torek, 31. januar 2017

Živali kot lastnina ter analogija s posilstvom

28. december, 2006 /avtor Gary L. Francione

Odkar sem včeraj objavil blog Veganstvo: Temeljno načelo abolicionističnega gibanja, sem prejel ogromno elektronske pošte od ljudi, ki pravijo, da jim je moja analiza pomagala pri razmišljanju o tej tematiki. Čeravno so vprašanja bralcev raznolika, pa se večinoma osredotočajo na dve stvari, ki sem ju izpostavil v blogu: status živali kot lastnine in analogija s posilstvom. Ponujam vam svoj odgovor v zvezi s tem.

Živali kot lastnina


Prvič, nekateri ljudje so me prosili naj bolj podrobno razložim argument o zgrešenosti welfare pristopa do vprašanja pravic živali na osnovi tega ker so živali lastnina. 
[Opomba prevajalca: za razliko od abolicionističnega pristopa do vprašanja pravic živali, welfare pristop – pristop "dobrobiti živali" - meni, da je problem v trpljenju oz. načinu izkoriščanja živali, in ne v njihovem ubijanju oz. dejstvu, da jih sploh izkoriščamo, saj ne promovira veganstva kot moralne osnove, pač pa izvaja kampanje za boljše ravnanje z izkoriščanimi živalmi, kar se posledično odraža v trgovski ponudbi domnevno "humanih" proizvodov živalskega izvora in pomiritvi ljudi, ki se lahko zaradi tega počutijo boljše ob nadaljevanju svojega izkoriščanja živali.]

O tem sem že veliko pisal. Primerno mesto za začetek učenja o tem problemu je video predstavitev Živali kot lastnina, ki se nahaja na moji spletni strani.

Če povzamem zelo na kratko: živali so lastnina; so ekonomsko tržno blago. In ker so živali lastnina, so obravnavane izključno kot sredstvo za dosego naših ciljev. Živali nimajo nobene inherentne vrednosti [=ljudje ignoriramo dejstvo, da vsaka žival ceni svoje življenje, četudi ga ne ceni nihče drug; op.p.]; imajo le zunanjo oz. pogojno vrednost, ki jim jo določimo ljudje. Kar se zakona tiče, se ne-človeške živali ne razlikujejo od katerekoli druge lastnine, ki jo posedujemo.

Obstaja seveda osnovna razlika med živalsko lastnino in drugo vrsto lastnine, in sicer v tem, da so živali, za razliko od naših avtomobilov, iPodov, itd., čuteča bitja. Imajo subjektivno zavedanje. Imajo interese. Imajo hotenja, želje in prioritete – in predvsem imajo interes, da ne trpijo, ne izkusijo bolečine in da živijo. V tem pomembnem oziru se živalska lastnina bistveno razlikuje od vsake druge vrste lastnine. Krava je čuteče bitje, ki ima subjektivno zavedanje in lahko trpi; iPod ni čuteče bitje in nima subjektivnega zavedanja. iPod nima nobenih hotenj, želja ali prioritet.

Težava je v tem, da zaščita interesov živali predstavlja strošek. Zato večinoma ščitimo le tiste interese živali, od katerih si obetamo ekonomsko korist.

Na primer, vsak zakol krave neobhodno vključuje bolečino in trpljenje. Po zakonu morajo biti krave pred zakolom omamljene z elektrošokom (razen v primerih, ko so zaklane v skladu s kosher ali halal postopkom) in čeprav je omamljanje strošek, se smatra, da je ekonomsko upravičen. Namreč, če so živali omamljene, se med samim postopkom klanja manj premikajo, kar zmanjša možnost nastanka poškodb delavcev in zmanjša škodo na truplih, ki bi lahko nastala v primeru neomamljene živali. Omamljanje torej omogoča, da se lahko meso proda po višji ceni.

Seveda imajo krave v svojem življenju še številne druge interese razen tistega, ki ga imajo v trenutku preden jim zabodemo nož v vrat in mnogo izmed teh drugih interesov je prežetih z bolečino in trpljenjem. Toda teh interesov ne ščitimo, ker ne bi bili ekonomsko upravičeni. Zaščita teh drugih interesov bi predstavljala strošek, ki bi bil večinoma prenešen na potrošnika. Čeprav se večini ljudi nekako dozdeva, da bi se moralo z živalmi ravnati "humano", je realnost takšna, da večina ljudi uživa živali in živalske proizvode in če bi jim bilo res mar za to, jih sploh ne bi jedli. Povedano drugače, večina ljudi ni pripravljena "plačati" več zaščite za živali.

Zato ostajajo welfare standardi zelo nizki in vezani na status živali kot potrošnega blaga. Od družbe, ki konzumira živali – početje, ki ne more biti opravičeno z ničemer drugim kot z gurmanskim užitkom ali navado – generalno gledano ne moremo pričakovati, da bo "kupila" več zaščite za te živali, glede na to, da ta zaščita predstavlja strošek in da bi vsak omembe vreden porast zaščite živali pomenil znatno podražitev živalskih proizvodov.

Ideja, da so živali potrošno blago, se lepo odraža v welfare zakonih [zakonih za "zaščito/dobrobit" živali; op.p.] in welfare kampanjah organizacij za živali. 

Welfare zakoni prepovedujejo zadajanje "nepotrebnega" trpljenja živalim, toda ta standard že od nekdaj izvzema tisto trpljenje, ki ga industrija smatra kot "potrebno" oz. "neizogibno" trpljenje. In industrija na splošno ščiti interese živali le do te mere, ko je to stroškovno upravičeno. Zakaj se zakon zgleduje po industrijskih standardih? Za to obstaja več razlogov. Eden izmed razlogov je, da predvidevamo, da tisti ljudje, ki vzrejajo živali za zakol, ne bodo povzročali bolečine in trpljenja svoji živalski lastnini brez tehtnega razloga, saj bi se to odrazilo v zmanjšanju vrednosti njihove živalske lastnine. Drugi razlog je v tem, da so mnogi welfare zakoni pravzaprav kazenski zakoni (npr. pravilniki proti mučenju živali), ki predstavljajo navodilo ljudem kaj je prepovedano ravnanje. In industrijski standardi priskrbijo to navodilo.  

Če pogledate večino welfare kampanj za živali boste opazili, da povečini povezujejo interese živali z ekonomskim vidikom. Oglejte si moj blog v zvezi s kampanjo v ZDA, ki se osredotoča na ograde za breje svinje. Blog razkriva kako se alternative za tovrstne ograde promovira kot nekaj kar bo proizvodnjo svinjine naredilo bolj dobičkonosno.

In to povezavo med welfare standardi za živali in ekonomsko koristjo za ljudi izpostavljajo in jo ponujajo industriji ravno welfare strokovnjaki oz. samooklicani "zagovorniki živali". Razmislite o nekaterih izjavah gospe Temple Grandin, oblikovalke klavnic in svetovalke mesne industrije, ki jo organizacija za pravice živali PETA razglaša za "vizionarko" zavoljo njenega dela na področju načrtovanja klavnic. PETA opisuje Grandinovo kot "vodilno strokovnjakinjo na svetu za dobrobit goveda in prašičev". Po pričevanju Grandinove: 

»Ko živina – govedo, prašiči in ovce – prispejo v klavniški obrat, so pravilni postopki ravnanja pomembni ne le za dobro počutje živali [Opomba prevajalca: Grandinova očitno misli, da so živali prišle v toplice na počitnice in ne v klavnico]pač pa lahko predstavljajo pomembno razliko med dobičkom in izgubo. Raziskave jasno kažejo, da se lahko številne koristi za kvaliteto mesa dosežejo s skrbnim, mirnim ravnanjem z živalmi. ... Ustrezno ravnanje z živalmi ni le pomemben etični cilj, temveč poskrbi, da mesna industrija poteka varno, učinkovito in dobičkonosno.« (glej vir)
 
»Pravilno omamljanje živali bo omogočilo boljšo kvaliteto mesa. Nepravilno izvedeno električno omamljanje povzroči krvne madeže in zlome kosti. Dobra praksa omamljanja se zahteva tudi zato, da bo obrat deloval v skladu z Zakonom o humanem klanju in v skladu z dobrobitjo živali. Če se omamljanje izvede pravilno, žival ne čuti nobene bolečine in je v trenutku nezavestna. Telo živali, ki je pravilno omamljena, bo mirujoče in bo omogočilo varno delo klavniškim delavcem.« (glej vir)
 
»Nežno ravnanje v dobro načrtovanih prostorih bo zmanjšalo stopnjo stresa, izboljšalo učinkovitost in zagotovilo dobro kvaliteto mesa. Grobo ravnanje ali pomanjkljivo oblikovana oprema so pogubni tako za dobrobit živali kot za kvaliteto mesa.« (glej vir)

Dejstvo, da PETA smatra Grandinovo za "vizionarko", je le eden izmed številnih očitnih razlogov zakaj noben zagovornik živali, ki se resnično zavzema za odpravo izkoriščanja živali, organizacije PETA ne bi smel jemati resno.

Zakone za zaščito/dobrobit živali imamo že več kot 200 let, a danes izkoriščamo več živali in na bolj grozljive načine kot kadarkoli v človeški zgodovini. Ne gre le za akademsko razpravo ali teorijo. Golo dejstvo je, da ukrepi za dobrobit živali ne učinkujejo. Če imajo ukrepi za dobrobit živali za posledico nekoliko manj bolečine in trpljenja, je to le zato, ker nam zaščita nekaterih interesov živali ekonomsko koristi. Ta minimalna stopnja zaščite je edina stvar, ki jo lahko pokažemo po vsem tem času, energiji in denarju, ki so ga generacije zagovornikov živali investirale vse od 19. stoletja dalje. Prav nobenega smisla ni, da si še naprej prizadevaš za welfare regulacije, če sprejemaš abolicionistično etiko.

Ukrepi za dobrobit živali povečini ne storijo drugega kot da nam omogočijo, da se počutimo bolj "humane" in "civilizirane". Mi smo tisti, ki se počutimo bolje, ko se usedemo za mizo k jedenju živali, zato ker obstajajo standardi, ki predpisujejo "humano" ravnanje z njimi. Vse se vrti okoli našega udobja in nima nič opraviti z živalmi, ki jih izkoriščamo.

Če želite razumeti več glede problematike lastništva, si oglejte mojo spletno predstavitev Živali kot lastnina.

Analogija s posilstvom


Drugič, ljudje so me prosili naj podrobneje obrazložim analogijo s posilstvom. V blogu trdim, da je gotovo bolje, če posiljevalec žrtev, ki jo posili, ob tem tudi ne pretepe, toda to ne pomeni, da je posilstvo brez tepeža moralno sprejemljivo dejanje oz. da bi morali posiljevalcu izreči priznanje, zato ker je moralno "ozaveščen posiljevalec" oz. ga razglasiti za "vizionarskega posiljevalca". Ta primer uporabljam zato, da lažje razložim v čem je spornost tega, da nekateri vidni zagovorniki živali klečeplazniško častijo ljudi, kot sta John Mackey, direktor trgovske verige Whole Foods in Temple Grandin. Čaščenje takšnih ljudi se v ničemer ne razlikuje od izrekanja priznanja posiljevalcu, ki ne pretepa svojih žrtev. Abolicionisti hočemo odpraviti uporabo živali, zato je problematično podpirati ukrepe, ki promovirajo idejo, da je izkoriščanje živali sprejemljivo, dokler je poskrbljeno za določene "varovalke".  

V zvezi z Grandinovo sem komentiral že zgoraj. Naj povem še nekaj o Johnu Mackeyu. Peter Singer, Tom Regan, PETA in drugi so vsi strašansko navdušeni nad Mackeyem, zato ker je domnevno vegan, ki se je zavezal "strogim standardom" glede dobrobiti živali. Pustimo ob strani to ali ti domnevno "strogi standardi" res prinašajo kakšno omembe vredno spremembo za živali ali pa so le nepomembna predstava za javnost. Postavlja se resno vprašanje kdo je hujši: vegan, ki trdi, da verjame v moralno zgrešenost uživanja mesa, mlečnih izdelkov in jajc, a prodaja tovrstne izdelke z namenom zaslužka, ali direktor običajne trgovske verige, ki uživa meso, mlečne izdelke in pije mleko in ni še nikoli razmišljal o tej problematiki. Slednji vsaj ni hinavec. Toda podeliti prvemu priznanje, ali kot je storil Tom Regan, povabiti ga za glavnega govorca na konferenco, na kateri ga predstaviš kot enega izmed "izjemnih posameznikov, ki so si drznili izzvati status-quo in se zavzeti za zatirane", je naravnost obsceno.

Namen analogije s posilstvom je, da nam pomaga razumeti razliko med dvema zelo različnima idejama:

1. ideja, ki pravi, da če imamo namen zadati trpljenje, je vedno bolje zadati manj trpljenja kot več; in

2. ideja, ki pravi, da smo s tem ko zadamo manj trpljenja, naredili nekaj moralno hvalevrednega in nekaj kar bi moralo biti javno promovirano kot moralno pozitivno dejanje.

To sta dve povsem različni ideji in namen analogije s posilstvom je bil prikazati ravno to.  

Zlahka si lahko zamislimo še številne druge variacije na to temo. Če je oseba X pedofil, je vsekakor bolje, da zlorabi pet otrok in ne deset. Toda to ne pomeni, da je pedofil, ki zlorabi samo pet otrok, moralno "ozaveščen pedofil" ali "vizionarski pedofil". Gotovo je "boljše" ne mučiti svoje žrtve preden jo ubiješ, toda ne mučiti žrtve te ne naredi moralno "ozaveščenega morilca" ali "vizionarskega morilca". V to shemo lahko vstavimo praktično katerokoli nasilno in nemoralno dejanje.

Zgrešenost Singerja, Regana, PETA-e in drugih je v tem, da zamenjujejo idejo, ki pravi, da je bolje povzročiti manj trpljenja kot več, z zelo drugačno idejo, ki pravi, da povzročiti manj trpljenja pomeni, da je storilec moralno "ozaveščen povzročitelj trpljenja".

Ključnega pomena je, da ne zamenjujemo ti dve zelo različni ideji. Če bi organizacija za pravice žensk podelila nagrado posiljevalcu, ki ni pretepal svojih žrtev, ali če bi organizacija za pravice otrok podelila nagrado pedofilu, ki je zlorabil pet otrok namesto deset, ali če bi organizacija za pravice žrtev nasilja podelila nagrado serijskemu morilcu, zato ker le-ta svojih žrtev, poleg tega, da jih je ubil, ni predhodno tudi mučil, bi bili upravičeno zgroženi in niti sekunde ne bi premišljevali o tem ali podpreti te organizacije.

Če menimo, da je izkoriščanje živali primerljivo z izkoriščanjem ljudi, potem ne bi smeli razumeti podelitve nagrade nekomu, ki izkorišča živali "humano", nič drugače (ali za bolj sprejemljivo) kot podelitev nagrade "humanemu" posiljevalcu, pedofilu ali morilcu. Obravnavati te situacije kot različne, pomeni posluževati se očitnega specizma.

Če želi imeti gibanje za pravice živali kakršnekoli realne upe na to, da bo spremenilo način razmišljanja ljudi o živalih, morajo biti naša sporočila karseda jasna: čeravno je zadajati manj trpljenja vsekakor vedno boljše od zadajanja več trpljenja, nimamo nobenega moralnega opravičila za zadajanje katerekoli stopnje trpljenja. In ravno tako nimamo nobenega moralnega opravičila za podeljevanje nagrad, čaščenje ali promoviranje tistih ljudi, katerih posel je prodajati "humano" proizvedene dele živalskih teles in omogočati, da je živalska lastnina izkoriščana karseda učinkovito, tako da bomo, po besedah PETA-ine vizionarke Temple Grandin, poskrbeli za to, da "mesna industrija poteka varno, učinkovito in dobičkonosno".

Gary L. Francione
© 2006 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Če imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):




sobota, 28. januar 2017

Abolicionistični strip (17): Ko bo izkoriščanje živali le še oddaljena preteklost


Med sanjanjem o veganskem svetu ...

»Si moreš misliti, da so ljudje včasih obravnavali živali kot lastnino in jih uporabljali za hrano, obleke, zabavo in druge namene? Takrat so ljudje še mislili, da ni z živalskim suženjstvom v moralnem smislu nič narobe, če se živali izkorišča "humano".«

»Vem ... kako grozno in sprevrženo je to! Tisto so morali biti pa res zelo strašni časi. Še dobro, da tega ni več.«

© 2017 Marianna C. Gonzalez 

Prevod: Leon Kralj

Vsebina stripa se nanaša na blog z naslovom Predstavljajte si, da bi obstajalo resnično gibanje za pravice živali, ki je dostopen tukaj:


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
4. Svetovni dan veganstva (avtor Leon Kralj)


petek, 27. januar 2017

Abolicionistični strip (16): Vse živali so lastnina


Imaš srečo, da si le plod moje domišljije ... sicer bi bil tudi ti obravnavan kot lastnina s strani ljudi in podvržen welfare zakonom, katerih namen je, da si izkoriščan karseda učinkovito in da se ljudje ob tem počutijo dobro.

© 2017 Marianna C. Gonzalez 

Prevod: Leon Kralj

Vsebina stripa se nanaša na blog z naslovom »Problematika "welfare" pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah«, ki je dostopen tukaj:


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

sobota, 14. januar 2017

Specizem "new welfare" gibanja

Predstavljajte si, da bi nekdo rekel:

»Glede na to, da je razširjenost patriarhata in zatiranja žensk današnja realnost, so ženske po vsem svetu deležne grozljivega nasilja. Veliko jih je pretepenih, mučenih, posiljenih, psihološko trpinčenih in manipuliranih ter diskriminiranih na vse mogoče načine. Mnoge so tudi umorjene. Vse dokler storimo karkoli v smeri zmanjšanja njihovega trpljenja, je to dobro in nihče nima pravice kritizirati naših prizadevanj. Na primer, če nekdo, ki pretepa in posiljuje ženske, pristane na to, da zmanjša število udarcev, ki jih zadaja, ne bi smeli biti čistunski in zahtevati od njega naj preneha s pretepanjem v celoti ali da naj preneha tudi s posilstvi oziroma da stori karkoli več od koraka v pravo smer. Vsakdo je na svoji poti preobrazbe, zato ne smemo soditi ljudi črno-belo.«

Vsi bi bili šokirani, če bi kdorkoli rekel kaj takega, kajti to bi ignoriralo temeljne moralne pravice žensk.

Toda natanko to govorijo pripadniki t.i. "new welfare" gibanja (vključno z "intersekcionalisti") takrat, ko gre za izkoriščanje živali, čeprav to ignorira temeljne moralne pravice ne-človeških živali.

In dejstvo, da nikoli ne bi izrekli česa takega ko gre za ljudi, je prepričljiv dokaz, da njihovo stališče sloni na specizmu [vrstni diskriminaciji; op.p.].


Prevod: Leon Kralj

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Če imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):



četrtek, 12. januar 2017

Postmoderni feminizem in welfare pristop k pravicam živali: Popolna usklajenost

5. december, 2007 /avtor Gary L. Francione

Nedavno se je na odličnem in vedno živahnem forumu veganfreaks.net odvijala zanimiva razprava med t.i. "postmodernimi feministi" in "radikalnimi feministi". Postmoderni feministi/feministke pravijo, da je lahko izbira ženske, da postane seksualni objekt, dejanje opolnomočenja in ga ni mogoče ocenjevati kot nekaj negativnega. Večinoma se opredeljujejo v prid pornografiji, oziroma vsaj ne proti njej. Radikalni feministi/feministke pa se bolj nagibajo k zavračanju poblagovljenja žensk, ki ga vidijo kot problematičnega že v sami osnovi. Večinoma se opredeljujejo proti pornografiji in še posebej nasprotujejo tisti pornografiji, ki prikazuje ženske kot prejemnice nasilnega oz. zlorabljajočega ravnanja. Večino spolnih stereotipov smatrajo za škodljive tako za ženske kot za moške in si prizadevajo spodkopati te stereotipe. Na drugi strani pa postmoderni feminsti/feministke pogosto trdijo, da lahko "ženski" stereotipi pripomorejo h krepitvi vloge žensk.  

Ta razprava ima nekaj zanimivih in ključnih vzporednic z razpravo med pristaši abolicionističnega pristopa in pristaši welfare pristopa na področju zavzemanja za pravice živali. [Opomba prevajalca: abolicionisti so tisti ljudje, ki si prizadevajo za odpravo izkoriščanja živali in kot sredstvo za dosego tega cilja promovirajo veganstvo kot moralno osnovo/imperativ, welfaristi pa so tisti, ki si prizadevajo za reguliranje izkoriščanja živali – za domnevno "prijaznejše" načine izkoriščanja – in kot sredstvo za dosego tega cilja promovirajo jedenje teh domnevno živalim "prijaznih" živil živalskega izvora, kot tudi izogibanje le točno določenim proizvodom živalskega izvora, npr. krznu, oz. nasprotujejo le določenim praksam izkoriščanja živali, npr. lovu, vivisekciji, pasjim bojem, itd. Zadnje čase je veliko teh welfaristov postalo pristašev t.i. new-welfare gibanja in zdaj trdijo, da si ravno tako kot abolicionisti prizadevajo za odpravo izkoriščanja živali, toda zavračajo veganstvo kot moralno osnovo/imperativ in kot sredstvo za dosego tega cilja skupaj v paketu z veganstvom promovirajo tudi ne-veganstvo: redukcitarijanstvo, akcijo "Brezmesni ponedeljek", idejo, da so nekateri živalski proizvodi oz. oblike izkoriščanja živali bolj nemoralne od drugih, ipd., s čimer na žalost dosegajo ravno nasprotno in dejansko promovirajo izkoriščanje živali]. Pravzaprav, postmoderni feminizem in welfare pristop izhajata iz iste teorije, uporabljene v različnih kontekstih.

I. "Srečno" poblagovljenje: Stališče postmodernega feminizma ima za posledico, da se ljudje počutijo bolj prijetno ob izkoriščanju žensk. Če se ženska odloči, da postane spolna delavka, se to smatra kot stvar njenega opolnomočenja oz. nekaj, kar bi morali feministi odobravati in podpirati. Postmoderni feminizem zavrača vsakršno negativno sodbo glede tovrstnih oblik izkoriščanja oziroma glede tega kakšne posledice ima to na ženske iz nižjih družbeno-ekonomskih slojev, ki ne uživajo privilegijev postmodernih feministov, ki so povečini belopolti, pripadajo srednjemu razredu in so dobro izobraženi.  

Glede na to, da postmoderni feministi javno odobravajo, da ženske same sebe spremenijo v potrošno blago, ni presenetljiva reakcija moških, ko je govora o pornografiji in ostalih oblikah izkoriščanja: »Le kaj je narobe s tem? Feministi vendar pravijo, da je to čisto redu.« Prejšnji teden mi je postmoderna feminstka na Vegan Freak forumu dejala, da sem zaradi svojega "glasnega prezira" striptiz barov anti-feminist. Vsakdo, ki je bral najino dopisovanje in je razmišljal o tem ali naj obišče takšen kraj ali ne, je torej prejel odobritev s strani nekoga, ki samo sebe imenuje "feministka" - in ki trdi, da je, ne boste verjeli, podiplomska študentka ženskih študij. Njeno sporočilo je bilo jasno: podpiranje striptiz barov je način izkazovanja spoštovanja odločitve ženske za udeležbo pri tovrstnih aktivnostih. Ne le, da je v redu hoditi v striptiz bare; to je feministično dejanje. Neverjetno.

Rad bi poudaril, da ne kritiziram ali obsojam posamezne ženske, ki sprejme odločitev, da samo sebe predstavlja kot potrošno blago. Gre zgolj za to, ali bi tisti, ki nasprotujejo seksizmu morali nasprotovati tudi tovrstnim izkoriščevalskim institucijam. Postmoderni feministi pravijo, da ne; radikalni feministi pa vztrajajo, da bi morali nasprotovati.

Nič kaj presenetljivo ni, da organizacija PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) sprejema postmoderni pristop do feminizma in da v svojih kampanjah "za živali" spodbuja ženske, da sodelujejo pri dejanjih, v katerih so same predmet izkoriščanja. Že desetletja smo priča PETA-inim seksističnim predstavam, ki imajo razpon vse od sloganov "Raje sem gola kot da [vstavite lahko karkoli vam pade na pamet]" do oglasov "State of the Union Undress", ki prikazujejo popolno goloto. PETA lahko vedno računa na navijaško podporo postmodernih feministov pri svojih dogodkih, za katere radikalni feministi opozarjajo, da če gibanje nasprotuje popredmetenju živali, bi moralo nasprotovati tudi popredmetenju ljudi.

In vidimo lahko, da se isto razmišljanje, ki opredeljuje postmoderni pristop, odraža neposredno tudi v živalskem kontekstu - s pogubnimi posledicami. Tu so Peter Singer [t.i. "oče modernega gibanja za pravice živali"; op.p.], PETA, Humane Society of the United States (HSUS) in domala vse največje welfare organizacije za živali, ki pravijo, da predstavljajo stališče "pravic živali" s tem ko trdijo, da je izkoriščanje živali lahko moralno opravičljivo, če je ravnanje z izkoriščanimi živalmi "humano". Lahko smo "ozaveščeni vsejedci" in si privoščimo "luksuz" uživanja živalskih proizvodov, vse dokler jemo živali, zaklane v klavnicah, ki so odobrene s strani načrtovalke klavnic, Temple Grandin - dobitnice priznanja s strani PETA-e, ali ki se prodajajo v trgovski verigi Whole Foods, za katero PETA razglaša, da spoštuje stroge welfare standarde, ali jemo jajca proizvedena v hlevih "proste" reje, itd.

Z ozirom na Singerjev, PETA-in, itd., žig odobravanja, ni težko razumeti zakaj takrat, ko želimo promovirati veganstvo, pogosto naletimo na odziv: »Kaj je narobe z jedenjem mesa (jajc, sira, itd.)? Zagovorniki živali vendar pravijo, da je to čisto v redu.« PETA pravi, da McDonald´s "utira pot" dobrobiti živali na področju hitre prehrane in ikona Jane Goodall je slavna podpornica Stonyfield mlečnih izdelkov. Welfare gibanje za živali omogoča ljudem, da se počutijo bolj prijetno ob izkoriščanju živali, prav tako kot postmoderni feministi omogočajo, da se ljudje počutijo bolj prijetno ob sodelovanju pri izkoriščanju žensk. Lahko si "feminist" in hkrati v striptiz baru uživaš ob plesu striptizete v svojem naročju; lahko si borec "za pravice živali" in obenem ješ jajca "proste reje" ali meso, ki je odobreno s strani organizacij za zaščito živali.

Skratka, postmoderni feministi so ustvarili blagovno znamko "srečnega" poblagovljenja žensk, prav tako kot so welfaristi ustvarili fenomen mesa in živalskih proizvodov "srečno izkoriščanih" živali. Postmoderni feministi pogosto prav prikladno ignorirajo dejstvo, da je mnogo žensk, ki so vključene v seksualno industrijo, posiljenih, pretepenih in odvisnih od drog, tako kot welfaristi prikladno ignorirajo, da vsi živalski proizvodi – tudi tisti proizvedeni v najbolj "humanih" okoliščinah – vsebujejo grozljivo trpljenje živali. In obe skupini ignorirata, da je popredmetenje žensk in živali, ne glede na način ravnanja, samo po sebi problematično.

Obe stališči, tako stališče postmodernega feminizma kot tudi new-welfare, sta obtičali v status-quo ideologiji. Obe krepita položaj živali kot lastnine in žensk kot stvari, katerih osebnost je zreducirana na to kateri del telesa in katero podobo le-tega obožujemo. Obe se trudita prikazati lepo zunanjo sliko nečesa, kar v svojem temelju nosi zelo nazadnjaško sporočilo.

Naj omenim še eno neposredno povezavo med vsaj nekaterimi feministi in welfaristi. Feministi pogosto zavračajo podeljevanje pravic živalim, ker razglašajo, da je pojem pravice "patriarhalen" in menijo, da bi morali za označevanje naših dolžnosti do živali raje uporabljati izraz "sočutno ravnanje". Namreč, tovrstni feministi zavračajo obstoj univerzalnih moralnih pravil, ki bi prepovedovale našo uporabo živali v vseh okoliščinah in namesto tega pravijo, da se moralnost uporabe živali določa tako, da pogledamo posamične situacije uporabljanja živali in ugotovimo ali izpolnjujejo določene standarde ravnanja z njimi. Zanimivo - še nikoli nisem slišal za feminista, ki bi trdil, da je moralnost posilstva odvisna od tega, kako "sočutno" posiljevalec ravna s svojo žrtvijo; prav vsi feministi upravičeno trdijo, da posilstvo nikoli ne more biti opravičeno. To pomeni, da imajo ženske pravico ne biti posiljene. Feministi torej dovoljujejo zaščito pravic, ko gre za ljudi, toda ne ko gre za živali. Vsi feministi ne zavzemajo takšnega stališča, toda nekateri izmed tistih, ki sami sebe imenujejo zagovorniki živali in nekateri welfaristi pravijo, da sprejemajo idejo "sočutnega ravnanja" kot alternativo pravicam živali. (v svoji knjigi Animals as Persons: Essays on the Abolition of Animal Exploitation sem tej temi namenil celotno poglavje.)

II. Pravila glede dovoljene razprave: Obstajajo tudi vzporednice med pravili razprave, ki jih narekujejo postmoderni feministi in welfaristi. Obe skupini namreč težita k temu, da vsakršno kritiko njunih stališč smatrata za nesprejemljivo. Če radikalni feministi izrazijo nestrinjanje s "samo-poblagovljenje je izraz feminizma" pristopom, jih postmoderni feministi obtožijo, da so "patriarhalni", "zatiralni", "žaljivi", "razdiralni", itd. Welfaristi vsako kritiko welfare reform smatrajo kot "zasramovanje", "razdvojevanje" in "škodovanje živalim". Tako postmoderni feministi kot welfaristi redno pozivajo k "poenotenju gibanja", kar je le koda za to, da naj tisti, ki se ne strinja z njimi, preneha izražati to nestrinjanje in podpre stališče postmodernih feministov oz. welfaristov. Poskusi radikalnih feministov oz. abolicionistov, da bi sprožili razumno debato glede izpostavljenih problematik, so zavrnjeni kot nepomembni ali kot elitni "intelektualni" oz. "akademski" poskusi, ki le onemogočajo prizadevanja za osvoboditev žensk oz. živali.

Takšen način razpravljanja odraža taktiko nazadnjaške desnice. Vsakršna različnost mnenj je avtomatično demonizirana in vsi poskusi za razumno razpravo so zavrnjeni v zameno za slogane in ostalo prazno retoriko, ki ne stori ničesar drugega kot vzdržuje dominantno ideologijo izkoriščanja.

Škoda, a nič kaj presenetljivo ni, da so si tovrstne taktike utrle pot v domnevno napredna družbena gibanja.

Gary L. Francione
© 2007 Gary L. Francione
  
Prevod: Leon Kralj


******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Če imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):



sreda, 11. januar 2017

Abolicionistični strip (15): Kaj je narobe z gibanjem proti krznu


»Tommy, zakaj misliš, da naj bi kričanje na žensko, da je "najogabnejši človek na planetu" zato ker nosi krzno, le-to prepričalo, da preneha izkoriščati živali in postane veganka? Mar ne vidiš, da izražanje sovraštva do žensk in delanje nesmiselnih razlik med živalskimi proizvodi ni le zgrešeno, temveč celo ŠKODUJE in ne koristi gibanju za pravice živali?«

© 2017 Marianna C. Gonzalez 

Prevod: Leon Kralj


Vsebina stripa se nanaša na blog z naslovom »Kaj je narobe s "single-issue" kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova«, ki je dostopen tukaj:

Oglejte si tale kratek video z razlago o zgrešenosti gibanja proti krznu:


In še en starejši video, v katerem prof. Francione opiše zanimivo dogodivščino, ko ga je neki znanec hotel nagovoriti k temu naj verbalno napadeta mimoidočo žensko v krznu:



******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Če pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):