živali v nobenem oziru ne vpliva na njegove odnose z drugimi ljudmi. Ko je vprašan zakaj to počne z živalmi, Jože pojasni, da ob tem uživa in se zabava. 

Ali kdorkoli Jožetovega početja ne bi označil za moralno spornega ali celo moralno odvratnega?  Nihče. Ali takšen odziv pomeni, da tisti, ki nasprotuje Jožetovemu početju, sprejema enakopravnost ljudi in živali? Ne. Četudi mislimo, da imajo živali manjšo moralno vrednost od ljudi, bi še vedno nasprotovali Jožetovemu fetišu, saj zadošča že, da verjamemo, da imajo živali vsaj nekaj moralne vrednosti.

Ubijemo skoraj 60 milijard živali na leto

Večina ljudi verjame, da imajo živali moralno vrednost, a da v osnovi ni sporno uporabljati in ubijati živali za človekove namene, vse dokler jim pri tem ne zadajamo nepotrebnega trpljenja. In pojem "nepotrebno" mora izključevati tisto trpljenje, ki je zadano zavoljo užitka, zabave ali priročnosti. Če se zadajanje bolečine zavoljo užitka, priročnosti ali za zabavo smatra kot potrebno oz. nujno, potem se ne more ničesar smatrati kot nepotrebno. Kajti, če se lahko užitek, zabavo ali priročnost smatra kot "nujo", potem bi splošno načelo o živalih veljalo, da lahko uporabljamo živali dokler jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja znotraj nepotrebnega oz. neupravičenega trpljenja. Torej v Jožetovem primeru bi to splošno načelo pomenilo, da Jože ne sme zadajati živalim več trpljenja kot je nujno za to, da doseže tisto stopnjo užitka in zabave, ki jo išče. Toda nihče ne bi smatral tega kot verodostojno razumevanje pojma "nuja".

Ravno zato večina ljudi nasprotuje krvavim športom, kot so recimo lov na lisice ali bikoborbe: ta dejanja vsebujejo zadajanje trpljenja in smrti živalim za namen užitka in zabave.

Vprašanje se torej glasi: kako lahko upravičimo uboj skoraj 60 milijard kopenskih in preko bilijon vodnih živali na leto? Količina trpljenja, ki jo pod najboljšimi – najbolj "humanimi" pogoji - zadajamo živalim tekom proizvodnje za hrano, je ogromna. Če menimo, da je zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje, kako lahko upravičimo vso to količino trpljenja? Kajti, tudi če bi naredili živinorejo veliko bolj "humano" kot je trenutno, bi še vedno vsebovala trpljenje, strah, gorje in smrt. In nobene bistvene razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi, kot so npr. mlečni izdelki in jajca. Vsi vsebujejo trpljenje, gorje in smrt.

Živinoreja je ekološka katastrofa

Glede na to, da smo kritizirali Jožeta, kaj lahko rečemo v svoj bran, če nas Jože označi za hinavce, ker uživamo živila živalskega izvora? Do nedavnega je večina ljudi verjela, da je nujno jesti živila živalskega izvora in da bi brez te hrane ljudje shirali in umrli. Mnogi ljudje temu verjamejo še danes.

To prepričanje je neosnovano. Že stoletja vemo, da lahko ljudje živijo brez vsakršnega vnašanja živalskih beljakovin. Če kdorkoli danes še vedno misli, da je nujno jesti živila živalskega izvora, je to le jasen znak kolikšno moč ima oglaševanje v kombinaciji s strani korporacij vodenih medijev, ki krepijo naše želje po tem, da jemo tisto kar smo vajeni in kar nam je okusno.       

Prepričanje, da potrebujemo živila živalskega izvora za zdravje, je nedvoumno zgrešeno. Vse ugledne organizacije, vključno z Ameriško zvezo za zdravje srca (American Heart Association) in kliniko Mayo (Mayo Clinic) ter državne inštitucije širom sveta, zdaj priznavajo, da dieta, sestavljena le iz rastlinske hrane, ni le popolnoma zdrava, pač pa skoraj zagotovo bolj zdrava od diete, ki vsebuje meso, mlečne izdelke in jajca. A ne glede na to ali je veganska hrana bolj zdrava, ni razloga verjeti, da je manj zdrava, in živil živalskega izvora se ne more smatrati kot potrebna za človekovo zdravje. Prav tako obstaja splošno soglasje, da je živinoreja ekološka katastrofa.

Se pravi, katero je naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti milijardam živali?

Hrana živalskega izvora je okusna. Uživamo v okusu mesa in ostalih živalskih proizvodov. Jedenje hrane živalskega izvora je priročno. Je navada.

V čem je potem naše konzumiranje živalskih proizvodov drugačno od Jožetove situacije? V ničemer. Užitek v okusu se v moralnem smislu v ničemer ne razlikuje od drugih vrst užitka. 

Zavezani ste k veganstvu

Običajen ugovor na tem mestu se glasi, da obstaja moralna razlika med Jožetom in nekom, ki kupi živalske proizvode v trgovini. Da, morda obstaja psihološka razlika, toda ne moralna – enako kot ni nobene moralne razlike med nekom, ki lastnoročno zagreši umor in nekom, ki zgolj izplača denar drugemu za umor človeka. In nobene razlike ni – ne psihološke, ne moralne – med Jožetom in lovcem.

Če torej nasprotujemo temu kar počne Jože, smo nedosledni v kolikor ne prenehamo jesti hrano živalskega izvora in postanemo vegani, vsaj takrat, ko pregovorno ne stradamo na samotnem otoku ali v rešilnem čolnu. V teh situacijah veljajo druga pravila. Pravzaprav so že bili primeri, ko so ljudje pojedli druge ljudi v tovrstnih skrajnih situacijah in ta dejanja smo kasneje sicer smatrali kot nemoralna (in protizakonita), a opravičljiva z ozirom na okoliščine.

Nekateri trdijo, da je uživanje hrane živalskega izvora tradicija in da so mnoge tovrstne jedi kulturno pomembne. Če je nekaj nemoralno, je nemoralno tudi, če gre za tradicijo ali kulturno pomembnost. Ljudje so bili stoletja rasisti in seksisti, zdaj pa priznavamo, da sta rasizem in seksizem moralno napačna.

Kaj pa rastline? To je ponavadi prvo vprašanje, ki ga dobi vsak vegan na večerji v družbi. Rastline so žive, toda niso čuteče. Ne premorejo zavesti in spoznavne zmožnosti, ki jo imajo živali, ki jih izkoriščamo za hrano. Rastline se odzivajo na dražljaje; ne odgovarjajo. Nimajo interesov; nimajo uma, ki bi dajal čemu prednost ali si česa želel. In tudi, če bi bile rastline čuteče, bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa.

Kot vidite, sva vam pokazala, da ste, razen če smatrate živali kot stvari, ki so izven moralne skupnosti, zavezani k veganstvu. In sploh nisva omenila pravic živali. Kajti tega koncepta ne potrebujemo, razen če je govora o situacijah, ki zahtevajo nujo in rabimo analizo pravic za razumevanje in razrešitev določenega konflikta. Toda 99% vse naše uporabe živali, vključno z najštevilčnejšo uporabo za hrano, ne vsebuje nobene nuje ali kakršnegakoli konflikta med interesi ljudi in živali. Če živali sploh kaj štejejo v moralnem smislu, potem, celo brez sprejetja teorije pravic živali, nobene od teh uporab živali ne morejo biti moralno upravičene.

Gary L. Francione

Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

©2015 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj 

Vir: http://www.theeuropean-magazine.com/gary-l-francione/10366-the-morality-of-eating-meat-eggs-and-dairy   
 

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo: ne gre le za pravice živali

2. Predstavljajte si, da bi obstajalo resnično gibanje za "pravice živali"

3. Živali: naša moralna shizofrenija

4. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

5. "Sočutno" izkoriščanje živali je čisti nesmisel

6. Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva