Spodnji
blog je bil objavljen kot članek v The Philosophical
Salon of the The European Magazine. Avtor Gary L. Francione ga je napisal v
sodelovanju z Anno Charlton. Oba sta profesorja univerze Rutgers.
V
manj kot petih minutah vam bova pokazala, da ste zavezani k veganstvu.
Branila
bova na prvi pogled kontroverzno stališče: da je naša moralna zavrnitev mesa,
mlečnih izdelkov, jajc in vseh ostalih živalskih proizvodov za hrano nekaj, kar
zahteva naša vsesplošno sprejeta morala glede živali. Če torej zavračate idejo,
da so živali stvari brez vsakršne moralne vrednosti, ste moralno zavezani k
veganski prehrani. In sploh ne rabite sprejeti teorije pravic živali.
Začnimo
s hipotetičnim primerom: naletite na Jožeta, ki se zdi prijeten in prijazen človek. Kasneje izveste, da ima v svoji kleti zaprtih nekaj psov, mačk in drugih živali, kjer jih redno trpinči, povzroča hudo fizično bolečino, strah in gorje, nakar jih ubije. Jože
je sicer krasna oseba; njegova naklonjenost ubijanju živali v nobenem oziru ne
vpliva na njegove odnose z drugimi ljudmi. Ko je vprašan zakaj to počne z
živalmi, Jože pojasni, da ob tem uživa in se zabava.
Ali
kdorkoli Jožetovega početja ne bi označil za moralno spornega ali celo moralno
odvratnega? Nihče. Ali takšen odziv
pomeni, da tisti, ki nasprotuje Jožetovemu početju, sprejema enakopravnost ljudi
in živali? Ne. Četudi mislimo, da imajo živali manjšo moralno vrednost od ljudi,
bi še vedno nasprotovali Jožetovemu fetišu, saj zadošča že, da verjamemo, da
imajo živali vsaj nekaj moralne vrednosti.
Ubijemo skoraj 60 milijard živali na leto
Večina
ljudi verjame, da imajo živali moralno vrednost, a da v osnovi ni sporno
uporabljati in ubijati živali za človekove namene, vse dokler jim pri tem ne
zadajamo nepotrebnega trpljenja. In pojem "nepotrebno" mora izključevati tisto
trpljenje, ki je zadano zavoljo užitka, zabave ali priročnosti. Če se zadajanje
bolečine zavoljo užitka, priročnosti ali za zabavo smatra kot potrebno oz. nujno,
potem se ne more ničesar smatrati kot nepotrebno. Kajti, če se lahko užitek, zabavo
ali priročnost smatra kot "nujo", potem bi splošno načelo o živalih veljalo, da
lahko uporabljamo živali dokler jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja znotraj nepotrebnega oz. neupravičenega trpljenja. Torej v Jožetovem primeru bi to splošno
načelo pomenilo, da Jože ne sme zadajati živalim več trpljenja kot je nujno za to, da
doseže tisto stopnjo užitka in zabave, ki jo išče. Toda nihče ne bi smatral
tega kot verodostojno razumevanje pojma "nuja".
Ravno
zato večina ljudi nasprotuje krvavim športom, kot so recimo lov na lisice ali
bikoborbe: ta dejanja vsebujejo zadajanje trpljenja in smrti živalim za namen
užitka in zabave.
Vprašanje
se torej glasi: kako lahko upravičimo uboj skoraj 60 milijard kopenskih in preko bilijon vodnih živali na leto? Količina trpljenja, ki jo pod najboljšimi – najbolj "humanimi" pogoji - zadajamo živalim tekom proizvodnje za hrano, je ogromna. Če
menimo, da je zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje, kako lahko upravičimo vso
to količino trpljenja? Kajti, tudi če bi naredili živinorejo veliko bolj "humano" kot je trenutno, bi še vedno vsebovala trpljenje, strah, gorje in
smrt. In nobene bistvene razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi,
kot so npr. mlečni izdelki in jajca. Vsi vsebujejo trpljenje, gorje in smrt.
Živinoreja je ekološka katastrofa
Glede
na to, da smo kritizirali Jožeta, kaj lahko rečemo v svoj bran, če nas Jože označi za hinavce, ker uživamo živila živalskega izvora? Do nedavnega je večina
ljudi verjela, da je nujno jesti živila živalskega izvora in da bi brez te
hrane ljudje shirali in umrli. Mnogi ljudje temu verjamejo še danes.
To
prepričanje je neosnovano. Že stoletja vemo, da lahko ljudje živijo brez
vsakršnega vnašanja živalskih beljakovin. Če kdorkoli danes še vedno misli, da je
nujno jesti živila živalskega izvora, je to le jasen znak kolikšno moč ima
oglaševanje v kombinaciji s strani korporacij vodenih medijev, ki krepijo naše
želje po tem, da jemo tisto kar smo vajeni in kar nam je okusno.
Prepričanje,
da potrebujemo živila živalskega izvora za zdravje, je nedvoumno
zgrešeno. Vse ugledne organizacije, vključno z Ameriško zvezo za zdravje srca
(American Heart Association) in kliniko Mayo (Mayo Clinic) ter državne inštitucije širom sveta, zdaj priznavajo, da dieta, sestavljena le iz rastlinske
hrane, ni le popolnoma zdrava, pač pa skoraj zagotovo bolj zdrava od diete, ki
vsebuje meso, mlečne izdelke in jajca. A ne glede na to ali je veganska hrana
bolj zdrava, ni razloga verjeti, da je manj zdrava, in živil živalskega
izvora se ne more smatrati kot potrebna za človekovo zdravje. Prav tako obstaja
splošno soglasje, da je živinoreja ekološka katastrofa.
Se
pravi, katero je naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti
milijardam živali?
Hrana
živalskega izvora je okusna. Uživamo v okusu mesa in ostalih živalskih
proizvodov. Jedenje hrane živalskega izvora je priročno. Je navada.
V
čem je potem naše konzumiranje živalskih proizvodov drugačno od Jožetove
situacije? V ničemer. Užitek v okusu se v moralnem smislu v ničemer ne razlikuje
od drugih vrst užitka.
Zavezani ste k veganstvu
Običajen
ugovor na tem mestu se glasi, da obstaja moralna razlika med Jožetom in nekom,
ki kupi živalske proizvode v trgovini. Da, morda obstaja psihološka razlika, toda
ne moralna – enako kot ni nobene moralne razlike med nekom, ki lastnoročno
zagreši umor in nekom, ki zgolj izplača denar drugemu za umor človeka. In
nobene razlike ni – ne psihološke, ne moralne – med Jožetom in lovcem.
Če
torej nasprotujemo temu kar počne Jože, smo nedosledni v kolikor ne prenehamo
jesti hrano živalskega izvora in postanemo vegani, vsaj takrat, ko pregovorno ne
stradamo na samotnem otoku ali v rešilnem čolnu. V teh situacijah veljajo druga
pravila. Pravzaprav so že bili primeri, ko so ljudje pojedli druge ljudi v
tovrstnih skrajnih situacijah in ta dejanja smo kasneje sicer smatrali kot
nemoralna (in protizakonita), a opravičljiva z ozirom na okoliščine.
Nekateri
trdijo, da je uživanje hrane živalskega izvora tradicija in da so mnoge
tovrstne jedi kulturno pomembne. Če je nekaj nemoralno, je nemoralno tudi, če
gre za tradicijo ali kulturno pomembnost. Ljudje so bili stoletja rasisti in
seksisti, zdaj pa priznavamo, da sta rasizem in seksizem moralno napačna.
Kaj
pa rastline? To je ponavadi prvo vprašanje, ki ga dobi vsak vegan na večerji v
družbi. Rastline so žive, toda niso čuteče. Ne premorejo zavesti in spoznavne
zmožnosti, ki jo imajo živali, ki jih izkoriščamo za hrano. Rastline se
odzivajo na dražljaje; ne odgovarjajo. Nimajo interesov; nimajo uma, ki
bi dajal čemu prednost ali si česa želel. In tudi, če bi bile rastline čuteče,
bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno
ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa.
Kot
vidite, sva vam pokazala, da ste, razen če smatrate živali kot stvari, ki so izven
moralne skupnosti, zavezani k veganstvu. In sploh nisva omenila pravic živali.
Kajti tega koncepta ne potrebujemo, razen če je govora o situacijah, ki
zahtevajo nujo in rabimo analizo pravic za razumevanje in razrešitev določenega
konflikta. Toda 99% vse naše uporabe živali, vključno z najštevilčnejšo uporabo
za hrano, ne vsebuje nobene nuje ali kakršnegakoli konflikta med interesi ljudi
in živali. Če živali sploh kaj štejejo v moralnem smislu, potem, celo brez
sprejetja teorije pravic živali, nobene od teh uporab živali ne morejo biti
moralno upravičene.
Gary
L. Francione
Board
of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University
©2015
Gary L. Francione
Prevod: Leon Kralj
******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.
Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar