petek, 01. september 2017

Sprememba paradigme zahteva jasnost glede moralne osnove: Veganstvo

9. januar, 2012 /avtor Gary L. Francione

Če bi radi kadarkoli dosegli spremembo paradigme [od gledanja na živali kot na lastnino do gledanja nanje kot na ne-človeške osebe, čigar življenja imajo vrednost samo po sebi; op.p.], moramo jasno vedeti kako nameravamo spremeniti obstoječo paradigmo.  

Biti moramo jasni, da je veganstvo nedvoumna osnova vsega, kar se imenuje gibanje za "pravice živali". Če pojem "pravice živali" sploh kaj pomeni, potem mora pomeniti to, da ne moremo moralno upravičiti nobenega izkoriščanja živali; ne moremo upravičiti ravnanja z živalmi kot z virom za človeka, ne glede na to kako "humano" je to ravnanje.  

Nehati moramo misliti, da se bodo ljudje "ustrašili" veganstva in da moramo zato promovirati nekaj kar je manj od veganstva. Če na razumljiv način pojasnimo moralne ideje in argumente v prid veganstva, jih bodo ljudje razumeli. Morda ne bodo vsi takoj postali vegani, pravzaprav jih večina ne bo. Toda vedno moramo biti jasni glede moralne osnove. Če želi nekdo storiti manj od tega (kot stvar postopnosti), naj bo to njena/njegova odločitev in ne nekaj kar svetujemo mi. Osnova mora biti vedno jasna. Nikoli ne bi smeli promovirati "srečnega" oz. "humanega" izkoriščanja kot moralno sprejemljivega.  

Ideja, da bi morali promovirati "srečno" oz. "humano" izkoriščanje kot del "majhnih, postopnih korakov", ignorira dejstvo, da reforme za dobrobit živali (welfare reforme) ne pripomorejo bistveno k večji zaščiti interesov živali; pravzaprav welfare reforme v večini primerov ne storijo drugega kot naredijo izkoriščanje živali bolj ekonomsko učinkovito s tem ko se osredotočajo na prakse (npr. ograde za breje svinje, električno omamljanje piščancev ali ograde za teličke), ki so že tako ali tako neučinkovite. Z odstranitvijo praks, ki so ekonomsko ranljive, naredijo welfare reforme izkoriščanje živali bolj dobičkonosno. V večini primerov bi se te spremembe tako ali tako zgodile tudi brez welfare kampanj, ravno zato, ker izboljšajo neučinkovitosti znotraj proizvodnega procesa. Poleg tega welfare reforme poskrbijo, da se javnost počuti bolje ob izkoriščanju živali. Jasen dokaz tega je gibanje za meso/živalske proizvode "srečno" izkoriščanih živali.

Nikoli ne bi zagovarjali "humanega" oz. "srečnega" človeškega suženjstva, posilstva, genocida, itd. Torej, če verjamemo, da so živali moralno pomembne in da imajo interes ne le, da ne trpijo, temveč da nadaljujejo svoje življenje, ne bi nikoli smeli vlagati svojega časa in energije v zagovarjanje "humanega" oz. "srečnega" izkoriščanja živali.

Welfare reforme in celotno gibanje "srečnega" izkoriščanja niso "majhni, postopni koraki". So veliki koraki – nazaj.

Nekateri zagovorniki živali pravijo, da je problematično vztrajati, da je veganstvo moralna osnova, zato ker je to "obsojevalno" oziroma ker predstavlja sodbo, da je veganstvo moralno bolj zaželeno od vegetarijanstva in da so vegetarijanci (oz. ostali konzumenti živalskih proizvodov) "slabi" ljudje. Da, kar se prvega dela tiče; in ne kar zadeva drugi del. Nobene moralne razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi. Vsi so enaki in ne moremo upravičiti konzumiranja nobenega izmed njih. Reči, da ne ješ mesa, a ješ mlečne izdelke, jajca ali karkoli že, ali da ne nosiš krzna, a nosiš usnje ali volno, je podobno kot reči, da ješ meso lisastih krav, a ne mesa rjavih krav; v tem ni nobenega smisla. Domnevna "meja" med mesom in vsem ostalim je le fantazija – umetna razlika, ustvarjena z namenom, da se upraviči nekatere oblike izkoriščanja in se jih smatra za "boljše" oz. moralno sprejemljive. To ni obsojanje vegetarijancev zavoljo tega ker niso vegani, temveč poziv tem ljudem, da uvidijo neskladje med svojimi dejanji in moralnimi načeli, za katere trdijo, da jih sprejemajo in da so vsi živalski proizvodi rezultat zadajanja trpljenja in smrti čutečim bitjem. Ne gre za obsojanje ljudi, temveč za obsojanje dejanj in družbenega sistema. In to je nujna sestavina etičnega življenja.

Če zavzamemo stališče, da ni mogoče podati sodbe v zvezi s tem, da je veganstvo moralno bolj zaželeno od vegetarijanstva, zato ker je vsakdo "na svoji življenjski poti", potem dajati moralno sodbo postane bodisi popolnoma nemogoče bodisi specistično [specizem je diskriminacija na podlagi vrste; op.p.]. Nemogoče zato, ker če je vsakdo "na svoji življenjski poti", potem ne smemo nič reči rasistu, seksistu, anti-semitu, homofobu, itd. Če rečemo, da so te oblike diskriminacije nemoralne, a da smo, kar se živali tiče, vsi "na svoji življenjski poti", potem smo preprosto specistični in pri živalih ne podajamo enake moralne analize kot jo podajamo v človeškem kontekstu.

Ko govorimo o veganstvu z vegetarijanci oz. ostalimi konzumenti živalskih proizvodov, ne bi smeli nikoli dajati občutka, da mislimo, da so "slabi" ljudje. Osredotočiti bi se morali na to, zakaj je vsakršna oblika izkoriščanja živali neskladna z moralnim načelom, za katerega oni sami trdijo, da ga sprejemajo: namreč, da so živali članice moralne skupnosti in da zadajanje trpljenja in smrti kateremukoli članu te skupnosti – človeku ali živali – zahteva dobro opravičilo. In karkoli že spada pod dobro opravičilo, okus, priročnost, modne smernice, itd., to niso.

In nenazadnje, vedno bi morali dati jasno vedeti, da izkoriščati živali ni prav, zato ker gre za specizem. In specizem je nemoralen zato, ker gre, enako kot pri rasizmu, seksizmu, homofobiji, antisemitizmu in ostalih oblikah človeške diskriminacije, za nasilje nad člani moralne skupnosti v primerih, ko tega nasilja ni mogoče moralno upravičiti. A to pomeni, da tisti, ki nasprotujemo specizmu, neobhodno nasprotujemo tudi diskriminiranju ljudi. Nobenega smisla ni reči, da je specizem nemoralen zato ker je podoben rasizmu (oz. ostalim oblikam diskriminacije), a da ne zavzemamo stališča do rasizma. Seveda ga. Morali bi mu nasprotovati in to vedno dati jasno vedeti.   

Veganstvo pomeni nenasilje. Pomeni ne škodovati drugim čutečim bitjem, samemu sebi in okolju, od katerega je odvisno življenje vseh bitij. V mojih očeh je gibanje za pravice živali, v svojem jedru, gibanje za končanje nasilja nad vsemi čutečimi bitji. Je gibanje, ki si prizadeva za temeljno pravičnost za vse. Je novonastajajoče mirovno gibanje, ki se ne ustavlja pri umetno postavljeni meji, ki ločuje ljudi od neljudi. Spreminjanje hierarhične paradigme vseprisotnega izkoriščanja, ki prevladuje že tisočletja, zahteva precej trdega dela. In to trdo delo zahteva jasnost.


Gary L. Francione
Professor, Rutgers University

© 2012 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com

Sorodne teme (kliknite na povezavo):



Ni komentarjev:

Objavite komentar