Tretje načelo
abolicionističnega pristopa k pravicam živali govori o tem, da je veganstvo moralni
imperativ:
Veganstvo je moralna osnova, pri čemer je ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu temelj vsakega resnega zagovorništva pravic živali.
Obrazložitev:
Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali: tretja možnost ne obstaja. Ne biti vegan pomeni neposredno sodelovati pri izkoriščanju živali. Abolicionisti predstavljamo veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ in kot edini razumni odgovor na spoznanje, da imajo živali moralno vrednost. Če živali kaj štejejo v moralnem smislu, potem jih ne moremo obravnavati kot potrošno blago, jih jesti, se oblačiti v njihove kože ali jih izkoriščati v druge namene. Enako kot ne moremo biti za odpravo človeškega suženjstva, če smo lastniki sužnjev, ne moremo biti abolicionisti oz. za odpravo živalskega suženjstva, če hkrati uživamo živalske izdelke. Za abolicioniste je veganstvo vprašanje temeljne pravičnosti. "Abolicionistični pristop k pravicam živali" je izvorno, neodvisno družbeno gibanje. Zagovarjanje veganstva kot temeljnega načela pravičnosti ne zahteva velikih, bogatih korporacij ali "voditeljev." To je nekaj, kar lahko in tudi moramo početi vsi kot množično gibanje. Vsak od nas mora biti vodja.
Abolicionisti
(zagovorniki odprave izkoriščanja živali) se strinjamo z welfaristi (zagovorniki
reguliranja izkoriščanja živali) v tem, da izkoriščanje živali ne bo izginilo "preko noči" in da potrebujemo postopne korake – welfaristi pravijo temu "baby
steps" [majhni koraki; op.p.] – za dosego odprave izkoriščanja živali. Toda
abolicionisti zavračamo kampanje za welfare reforme [kampanje za večje
kletke, daljše verige, "prosto" rejo, ipd.; op.p.] in single-issue kampanje [kampanje, ki nasprotujejo le točno določenemu proizvodu živalskega izvora oz.
obliki izkoriščanja živali – npr. krzno, jajca baterijske reje, pasji boji, lov,
bikoborbe, itd.; op.p.] kot nekaj, kar naj bi predstavljalo postopne korake,
zato ker so neskladne z idejo, da imajo živali moralno vrednost in pravico ne
biti uporabljene kot vir za ljudi. Poleg tega v praktičnem smislu tovrstne
kampanje ne učinkujejo in že po sami naravi
ne morejo voditi do odprave izkoriščanja živali.
Kljub
trditvam welfaristov, da abolicionisti nimamo praktičnega načrta za spremembo,
imamo abolicionisti zelo jasen program za postopno spremembo tako na ravni
posameznika kot družbe: veganstvo ter ustvarjalni, nenasilni aktivizem in izobraževanje ljudi o veganstvu. Veganstvo
pomeni, da ne jemo nobenih živil živalskega izvora, se ne oblačimo v njihove
kože in, kolikor je to praktično izvedljivo, na noben drug način ne uporabljamo
živali.
Za
začetek je treba povedati, da nihče
ne trdi, da je, kar se zdravja tiče, nujno jesti hrano živalskega izvora. Uradno stališče vseh največjih prehranskih organizacij na svetu, Academy of
Nutrition and Dietetics, American Diabetes Association, American
Heart Association, British Nutritional Foundation, Dietician´s
Association of Australia, Dieticians of Canada ter Heart and Stroke
Foundation; raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij, vključno z Mayo
Clinic, UCLA Health Center, University of Pennsylvania School of
Medicine ter University of Pittsburgh School of Medicine; uradnih državnih
ustanov, kot sta British National Health Service, U.S. National Institutes
of Health, U.S. Department of Agriculture ter U.S. Department of Health and
Human Services; in zdravstvenih organizacij, ki izdajajo znanstveno recenzirane
(peer-reviewed) publikacije, kot npr. Kaiser Permanente, se glasi, da
je "veganska prehrana popolnoma
zdrava, prehransko ustrezna in primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih,
vključno z nosečnicami, doječimi materami, dojenčki, otroki, mladostniki in
športniki". Nekatere izmed omenjenih organizacij dokazujejo tudi,
da ima lahko veganska prehrana številne zdravstvene prednosti v primerjavi s
prehrano, ki vsebuje živila živalskega izvora.
Poleg
tega ni več nobenih resnih dvomov, da je živinoreja prava katastrofa za
okolje. Živinoreja povzroča erozijo tal, krčenje gozdov, ogromno porabo in
onesnaževanje vode ter prispeva največ h globalnemu segrevanju – Worldwatch Institute ocenjuje, da gre vsaj 51% vsakoletnih globalnih emisij toplogrednih
plinov pripisati živinoreji.
Kakorkoli
že, osredotočimo se na veganstvo kot moralno načelo.
Besedo "vegan" je skoval Donald Watson leta 1944, ko je v Veliki Britaniji ustanovil
društvo The Vegan Society. Watson je nasprotoval izkoriščanju živali in v prvi izdaji
društvenega časopisa, The Vegan News, zapisal: "Kot lahko
razločno vidimo, je naša današnja civilizacija zgrajena na izkoriščanju živali,
enako kot so bile pretekle civilizacije zgrajene na izkoriščanju sužnjev.
Verjamem, da je duševna usoda človeka takšna, da bo sčasoma s prezirom gledal
na to, da smo se ljudje nekoč prehranjevali z izdelki iz živalskih teles."
Vztrajal
je, da zavračati meso ni dovolj: "Nesporna krutost, povezana s proizvodnjo
mleka in mlečnih izdelkov, je jasen znak, da se lakto-vegetarijanstvo nahaja le
na pol poti med mesnim prehranjevanjem in resnično humanim, civiliziranim
prehranjevanjem, zato menim, da bi si morali tekom našega bivanja na tem
planetu prizadevati za to, da se toliko razvijemo, da ´naredimo celoten korak´." Watson je zavračal tudi jedenje jajc. Beseda "veganstvo" izhaja iz začetnih in
končnih črk besede "vegetarijanstvo", kajti Watson je verjel, da je veganstvo
logičen cilj, h kateremu teži vegetarijanstvo in bo nekega dne to tudi postalo.
Izogibal se je nošenju usnja, volne in svile ter uporabljal grablje namesto
lopate pri vrtnarjenju, da bi se izognil ubijanju črvov. Watson je nasprotoval
lovu, ribolovu, krvavim športom in poskusom na živalih.
Watson
je žel (in ponazarjal) zdravstvene prednosti veganske prehrane, a bilo je
očitno, da dojema veganstvo predvsem kot moralno načelo. Vegansko gibanje je
smatral za "najpomembnejše gibanje v zgodovini", ker ponuja rešitev za krizo
pohlepa in nasilja, ki je preželo in prizadelo celotno človeštvo in ki grozi z
ekološko katastrofo. Čeprav ni bil veren v tradicionalnem smislu, je gojil
globoka duhovna prepričanja, ki so vključevala idejo, da biti nevegan krši
naravni red ter da, generalno gledano, predstavlja naše nasilje do ne-človeških
živali kršenje duhovnih načel, kar se odraža tako v našem psihičnem
nezadovoljstvu kot tudi negativnih vplivih na fizično zdravje.
Abolicionistični
pristop sprejema in nadgrajuje Watsonovo stališče in vidi veganstvo kot stvar
temeljne pravičnosti. Abolicionistični pristop trdi, da je veganstvo ter
ustvarjalno, nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu, najpomembnejša oblika
aktivizma in zagovorništva pravic živali, ki jo lahko izvajamo. Pravzaprav je
samo preko izobraževanja ljudi o veganstvu mogoče doseči spremembo paradigme
stran od dojemanja živali kot lastnine k dojemanju živali kot ne-človeških
oseb.
[Opomba:
Abolicionistični vegani v nobenem oziru ne podpiramo organizacije The Vegan
Society, saj le-ta ne promovira veganstva kot moralno osnovo in je odstopila od
Watsonove vizije. Za podrobnejšo razlago glejte ta blog in ostale zapise o
The Vegan Society na tej spletni strani.]
Abolicionistični
pristop smatra veganstvo za moralni
imperativ. To kar želimo s tem reči je, da če imajo živali moralno vrednost
[če niso predmeti; op.p.], smo moralno zavezani k temu, da jih prenehamo jesti,
se vanje oblačiti in uporabljati. Skratka, za tistega, ki se strinja, da imajo
živali moralno vrednost, postati vegan ni le ena izmed možnih izbir; je osnovna moralna dolžnost. Za abolicioniste veganstvo ni stvar "sočutja", "usmiljenja" ali česarkoli drugega kot najmanj kar
je nujno potrebno za izpolnitev naših
moralnih dolžnosti do živali. Čeprav se začno nekateri ljudje prehranjevati
vegansko iz zdravstvenih razlogov ali zaradi skrbi za okolje, pa
abolicionistični vegani vidimo veganstvo najprej in predvsem kot moralno dolžnost. To je nekaj kar dolgujemo živalim. Abolicionistični
vegan ima lahko seveda tudi zdravstvene ali okoljske skrbi, toda primarni motiv
in gonilna sila je morala.
Abolicionistični
pristop je jasen: kdor ni vegan, aktivno
sodeluje pri izkoriščanju živali. Glede na to, da abolicionisti zavračamo vso izkoriščanje živali, tudi domnevno "humano" izkoriščanje, abolicionisti nimamo druge izbire, kot biti načelni in
dosledni vegani.
Abolicionisti
vidimo veganstvo kot zavrnitev statusa ne-človeških živali kot potrošnega
blaga. Ljudje izkoriščamo živali zato, ker jih vidimo kot predmete. So lastnina
brez moralne vrednosti. Abolicionisti ne priznavamo lastniškega statusa ne-človeških
živali in zavračamo sodelovanje pri njihovem institucionaliziranem
popredmetenju. Abolicionisti se zavedamo, da ko ljudje jedo, nosijo ali
uporabljajo živalske proizvode, vsakič znova pritrjujejo zahrbtnemu sistemu, ki
obravnava ne-človeške živali izključno kot vir za ljudi.
Abolicionisti
vidimo veganstvo kot temeljno načelo pravičnosti: preprosto krivično je obravnavati
neljudi kot potrošno blago in jim odrekati tisto temeljno pravico, ki jo
brezpogojno priznavamo vsem ljudem, ne glede na njihove osebne značilnosti.
Abolicionisti
vidimo veganstvo kot dejanje nenasilnega upora, kot zavrnitev sodelovanja pri
zatiranju nedolžnih in ranljivih ter kot odklonitev sprevržene ideje, da je
škodovanje drugim čutečim bitjem nekaj "normalnega".
Abolicionisti
vidimo veganstvo kot vključitev načela abolicionizma v posameznikovo življenje.
Zagovorniki živali, ki trdijo, da so za pravice živali in za odpravo njihovega
izkoriščanja, a hkrati nadaljujejo z jedenjem ali uporabljanjem živalskih
proizvodov, niso v ničemer drugačni od tistih, ki so trdili, da so za človekove
pravice in odpravo suženjstva, a so nadaljevali s posedovanjem sužnjev.
Abolicionisti
vidimo veganstvo kot neobhodni sestavni del nenasilnega življenja. To pomeni,
da je tisti, ki se opredeli za nenasilje, zavezan k temu, da postane vegan.
Nenasilje mora seveda udejanjati tudi na drugih področjih: biti vegan ni
dovolj, a je vsekakor neobhodno.
Kot
že rečeno, kar zadeva abolicioniste, se veganstvo ne nanaša le na prehrano,
temveč tudi na obleke in vse ostale oblike uporabljanja živali. Povedano
drugače, vegan je tisti, ki ne jé živali, se ne oblači vanje in jih, kolikor je
to praktično izvedljivo, ne uporablja na noben drug način. Nemogoče se je
izogniti vsem živalskim proizvodom. Z ozirom na to, da ubijemo na stotine
milijard živali vsako leto, so stranski živalski proizvodi dostopni zelo poceni
in so vključeni kot sestavina v mnogo stvari, kot na primer v ceste, plastiko
in lepilo, ki se uporablja v proizvodnji čevljev. Toda, ko imamo izbiro – in to
je praktično vedno in povsod, razen če smo obtičali na samotnem otoku ali
brodolomu – smo moralno zavezani k temu, da ne jemo, ne nosimo in ne
uporabljamo živali. Ravno tako menimo, da veganstvo pomeni ne prisostvovati
dogodkom oz. obiskovati krajev, ki vsebujejo izkoriščanje živali, kot so npr.
živalski vrtovi, cirkusi, rodei ali konjske dirke.
Potrebno
je tudi poudariti, da za abolicioniste veganstvo vsekakor ni sinonim za "moralno popolnost". Čeprav govorimo o zavračanju vseh oblik človeške
diskriminacije, kar je tudi sestavni del abolicionističnega pristopa (glejte
obrazložitev načela št. 5), mislimo, da ni prav reči, da če je nekdo
seksist, potem ni vegan. Tisti, ki je seksist, ni abolicionist (kot razumemo ta
pojem). Toda seksist je lahko seksistični vegan. Med nekaterimi vegani namreč obstaja
težnja, da predstavljajo termin vegan tako široko, da to na koncu postane
okrajšava za vse, kar ta oseba pojmuje kot idealno moralo.
Vegetarijanstvo kot "prehod" do veganstva?
Čeprav
je Watson iz moralnih razlogov nasprotoval konzumiranju vseh živalskih
proizvodov, je bil prepričan, da morajo, upoštevajoč psihološke in sociološke
vidike, ljudje nujno najprej skozi fazo vegetarijanstva, preden postanejo
vegani. Vegetarijanstvo je videl kot nekakšen "prehod" in veganstvo kot
zaključek tega evolucijskega procesa, ki se je pričel z vegetarijanstvom. Watson
ni nasprotoval temu, da vegani promovirajo vegetarijanstvo ravno zato, ker
je imel to za nujni del evolucijskega procesa.
Abolicionisti
zavračamo to prepričanje in trdimo, da moramo dati jasno vedeti, da
vegetarijanstvo vsebuje izkoriščanje živali in mora biti zavrnjeno. Nobene
moralne razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi. Promovirati
vegetarijanstvo kot del "evolucije", ki domnevno privede do veganstva, je enako
kot reči, da bi morali promovirati konzumiranje nekaterih živalskih proizvodov
kot način za dosego prenehanja konzumiranja vseh živalskih proizvodov. V tem
oziru je argument "prehoda", ki zadeva vegetarijanstvo, popolnoma enak
argumentu za welfare reforme: češ, promovirati bi morali "humano" izkoriščanje
živali kot način za dosego odprave izkoriščanja. Abolicionisti zavračamo
argument "prehoda" v obeh kontekstih [glejte obrazložitev tukaj, tukaj in tukaj; op.p.].
Če
so ljudje in živali enakovredni v tem, da imajo pravico ne biti uporabljeni kot
lastnina, potem ravno tako kot je vsakršna oblika človeškega suženjstva kršitev te pravice, je tudi vsakršna oblika izkoriščanja živali kršitev le-te. Abolicionisti
ne promoviramo vegetarijanstva, zato ker ni nobene moralne razlike med mesom in
drugimi živalskimi proizvodi. Nobene moralne razlike ni med mesom in mlečnimi
izdelki ali jajci. Živali, izkoriščane za mleko ali jajca, v primerjavi s
tistimi, ki so ubite za meso, živijo dlje, z njimi se ravna slabše in nazadnje
končajo v istih klavnicah. Ne jesti govedine, a še naprej piti mleko, je enako
nesmiselno kot jesti le meso velikih krav, a ne majhnih krav. Poleg tega tudi
ni nobene relevantne moralne razlike med kravo in ribo, ko govorimo o
upravičenosti obravnavanja kateregakoli od njiju kot vira za ljudi. Morda lažje
razpoznamo bolečino oz. trpljenje krave, zato ker je, enako kot mi, sesalec.
Toda to ni razlog za ignoriranje trpljenja in smrti več sto milijard čutečih
rib in drugih morskih živali, kolikor jih ubijemo vsako leto.
Abolicionisti
ne promoviramo kampanj, kot je npr. "Brezmesni ponedeljek", ki (med drugim)
krepi idejo, da je jesti meso bolj nemoralno kot jesti mlečne izdelke ali jajca.
Vsi živalski proizvodi vsebujejo
trpljenje; vsi vsebujejo smrt; vsi predstavljajo nepravičnost. Veganstvo
je moralni imperativ; je nekaj kar bi morali
storiti in storiti ne bi smeli nič manj od tega.
Odlomek
iz knjige Garyja L. Francioneja & Anne Charlton Animal Rights: The Abolitionist Approach (Založba
Exempla, 2015), stran 70 – 75 (opombe izpuščene).
©2016
Gary L. Francione & Anna Charlton. Vse pravice pridržane.
******
Če
še niste vegan, postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti
gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do
samega sebe.
Če
imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena
izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da
si prizadeva za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ.
Gary
L. Francione,
Board
of Governors Distinguished Professor, Rutgers University
Anna
Charlton,
Adjunct
Professor, Rutgers University
©2016
Gary L. Francione in Anna Charlton
Prevod:
Leon Kralj
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar