sreda, 06. september 2017

Veganstvo brez pravic živali

Spodnji blog je bil objavljen kot članek v The Philosophical Salon of the The European Magazine. Avtor Gary L. Francione ga je napisal v sodelovanju z Anno Charlton. Oba sta profesorja univerze Rutgers.


V manj kot petih minutah vam bova pokazala, da ste zavezani k veganstvu.

Branila bova na prvi pogled kontroverzno stališče: da je naša moralna zavrnitev mesa, mlečnih izdelkov, jajc in vseh ostalih živalskih proizvodov za hrano nekaj, kar zahteva naša vsesplošno sprejeta morala glede živali. Če torej zavračate idejo, da so živali stvari brez vsakršne moralne vrednosti, ste moralno zavezani k veganski prehrani. In sploh ne rabite sprejeti teorijo pravic živali.

Začnimo s hipotetičnim primerom: naletite na Jožeta, ki uživa v zadajanju bolečine in trpljenja živalim. Jože ima v svoji kleti zaprte številne živali, kamor jim redno hodi povzročati fizično bolečino, strah in hudo gorje, nakar jih ubije. Jože je sicer krasna oseba; njegova naklonjenost ubijanju živali v nobenem oziru ne vpliva na njegove odnose z drugimi ljudmi. Ko je vprašan zakaj to počne z živalmi, Jože pojasni, da ob tem uživa in se zabava. 

Ali kdorkoli Jožetovega početja ne bi označil za moralno spornega ali celo moralno odvratnega?  Nihče. Ali takšen odziv pomeni, da tisti, ki nasprotuje Jožetovemu početju, sprejema enakopravnost ljudi in živali? Ne. Četudi mislimo, da imajo živali manjšo moralno vrednost od ljudi, bi še vedno nasprotovali Jožetovemu fetišu, saj zadošča že, da verjamemo, da imajo živali vsaj nekaj moralne vrednosti.

Ubijemo skoraj 60 milijard živali na leto

Večina ljudi verjame, da imajo živali moralno vrednost, a da v osnovi ni sporno uporabljati in ubijati živali za človekove namene, vse dokler jim pri tem ne zadajamo nepotrebnega trpljenja. In pojem "nepotrebno" mora izključevati tisto trpljenje, ki je zadano zavoljo užitka, zabave ali priročnosti. Če se zadajanje bolečine zavoljo užitka, priročnosti ali za zabavo smatra kot potrebno oz. nujno, potem se ne more ničesar smatrati kot nepotrebno. Če se lahko užitek, zabavo ali priročnost smatra kot "nujo", potem splošno načelo o živalih velja, da lahko uporabljamo živali dokler ne zadajamo nepotrebnega trpljenja znotraj nepotrebnega trpljenja oz. neupravičenega trpljenja. Torej v Jožetovem primeru bi to splošno načelo pomenilo, da Jože ne sme zadajati več trpljenja kot je nujno za to, da doseže tisto stopnjo užitka in zabave, ki jo išče. Toda nihče ne bi smatral tega kot verodostojno razumevanje pojma "nuja".

Ravno zato večina ljudi nasprotuje krvavim športom, kot so recimo lov na lisice ali bikoborbe: ta dejanja vsebujejo zadajanje trpljenja in smrti živalim za namen užitka in zabave.

Vprašanje se torej glasi: kako lahko upravičimo uboj skoraj 60 milijard živali na leto (kamor niso vštete ribe)? Količina trpljenja, ki jo pod najboljšimi – najbolj "humanimi" pogoji - zadajamo živalim tekom proizvodnje za hrano, je ogromna. Če menimo, da je zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje, kako lahko upravičimo vso to količino trpljenja? Kajti, tudi če bi naredili živinorejo veliko bolj "humano" kot je trenutno, bi še vedno vsebovala trpljenje, strah, gorje in smrt. In nobene bistvene razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi, kot so npr. mlečni izdelki in jajca. Vsi vsebujejo trpljenje, gorje in smrt.

Živinoreja je ekološka katastrofa

Glede na to, da smo kritizirali Jožeta, kaj lahko rečemo v svoj bran, če nas Jože označi za hinavce, ker uživamo živila živalskega izvora? Do nedavnega je večina ljudi verjela, da je nujno jesti živila živalskega izvora in da bi brez te hrane ljudje shirali in umrli. Mnogi ljudje temu verjamejo še danes.

To prepričanje je neosnovano. Že stoletja vemo, da lahko ljudje živijo brez vsakršnega vnašanja živalskih beljakovin. Če kdorkoli danes še vedno misli, da je nujno jesti živila živalskega izvora, je to le jasen znak kolikšno moč ima oglaševanje v kombinaciji s strani korporacij vodenih medijev, ki krepijo naše želje po tem, da jemo tisto kar smo vajeni in kar nam je okusno.       

Prepričanje, da potrebujemo živila živalskega izvora za zdravje, je nedvoumno zgrešeno. Vse ugledne organizacije, vključno z Ameriško zvezo za zdravje srca (American Heart Association) in kliniko Mayo (Mayo Clinic) ter državne inštitucije širom sveta, zdaj priznavajo, da dieta, sestavljena le iz rastlinske hrane, ni le popolnoma zdrava, pač pa skoraj zagotovo bolj zdrava od diete, ki vsebuje meso, mlečne izdelke in jajca. A ne glede na to ali je veganska hrana bolj zdrava, ni razloga verjeti, da je manj zdrava, in živila živalskega izvora se ne more smatrati kot potrebna za človekovo zdravje. Prav tako obstaja splošno soglasje, da je živinoreja ekološka katastrofa.

Se pravi, katero je naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti milijardam živali?

Hrana živalskega izvora je okusna. Uživamo v okusu mesa in ostalih živalskih proizvodov. Jedenje hrane živalskega izvora je priročno. Je navada.

V čem je potem naše konzumiranje živalskih proizvodov drugačno od Jožetove situacije? V ničemer. Užitek v okusu se v moralnem smislu v ničemer ne razlikuje od drugih vrst užitka. 

Zavezani ste k veganstvu

Običajen ugovor na tem mestu se glasi, da obstaja moralna razlika med Jožetom in nekom, ki kupi živalske proizvode v trgovini. Morda obstaja psihološka razlika, toda ne moralna – enako kot ni nobene moralne razlike med nekom, ki lastnoročno zagreši umor in nekom, ki zgolj izplača denar drugemu za umor človeka. In nobene razlike ni – ne psihološke, ne moralne – med Jožetom in lovcem.

Če torej nasprotujemo temu kar počne Jože, smo nedosledni v kolikor ne prenehamo jesti hrano živalskega izvora in postanemo vegani, vsaj takrat, ko pregovorno ne stradamo na samotnem otoku ali v rešilnem čolnu. V teh situacijah veljajo druga pravila. Pravzaprav so že bili primeri, ko so ljudje pojedli druge ljudi v tovrstnih skrajnih situacijah in ta dejanja smo kasneje sicer smatrali kot nemoralna (in protizakonita), a opravičljiva z ozirom na okoliščine.

Nekateri trdijo, da je uživanje hrane živalskega izvora tradicija in da so mnoge tovrstne jedi kulturno pomembne. Če je nekaj nemoralno, je nemoralno tudi, če gre za tradicijo ali kulturno pomembnost. Ljudje so bili stoletja rasisti in seksisti, zdaj pa priznavamo, da sta rasizem in seksizem moralno napačna.

Kaj pa rastline? To je ponavadi prvo vprašanje, ki ga dobi vsak vegan na večerji v družbi. Rastline so žive, toda niso čuteče. Ne premorejo zavesti in spoznavne zmožnosti, ki jo imajo živali, ki jih izkoriščamo za hrano. Rastline se odzivajo na dražljaje; ne odgovarjajo. Nimajo interesov; nimajo uma, ki bi dajal čemu prednost ali si česa želel. In tudi, če bi bile rastline čuteče, bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa.

Kot vidite, sva vam pokazala, da ste, razen če smatrate živali kot stvari, ki so izven moralne skupnosti, zavezani k veganstvu. In sploh nisva omenila pravic živali. Kajti tega koncepta ne potrebujemo, razen če je govora o situacijah, ki zahtevajo nujo in rabimo analizo pravic za razumevanje in razrešitev določenega konflikta. Toda 99% vse naše uporabe živali, vključno z najštevilčnejšo uporabo za hrano, ne vsebuje nobene nuje ali kakršnegakoli konflikta med interesi ljudi in živali. Če živali sploh kaj štejejo v moralnem smislu, potem, celo brez sprejetja teorije pravic živali, nobene od teh uporab živali ne morejo biti moralno upravičene.

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

©2015 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj 

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Sorodne teme (kliknite na povezavo):


Ni komentarjev:

Objavite komentar