"Vegi-vegan" - še več specističnega nesmisla: Drugi del odgovora za Sivarama Svamija

V popularnem videoposnetku, ki se je 2. septembra 2017 pojavil na Facebooku in ki promovira zgrešeni pojem "ahimsa mleko" kot mleko primerno za vegane [ahimsa pomeni nenasilje; op.p.], je Sivarama Svami, eden izmed izključno moške skupine gurujev Skupnosti za zavest Krišne (ISKCON, znane kot gibanje Hare Krišna), samega sebe označil za "vegi-vegana". To kar misli reči s tem je, da ne uživa konvencionalnega mleka in mlečnih izdelkov zaradi krutosti do živali, ki jo vsebuje njegova proizvodnja, a uživa "ahimsa mleko", takrat ko ima dostop do njega. Na srečanju, na katerem je leta 2013 sodelovalo 80 evropskih ISKCON voditeljev in na katerem so razpravljali o tem ali piti mleko ali ne, je anketa med prisotnimi pokazala, da jih 23% zavzema enako stališče – da v kolikor nimajo dostopa do mleka "zaščitenih" krav, torej takšnih krav, ki so vzrejene in rejene na Hare Krišna kmetijah za t.i. "ahimsa mleko", potem sploh ne bodo pili mleka. In kot to razumem sama, z ozirom na moje raziskovanje ISKCON gradiva po internetu, večina tistih – a ne vsi – v skupnosti ISKCON, ki sami sebe imenujejo "vegani", uporabljajo ta izraz na takšen način. Ne zavračajo konzumiranja mleka kot takega; zavračajo le standardno, konvencionalno pridelano mleko. In glede na to, da "ahimsa mleko" ni široko dostopno, potemtakem, razen če ne živijo v bližini Hare Krišna kmetije, ki proizvaja takšno mleko, večinoma ne uživajo nobenega mleka in mlečnih izdelkov. Če se pojavi priložnost za konzumiranje "ahimsa mleka", ne vidijo nobenih težav glede zaužitja le-tega.

(Preberite si Prvi del odgovora za Sivarama Svamija tukaj)

Takšna uporaba termina "vegan" je napačna in zavajajoča. Je ponaredek njegovega pravega pomena, ki ponazarja ne-jedenje živali, ne-oblačenje vanje in njihovo ne-uporabljanje, kolikor je to praktično izvedljivo. Abolicionistični vegani trdimo, da je veganstvo moralni imperativ, kar vključuje celokupno zavračanje kršenja temeljnih pravic živali. Kršenje pravic predstavljajo vse oblike uporabe živali, ne glede na način ravnanja z njimi. Abolicionistično veganstvo vsebuje brezpogojno zasledovanje absolutnega moralnega načela, ki pravi, da ni prav uporabljati čutečih ne-človeških oseb kot stvari oz. kot vir za ljudi. To ni nekaj kar bi bilo stvar poljubne izbire, odvisne od priročnosti in situacije, kot npr. ali imamo na dosegu roke "srečne" oz. "svete" živalske proizvode.  

"Vegi-vegan" je še posebej nesmiseln izraz tudi zato, ker nimata v moralnem smislu vegetarijanstvo in veganstvo prav nič skupnega in se ju nikoli ne bi smelo enačiti. Lakto-vegetarijanstvo je le še ena izmed oblik neveganstva. Reči, da je nekdo "vegi-vegan" je torej enako nesmiselno kot bi rekli, da je nekdo neveganski-vegan. Je podobno nesmiselno in protislovno, kot bi rekli, da je nekdo "ateistični-vernik". Si bodisi eno bodisi drugo; ni mogoče biti oboje, ko pa sta vendar obe kategoriji medsebojno izključujoči. To, kar pravi zase Sivarama Svami, se v ničemer ne razlikuje od tega, če bi nekdo rekel, da je "vegi-vegan" zato, ker uživa le "humano" proizvedena jajca oz. kakšno drugo živilo živalskega izvora.   

Nobene moralne razlike ni med uživanjem mesa in mlečnih izdelkov – vključno z "ahimsa" mlekom – kajti pri obojem gre za uporabljanje živali izključno kot vira za ljudi, in nobenega od teh izdelkov ni mogoče proizvesti brez nasilja, celo v najbolj "humanih" pogojih. Če je nekdo samo delni "vegan" v odvisnosti od priložnosti za uživanje "srečnega" ali "svetega" mleka, potem ta oseba ni vegan. Je neveganski fleksitarijanec. To pomeni, da je izkoriščevalec živali. Kot sem nekoč že citirala Garyja Francioneja, ki je dejal: »Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja. Če nisi vegan, potem neposredno sodeluješ pri izkoriščanju živali.« Pripadniki ISKCON in ostali lakto-vegetarijanci bi morali zavrniti idejo, da je veganstvo moralno zamenljivo z neveganskimi pristopi kot so vegetarijanstvo, redukcitarijanstvo, "ahimsa mleko" in ostale oblike "srečnega", "svetega", "sočutnega" ali "zmanjšanega" izkoriščanja, ki je vse po vrsti še vedno izkoriščanje in se osredotoča na zmanjševanje trpljenja, namesto na spoštovanje temeljnih pravic. Nujno je, da ljudje sprejmejo veganstvo kot temeljno načelo pravičnosti in nenasilja, ne pa le kot enega izmed načinov za zmanjševanje trpljenja. 

Bodimo karseda jasni: "ahimsa mleko" ne obstaja. Vsi živalski proizvodi vsebujejo himso – nasilje. Vsakdo, ki trdi drugače, je bodisi nepoučen bodisi nepošten. In to velja tudi za tiste, ki nosijo oranžne halje in uporabljajo naziv "Svami". Če se strinjamo s tem, da uporabljati ne-človeške osebe kot predmete neobhodno vključuje izkoriščanje oz. škodovanje, temu logično sledi, da ni mogoče proizvesti "ahimsa mleka". Ni mogoče dobiti "ahimsa" proizvoda iz postopkov, ki že sami po sebi predstavljajo nasilje. In samo zato ker je nekdo na položaju duhovne avtoritete, to še ne pomeni, da je moralno nezmotljiv, ali da se ga ne sme opozoriti, ko naredi napako. Ravno nasprotno, takšnega človeka je potrebno resno soočiti z njegovim specizmom [specizem je diskriminacija na podlagi vrste; op.p.], zato ker lahko s svojim vplivom stori veliko škode, s tem ko zavaja druge. 

Sivarama Svami je bodisi resnično nepoučen glede tega kaj pomeni izraz "vegan", bodisi namerno zavaja ljudi da lahko veganstvo vključuje uživanje določenih živalskih proizvodov. Vse skupaj izkrivlja in ponižuje celoten koncept veganstva. To zaseje le še več zmede v družbi, ki je že tako ali tako zasičena z zmedo, zahvaljujoč velikim dobičkonosnim organizacijam za živali, izmed katerih nobena ne promovira veganstva kot moralnega imperativa. In zdaj lahko izrazom "veg", "veg*n", "vegi", "vegan do 18.ure", "cheegan", "rastlinsko-močan", "anti-karnist" in ostalim nesmiselnim izrazom, dodamo še bedastega "vegi-vegan" za nadaljnje zamegljevanje nečesa, kar mora biti zelo jasen koncept: veganstvo. Veganstvo kot moralna osnova je najmanj kar dolgujemo živalim v smislu pravičnosti.  

Vse kar Sivarama Svami dosega s posluževanjem izraza "vegi-vegan", je nadaljnja krepitev lastniškega statusa živali - da so živali zgolj stvari, ki jih posedujemo in izkoriščamo kot surovino. Ta izraz popolnoma zanika njihovo osebnost kot čutečih bitij, ki imajo inherentno [sebi lastno; op.p.] vrednost, ne pa zgolj nominalno vrednost, osnovano na izdelkih, za proizvodnjo katerih so izkoriščane. Ignorira njihove interese in promovira kršenje njihovih temeljnih pravic.  

Popolnoma izkrivljeno je povezovati oz. združevati veganstvo z lakto-vegetarijanstvom, ne glede na to ali slednje vsebuje standardno, konvencionalno pridelano mleko ali tako imenovano "ahimsa mleko". Donald Watson, ki je leta 1944 ustanovil društvo Vegan Society, je skoval izraz "vegan" z zelo jasno namero, da loči prakso izogibanja vsem živalskim proizvodom od lakto-vegetarijanstva (in ovo-vegetarijanstva). "Vegi-vegan" predstavlja nazadovanje in želi negirati to razliko. To pomeni, da daje veganstvo v nič in pomaga ohranjati status-quo paradigme, ki je odgovorna za smrt 60 milijard kopenskih živali in približno bilijon morskih živali, kolikor jih je vsako leto po nepotrebnem ubitih zgolj za hrano. Govorim o paradigmi "srečnega" izkoriščanja oz. ideji, da je moralno sprejemljivo izkoriščati živali vse dokler počnemo to "humano". Gre za paradigmo, ki jo promovirajo vse organizacije in društva za živali [vključno s slovenskimi; glejte tukaj, tukaj, tukaj in tukaj; op.p.] in to je nikoli končana katastrofa za živali, saj legitimira njihovo izkoriščanje. Če Sivarama Svami zares obsoja vso to gromozansko količino trpinčenja in nasilnega ubijanja živali, kot trdi v najnovejšem videu iz 16. septembra z naslovom "Ne bodite del tega", potem mora prenehati sodelovati in prenehati promovirati "srečno-sveto" izkoriščanje. Skratka, on sam mora prenehati biti "del tega" in postati zgled. V nasprotnem primeru je njegova verodostojnost na nuli.  

Trenutno kaže Sivarama Svami svojo usklajenost s korporacijskimi welfare organizacijami za živali, saj v komentarjih pod svojim zadnjim videom usmerja gledalce k organizaciji PETA. PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) je organizacija, ki hvali in podeljuje priznanja prodajalcem mesa in ostalih živalskih proizvodov "srečno" izkoriščanih živali, kot je McDonalds. Priznanje je podelila tudi oblikovalki klavnic, gospe Temple Grandin, ki svojo pošastno napravo klanja imenuje "stopnišče do nebes". Tukaj si lahko preberete kako podjetje Bell & Evans, vodilni korporacijski ubijalec piščancev, ponuja na ogled izjavo predsednice PETA Ingrid Newkirk, ki se navdušuje nad njihovo uvedbo zadušitve s plinom za piščance, z namenom promocije svojih piščančjih trupel, s popolno odobritvijo organizacije PETA:

PETA ... meni, da Bell & Evans nenehno dviguje merilo uspešnosti za celotno perutninsko industrijo: »Bell & Evans kaže, da lahko prizadevanje za dobrobit živali in dober posel delujeta z roko v roki ... in z upoštevanjem potrošnikovih želja je Bell & Evans postavil nov standard za industrijo dobaviteljev piščancev.« - Ingrid Newkirk, predsednica PETA  

In tukaj nas Bell & Evans znova seznanja s tem, da PETA (skupaj s Temple Grandin in organizacijo HSUS) odobrava njihovo ubijanje piščancev z zadušitvijo s plinom.

Povedano drugače, PETA, enako kot vse ostale korporacijske organizacije za živali, se združuje s korporacijskimi izkoriščevalci živali, z namenom, da jim pomaga prodajati njihove proizvode "srečno" izkoriščanih živali. Glede na to, da je Sivarama Svami tudi sam promotor "srečnega" izkoriščanja živali v obliki "ahimsa mleka", je njegovo usmerjanje gledalcev k organizaciji PETA docela skladno s tem. Toda kaže na hipokrizijo njegovega navideznega objokovanja množičnega ubijanja živali, ki ga aktivno podpira ta moralno obubožani in zgrešeni pristop.  

PETA se tudi redno poslužuje seksizma pri zbiranju finančnih sredstev in zavrača opozarjanje na to, da vse dokler so ženske obravnavane kot meso, bodo tudi živali obravnavane kot meso. PETA tudi sama neposredno škoduje živalim, ko jih v velikem številu ubija v svojem "zavetišču" v Virginiji. Tukaj si lahko preberete, kako PETA že desetletja ubija po cca. 2000 živali letno, med katerimi je večina zdravih živali, primernih za posvojitev.      

Sivarama Svami poleg tega ponuja povezavo do "Vegetarian Times", spletnega časopisa z recepti, ki vsebujejo mleko in jajca – proizvode, ki neobhodno vključujejo trpinčenje in ubijanje živali in se v ničemer ne razlikujejo od mesa.  

Sivarama Svami je očitno bodisi zelo zmeden, ali pa, enako kot korporacijske dobičkonosne organizacije, govori eno medtem ko dela drugo – promovira ravno tisto, čemur pravi, da nasprotuje. Če gre zgolj za nepoučenost o teh stvareh, navkljub današnjemu enostavnemu dostopu do informacij, ali za nepoučenost o pomenu besede "vegan" v kombinaciji s splošnim pomanjkanjem znanja o etiki v odnosu do živali, bi moral nemudoma prenehati objavljati sleparske videoposnetke po medmrežju ter se najprej pričeti izobraževati, preden se okliče za učitelja o zaščiti živali. Potegovanje za pravičnost do živali je resna stvar in zahteva resen pristop. Abolicionistični pristop resno jemlje potegovanje za pravičnost do živali, in vsakdo, ki je zainteresiran ter želi izvedeti več, lahko začne tukaj.  

Če sklenem, to kar počne Sivarama Svami, ko v sklopu zavzemanja za laž "ahimsa mleka" promovira protislovno idejo, da je lahko nekdo "vegi-vegan", je kontraproduktivno pravičnosti do živali in spodkopava delo abolicionističnih veganov, ki izobražujejo javnost. Upam, da bo resno razmislil in opustil "vegi" ter postal vegan.       

********

Linda McKenzie

Za vse informacije o tem kako postati vegan, prosim obiščite tole stran.

Tako ta esej, kot ostali, ki bodo sledili, črpajo iz etične teorije profesorja Garyja Francioneja, ustanovitelja abolicionističnega pristopa k pravicam živali.

Zahvaljujem se mojemu dragemu abolicionističnemu prijatelju, Balintu Balasi, za njegove povratne informacije in predloge.

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://voxvegan.com/2017/10/13/veggie-vegan-just-more-speciesist-nonsense-part-2-of-a-response-to-sivarama-swami/  

Sorodne teme (kliknite na povezavo): 

1. "Ahimsa mleko": Mleko brez nasilja ne obstaja in ne more obstajati – Prvi del odgovora za Sivarama Svamija

2. Nekaj misli v pričakovanju javne podcast debate, na katero je pristal Sivarama Svami

3. Nekaj misli o pomenu izraza "vegan"

4. MORALNE ZABLODE ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV ZA PRAVICE ŽIVALI

5. Meso "srečnih" živali in seksizem

6. Veganstvo: Temeljno načelo abolicionističnega gibanja

Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda

Ob nedavnem Svetovnem dnevu živali, 4. oktobra 2017, je Društvo za osvoboditev živali, skupaj s Slovenskim veganskim društvom in Društvom za zaščito živali Pomurja, pripravilo shod v Ljubljani, o čemer je poročal tudi multimedijski center RTV Slovenija.

Gospod Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali, je podal nekaj precej moralno spornih in izrazito specističnih (diskriminatornih) izjav, ki pričajo o tem, da ima živali za manjvredne v primerjavi z ljudmi. Na primer, dejal je: 

»V času naših babic in dedkov se je meso jedlo za večje praznike in kdaj ob nedeljah, pa je vse funkcioniralo.« 

Ali bi enako govoril, če bi namesto za živali šlo za ljudi? Ali bi npr. pri opozarjanju na epidemične razsežnosti zlorabljanja otrok, ki smo mu priča dandanes (vsak četrti otrok je žrtev spolne zlorabe), tudi dejal, da "se je v času naših babic in dedkov otroke zlorabljalo le občasno, pa je vse funkcioniralo"? Prepričan sem, da nikoli ne bi izrekel česa takega, ko bi šlo za ljudi. To izreka le v primeru živali. Njegovo stališče v odnosu do pravic živali torej sloni na ničemer drugem kot specizmu (diskriminaciji na podlagi vrste). 

Naslednja šokantna izjava g.Valpatiča, je sledeča: 

»Rešitev je v tem, da spremenimo svoj način prehranjevanja. Ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje.«  

Ponovno, ali bi katerikoli zagovornik človekovih pravic rekel kaj takega? Ali bi npr. kdorkoli pozival rasiste, da jim ni treba prenehati z rasističnimi napadi na temnopolte ljudi z danes na jutri, ampak naj imajo pred očmi prihodnje generacije, če jim želijo srečno življenje? Ali bi pri vprašanju nasilja nad ženskami katerikoli zagovornik enakopravnosti spolov dejal, da moškim ni treba prenehati pretepati žensk z danes na jutri, ampak naj si vzamejo čas in se tega lotijo postopoma? Seveda ne. Vsi soglašamo, da je vsakršno diskriminiranje in nasilje nad nedolžnimi nesprejemljivo.    

Vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih človekovih pravic, prav vsi zagovorniki človekovih pravic izražajo ničelno toleranco do kršenja le-teh. In vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih pravic živali, prav vsi "zagovorniki" pravic živali izražajo toleranco do kršenja le-teh. Edina razlika med obema primeroma je vrsta žrtve. Zato ni to nič drugega kot specizem. Ne vem ali je kaj bolj žalostnega kot videti domnevnega zagovornika enakopravnosti, ki niti sam ne verjame v enakopravnost tistih, ki jih zastopa.

In za piko na i nas je g.Valpatič seznanil še s tem, da se v njihovem društvu zavzemajo, da bi na nacionalni ravni po vzoru varuha človekovih pravic ustanovili tudi varuha pravic živali: 

»Ampak ne takega, ki bi skrbel zgolj za pravilen način klanja, ampak takega, ki bi se res zavzemal za njihov boljši položaj.« 

Gospod Valpatič očitno ne ve kaj govori. Zavzemanje za "pravilen način klanja" in "boljši položaj živali" ne stori popolnoma nič za približevanje dokončne odprave izkoriščanja živali, temveč ravno obratno – le še dodatno krepi živinorejsko industrijo, saj naredi izkoriščanje živali bolj ekonomsko učinkovito in dobičkonosno. Živali imajo v naši družbi status lastnine. Govoriti o prizadevanju za "boljši položaj" živalske lastnine znotraj specistične družbe, je enako nesmiselno kot bi govorili o prizadevanju za "boljši položaj" človeških sužnjev znotraj družbe, ki sprejema suženjstvo ter pri tem zamolčali resnični problem – suženjstvo oz. gledanje na ljudi kot na svojo last. Skratka, v današnji družbi, katere velika večina prebivalcev smatra živali kot lastnino, se interese živali hočeš nočeš "ščiti" le tedaj, ko je to koristno za nas – ljudi. Zato se "izboljšani" standardi za rejo živali ne morejo odražati v odmiku živali stran od statusa lastnine (to lahko stori le izobraževanje in pozivanje ljudi k veganstvu kot moralni osnovi), pač pa se jih še bolj zaplete v to paradigmo in preprečuje napredek proti svetu brez izkoriščanja živali. Na primer:

1. Vsakršen ukrep za domnevno "boljše počutje" izkoriščanih živali (večje kletke oz. ograde, čistejši hlevi, daljše verige, ipd.) se odraža v manjših veterinarskih stroških, višji kvaliteti mesa (oz. mleka, mlečnih izdelkov, jajc) in posledično večjemu zaslužku živinorejske industrije. Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

2. Nobena organizacija za "zaščito" živali v resnici ne ščiti živali, ampak vse po vrsti promovirajo izkoriščanje živali. Dve največji med njimi, PETA (People for the Ethical Treatement of Animals) in HSUS (The Humane Society of the United States), med drugim aktivno sodelujeta pri vpeljavi domnevno "humanejšega" sistema zaplinjevanja piščancev, ki bi zamenjal "nehumani" sistem klanja s predhodnim električnim omamljanjem, pri čemer se sklicujeta na njune lastne ekonomske analize, ki dokazujejo, da (citiram) »zadušitev s plinom povečuje kakovost proizvoda in donos, ker so s tem zdrobljene kosti, modrice in krvavitve odpravljene, zmanjša se možnost okužb, poveča se rok uporabnosti mesa in proizvedejo se bolj mehke piščančje prsi.« Njune analize kažejo tudi, da »zadušitev s plinom znižuje stroške dela, saj se zmanjša potreba po določenih inšpekcijah, zmanjša se število nesreč pri delu in zmanjša se potreba po reorganizaciji dela. Zadušitev s plinom zagotavlja perutninski industriji tudi druge ekonomske ugodnosti s tem, ko omogoča proizvajalcem, da prihranijo denar za stroške porabe energije, zmanjšanje odpadkov stranskih produktov in manjšo porabo vode.«

Povedano drugače, HSUS, PETA in ostale organizacije (ter očitno tudi Valpatičevo Društvo za "osvoboditev" živali in ostala slovenska društva – glejte tukaj in tukaj) so postale svetovalke živinorejski industriji pri ugotavljanju kako povečati dobiček iz naslova izkoriščanja živali.

3. Zakon o humanem klanju, ki je bil prvič sprejet leta 1958 v ZDA, določa, da morajo biti krave pred zakolom omamljene, preden jih pripnejo za zadnje noge, dvignejo z glavo proti tlom in zakoljejo. Zakon naj bi varoval "interes" krave med klanjem (čeprav ga ne) le zaradi ekonomske računice. Pred sprejetjem tega zakona, je namreč krava, ki je bila pri zavesti ter obešena na verigo, opletala v boju za življenje, s tem velikokrat poškodovala delavce (klavce) in povzročala cenovno drage poškodbe lastnega trupa, kar se je odražalo v slabši kvaliteti mesa in slabšem finančnem izplenu industrije. Zato ima omamljanje krav izključno ekonomsko korist. Zakoni pri določanju standardov "humane" oskrbe so utemeljeni na tem, da farme in klavnice živali ne poškodujejo bolj kot je to potrebno za izdelavo določenega živalskega izdelka. To je glavno in edino vodilo. Razen tega sodišča tolmačijo bolečino in trpljenje, povzročena v skladu s takšnimi praksami, kot "potrebna" in "humana". Več o tem si lahko preberete v knjigi Animals, Property, and the Law.  

4. Ukrepi za "dobrobit" živali poskrbijo, da se javnost počuti bolje ob izkoriščanju živali, saj pomirjajo ljudi, da so iz tega izhajajoči "humani" proizvodi živalskega izvora, ki jih kupujejo, rezultat "srečnih" živali (čeprav takšnih živali seveda ni). Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

V prispevku s shoda v Ljubljani so zapisali še: »Valpatič je velik nasprotnik lova, saj je prepričan, da ta ni potreben, ampak naredi samo zmedo med živalmi v naravi.« Ne glede na to kaj je tisto, kar naredi zmedo med živalmi (mimogrede, javno pozivanje proti posamičnim oblikam izkoriščanja živali, kot je npr. lov, neobhodno promovira izkoriščanje živali – utemeljitev si lahko preberete tukaj in tukaj), je dejstvo, da naredi g.Valpatič s svojimi izjavami zmedo med ljudmi. Zdravilo za to zmedo je preprosto: Če verjamemo, da živali niso predmeti, pač pa bitja z moralno vrednostjo (kar meni velika večina ljudi), potem smo zavezani k veganstvu.  

Pozivam gospoda Valpatiča, v kolikor res želi storiti nekaj za "boljši položaj živali", da se ustavi, si vzame čas, se izobrazi na področju abolicionistične teorije pravic živali in resno razmisli o tem, da vsebinsko uskladi svoja dejanja z nazivom svojega društva.  

Leon Kralj 

DODANO 4.11.2017: 
V spletnih povezavah znotraj tega bloga si lahko preberete odziv gospoda Valpatiča in njegovih somišljenikov na mojo tukajšnjo kritiko: 
Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo 

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če imajo živali moralno vrednost, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ.  

Za vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan, obiščite: 

www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo): 

1. Stališča zagovornikov pravic živali, izoblikovana s pomočjo izkoriščevalcev živali

2. Veg(etarij)anski piknik? (avtor Leon Kralj)

3. Vegafest: festival trajnostnega načina ignoriranja živali (avtor Leon Kralj)

4. Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!" (avtor Leon Kralj)

5. Odprto pismo Daniju Sušniku, predsedniku Slovenskega veganskega društva (avtor Leon Kralj)

6. Radikalno različno dojemanje morale med vegani

7. Preprosto vprašanje

Veganstvo: Temeljno načelo abolicionističnega gibanja

27. december, 2006 /avtor Gary L. Francione

Številni zagovorniki welfare pristopa [tisti, ki se zavzemajo za bolj "humane" pogoje, v katerih se izkorišča živali; op.p.] trdijo, da je koncept pravic, ki si prizadeva odpraviti uporabo živali (abolicija), nepraktičen, zato ker zavrača postopne spremembe in ne ponuja nobenih smernic glede tega kaj naj storimo prav zdaj – danes – da pomagamo živalim. Ti kritiki abolicionističnega pristopa trdijo, da ni druge izbire kot nadaljevati s še več zahtevami po zakonskih spremembah [t.i. welfare regulacijah; op.p.] – s še več prizadevanji kako narediti izkoriščanje živali bolj "humano" - če želimo storiti nekaj "praktičnega" za pomoč živalim.

Prepričanje, da zakonske spremembe nudijo bistveno zaščito interesov živali, je popolnoma zgrešeno. Kot sem obrazložil že v številnih svojih zapisih [glejte 1, 2, 3; op.p.], imajo živali v naši družbi status lastnine, zaradi česar niso nič drugega kot potrošno blago, čigar vrednost življenja je omejena na zunanjo oz. pogojno vrednost. Njihovi interesi nimajo nobene vrednosti same po sebi. Posledično so standardi, ki zahtevajo "humano" ravnanje z živalmi, tolmačeni v ekonomskem okviru in omejujejo zaščito živali le do tiste ravni, ki omogoča ekonomsko korist ljudem. Vsebinske izboljšave na področju "dobrobiti" živali storijo zelo malo, če sploh kaj, za zaščito interesov živali; večinoma ne storijo drugega kot omogočijo, da postane izkoriščanje živali bolj ekonomsko učinkovito in družbeno sprejemljivo. Poleg tega ni nobenih zgodovinskih dokazov, da reguliranje izkoriščanja živali vodi do odprave izkoriščanja.      

Welfaristi so tudi v zmoti, ko pravijo, da koncept pravic ne ponuja nobenih praktičnih postopnih korakov, ki jih lahko podvzamemo na poti do abolicije [odprave izkoriščanja živali; op.p.]. Obstaja zelo jasna smernica za postopne spremembe: veganstvo.        

Veganstvo ni le stvar diete; je moralna in politična zaveza aboliciji na individualni ravni in ne zajema le hrano, pač pa tudi obleke, druge proizvode ter ostala osebna dejanja in izbire. Postati vegan je tisto, kar lahko vsi storimo danes – ta trenutek - da pomagamo živalim. Ne zahteva dragih kampanj, vključevanja velikih organizacij, zakonodaje ali česarkoli drugega kot le naše spoznanje, da če "pravice živali" sploh kaj pomenijo, pomenijo to, da ne moremo upravičiti uporabljanja oz. konzumiranja mesa, rib, mlečnih izdelkov, jajc in drugih živalskih proizvodov.

Veganstvo zmanjšuje količino trpljenja in smrti živali z zmanjševanjem povpraševanja. Pomeni zavrnitev statusa neljudi kot lastnine in priznanje njihove vrednosti same po sebi. Veganstvo je hkrati tudi zaveza k nenasilju. Gibanje za pravice živali bi moralo biti mirovno gibanje in zavrniti nasilje nad vsemi živalmi – tako ne-človeškimi kot človeškimi.  

Številni zagovorniki živali trdijo, da so za pravice živali, a nadaljujejo z jedenjem živalskih proizvodov. Pravzaprav mnogi "vodje" gibanja za pravice živali niso vegani. To je enako kot bi nekdo trdil, da je za odpravo suženjstva, a bi še naprej posedoval sužnje.

Nobene bistvene razlike ni med jedenjem mesa in jedenjem mlečnih izdelkov oz. drugih živil živalskega izvora. Živali, izkoriščane za mleko, živijo dlje od tistih izkoriščanih za meso, a z njimi tekom njihovega življenja ravnamo še slabše, nazadnje pa končajo v isti klavnici in tudi njihovo meso pojemo. V kozarcu mleka ali kepici sladoleda je po vsej verjetnosti celo več trpljenja kot v zrezku. In kdorkoli misli, da je jajce – ali morda t.i. jajce iz "proste" reje – proizvod, ki zahteva manj trpljenja kot meso, potem ne ve kaj dosti o industriji proizvodnje jajc.   

Če nekdo preneha jesti meso, a na ta račun poje več mlečnih izdelkov ali jajc (kot se to dogaja pri mnogih "vegetarijancih"), lahko to dejanjsko poveča trpljenje. Kakorkoli že, trditi, da obstaja moralna razlika med jedenjem mesa in jedenjem mlečnih izdelkov, jajc ali uživanjem drugih živalskih proizvodov, je enako nesmiselno kot trditi, da obstaja moralna razlika med tem, če pojemo veliko kravo ali če pojemo majhno kravo.

Namesto, da bi sprejeli veganstvo kot jasno moralno osnovo, je gibanje zagovornikov živali sprejelo idejo, da lahko ravnamo etično in hkrati še naprej uživamo živalske proizvode. Razmislite o sledečih primerih (obstaja še veliko drugih): 

• Peter Singer (t.i. "oče modernega gibanja za pravice živali") trdi, da smo lahko "ozaveščeni vsejedci" in izkoriščamo živali, če se na primer odločimo jesti živali iz "proste reje", ki so bile vzrejene in ubite na relativno "humani" način. V knjigi The Way We Eat: Why Our Food Choices Matter (stran 81 - 169) Singer hvali dobavitelje "humano" izkoriščanih živali, npr. trgovsko verigo Whole Foods in njenega direktorja Johna Mackeya, jih označuje za "etično odgovorne" (stran 177 – 83) ter strogo veganstvo imenuje "fanatizem" (stran 281). 

• Tom Regan je leta 2005 povabil Mackeya kot glavnega govorca na konferenco z naslovom The Power of One, katere namen je bil ugotoviti kaj vse lahko posameznik stori za dosego pomembnih sprememb za živali. Regan slavi Mackeya in Whole Foods kot "gonilno silo na področju zavzemanja za višje standarde dobrobiti živali". 

• Organizacija PETA je leta 2004 podelila priznanje trgovcu Whole Foods, z obrazložitvijo, da je to podjetje "storilo več za dobrobit živali kot katerikoli drugi trgovec v panogi, s tem ko zahtevajo od svojih dobaviteljev, da se vestno držijo strogih standardov". PETA je podelila priznanje tudi oblikovalki klavnic, gospe Temple Grandin, ter jo razglasila – prav neverjetno, če mene vprašate – za "vizionarko". 

• Organizacija Humane Farm Animal Care, skupaj s svojimi poslovnimi partnerji Humane Society of the United States (HSUS), the American Society for the Prevention of Cruelty to Animals (ASPCA), Animal People, World Society for the Protection of Animals in drugimi, promovira Certified Humane Raised & Handled Label [certifikat humane vzreje in ravnanja z živalmi; op.p.], za katerega pravijo, da ponuja potrošnikom zagotovilo, da so bila označena "jajca, mlečni izdelki, meso in perutnina proizvedeni z mislijo na dobrobit rejnih živali". 

Če smo se odločili zadati škodo, je vsekakor bolje, da jo zadamo manj kot več. Če se namenimo pojesti žival, ki je bila mučena, potem je verjetno "boljše" pojesti tisto žival, ki je bila podvržena manjšemu mučenju. Toda, če pustimo ob strani vprašanje ali so "humano" vzrejene živali res mučene manj od ostalih, obstaja velika razlika med stališčem, da je manj trpljenja bolje kot več, in stališčem, da je zadajanje manj trpljenja moralno sprejemljivo. To, da gibanje za zaščito živali aktivno in izrecno promovira slednje stališče – da je zadajanje manj trpljenja sprejemljiva rešitev problematike izkoriščanja živali – je izredno zaskrbljujoče.

Če ima oseba X namen posiliti osebo Y, potem je "bolje", da je ob tem tudi ne pretepe. A bilo bi moralno odvratno trditi, da smo lahko "ozaveščeni posiljevalci", če zagotovimo, da svojo žrtev ob tem tudi ne pretepemo. Zato je še posebej vznemirjajoče, da zagovorniki živali promovirajo stališče, da smo lahko moralno "ozaveščeni vsejedci", če jemo domnevno "humano" proizvedene živalske proizvode, ki jih prodajajo "etično odgovorni" dobavitelji trpljenja in smrti. Ne le, da je takšno stališče v nasprotju s tem, da imajo živali moralno vrednost, pač pa celo spodbuja ljudi k temu, da vidijo nadaljevanje uživanja živali kot moralno sprejemljivo alternativo veganskemu načinu življenja.

Poleg tega številne organizacije in društva prikazujejo veganstvo kot zahteven način življenja, ki vsebuje precej samoodrekanja in je primeren le za najbolj "trdožive" zagovornike živali. Vegan sem postal pred štiriindvajsetimi leti. Že celo takrat to ni bilo pretirano težko, toda popolnoma absurdno je reči, da je to težko danes. Biti vegan je zelo enostavno. Seveda so tvoje možnosti pri izbiri v restavraciji omejene, še posebno, če ne živiš v oz. v bližini večjega mesta, toda če ti je ta neprikladnost tako pomembna, da te odvrača od tega, da si vegan, potem precej verjetno tako ali tako vsega skupaj nisi jemal resno.

Gibanje za pravice živali se lahko poslovi od vsakršnega upanja na to, da bo spremenilo paradigmo specistične hierarhije, dokler ne bo začelo podajati povsem jasnega sporočila kot stvar temeljnega načela, da ni moralno jesti meso, ribe, mlečne izdelke, jajca ali katerikoli izdelek, narejen iz živali.

Če bi bil proti koncu 80-ih let prejšnjega stoletja – ko se je skupnost zagovornikov živali v ZDA namenoma odločila zasledovati welfare agendo – znaten del sredstev, s katerimi je razpolagalo gibanje, investiran v izobraževanje o veganstvu in abolicionistično izobraževanje, bi bilo danes na stotisoče več veganov, kot jih je trenutno. To je še precej konzervativna ocena, z ozirom na stotine milijonov dolarjev, ki so bili porabljeni s strani organizacij, društev in skupin zagovornikov živali za promoviranje welfare zakonodaje in iniciativ. Trdim, da bi večje število veganov zavoljo zmanjšanega povpraševanja po proizvodih živalskega izvora doseglo večje zmanjšanje trpljenja živali, kot so ga dosegle vse welfare "zmage" skupaj, pomnožene z deset. Poleg tega bi povečanje števila veganov pomagalo ustvariti politično in ekonomsko bazo, ki je potrebna za dosego družbene spremembe, ki je nujna podlaga za pomembne zakonske spremembe.

Glede na omejen čas in omejena finančna sredstva (če pustimo ob strani vso moralno nedoslednost) je nerazumljivo, kako lahko kdorkoli, ki si dolgoročno gledano prizadeva za odpravo izkoriščanja živali, ali kdorkoli, ki priznava vsaj to, da predstavlja lastniški status živali resno oviro na poti k vsakršni resnejši spremembi in mora biti ta status vsaj radikalno spremenjen, verjame, da je razširitev obstoječega, tradicionalnega prizadevanja za "dobrobit" izkoriščanih živali [welfare; op.p.] razumna in učinkovita poteza. 

Predpostavimo, da imate jutri 2 uri časa, ki ga nameravate nameniti zagovorništvu živali oz. aktivizmu. Vsega ne morete početi; morate izbrati. Brez najmanjšega dvoma sta 2 uri, ki ju porabite za deljenje literature o veganstvu, v številnih ozirih neprimerno bolje izrabljen čas, kakor 2 uri, ki ju porabite za promoviranje večjih baterijskih kletk za kokoši ali bolj "humanih" oblik živalskega suženjstva.

Če povzamem, enako kot nekdo, ki pravi, da je proti suženjstvu, a hkrati še naprej poseduje sužnje, v resnici ni abolicionist, tudi tisti, ki pravi, da je proti živalskemu suženjstvu, a ne sprejema veganstva kot del svojega življenja, v resnici ni abolicionist kar zadeva živalsko suženjstvo. Bodimo tisti, ki sprejemamo abolicionistični pristop, jasni in nedvoumni ter promovirajmo veganstvo v besedah in dejanjih.  

Gary L. Francione
© 2006 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/veganism-the-fundamental-principle-of-the-abolitionist-movement/   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Uvod v moralne zablode "zagovornikov" pravic živali  

2. MORALNE ZABLODE ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV ZA PRAVICE ŽIVALI  

3. "Zmaga"? Za koga?

4. Veganstvo: le še eden izmed načinov za zmanjševanje trpljenja živali, ali temeljno načelo pravičnosti in nenasilja?

5. Nekaj treznega razmišljanja o prizadevanju za dobrobit izkoriščanih živali

6. Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali in veganstva

Meso "srečnih" živali: Omogočati ljudem boljše počutje ob jedenju živali

25. junij, 2009 /avtor Gary L. Francione

Dva nedavna članka v reviji Gourmet Magazine nam kažeta jasno smer, v katero nas vodi gibanje za meso "srečnih" živali (več o spornosti tega gibanja si lahko preberete v sledečih povezavah: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8), ki ga promovirajo domala vse velike welfare organizacije za živali [organizacije za zaščito živali; op.p.].

V prvem članku z naslovom Politics of the Plate: Humane Beings (18.5.2009), nam povedo:

Lokalno, sezonsko, vzrejeno humano. Morda zveni nenavadno, toda to bi kmalu lahko postala nova mantra ozaveščenih jedcev. Po mnenju strokovnjakov, ki so pretekli teden predavali na konferenci Cooking for Solutions v Monterey Bay Aquariumu, je humana živinoreja, ki jo trenutno prakticira le majhno število proizvajalcev, tik na tem, da se v naslednjih nekaj letih razcveti in postane vroč (in dobrodošel) trend.

"Delam na velikih projektih, za katere si nisem nikoli upal verjeti, da se bodo res zgodili," je dejal Tim Amlaw, direktor programa rejnih živali pri organizaciji American Humane, s sedežem v Englewoodu, Kolorado. "Mi smo tisti, ki bomo poskrbeli za ta prehod." Amlaw ocenjuje, da trenutno približno 3 odstotke farm, ki vzrejajo "glavne živalske-beljakovinske vrste" v ZDA, izpolnjuje pogoje za pridobitev certifikata z označbo Humano, ki ga podeljuje njegova organizacija. Pričakuje porast do 35 odstotkov v naslednjih petih letih.

Za del tega zagona bodo zaslužni tudi novi zakoni in regulacije. Lanskega novembra so državljani Kalifornije sprejeli t.i. Predlog 2, ki kmetom prepoveduje, da bi zapirali teličke, breje svinje in kokoši nesnice v premajhne ograde in kletke, ki ne omogočajo normalnega gibanja. "Predlog 2 je le vrh ledene gore," je dejal Marcus Benedetti, predsednik kalifornijskega mlekarskega podjetja Clover Stornetta Farms, ki se ponaša s certifikatom humane vzreje. "Če bi volivci v tej državi vedeli, kaj se dogaja v preostalem kmetijstvu, bi se vrstili referendumi za referendumom."

Za ta trend za boljšo živinorejo je poleg zakonskih regulacij zaslužno tudi povpraševanje potrošnikov. "Naša organizacija je stara 131 let," je dejal Amlaw. "Zdaj se prvič pomikamo od modela, v katerem država potiska živinorejce k boljšim praksam, k modelu, v katerem jih povpraševanje potrošnikov vleče v pravo smer. Najboljši način za to, da prepričaš korporacije naj uvedejo spremembe, je, da jim pokažeš, da jim to prinaša večji dobiček. Potrošniki zdaj pravijo: "Hočemo boljši vir hrane!"

Temple Grandin, avtorica in izredna profesorica študija o živalih na državni univerzi v Koloradu, se je specializirala za razvijanje humane živinoreje in tehnik zakola. Poudarila je, da dobre prakse prinašajo finančne koristi. "Vse se vrti okoli donosnosti živinoreje," je dejala. "Krave, s katerimi se lepo ravna, dajejo več mleka; svinje več prašičkov." Dodala je, da humano ubiti prašiči in krave nudijo kvalitetnejše meso, kot tisti, ki so podvrženi prekomernemu stresu.

Grandinova, ki je oblikovala niz jasnih, objektivnih, numeričnih standardov za postopke humanega klanja, se trenutno posveča ustvarjanju lastnega cetrifikata, namenjenega proizvajalcem, ki vzrejajo humano. "Nočem izvajati marketinga," je dejala. "Zagotovila bom, da bodo proizvajalci res počeli tisto, kar pravijo, da počnejo."

S finančnimi spodbudami, zakoni in strogim nadzorom ni v osnovi nič narobe, toda Grandinova udeležene opominja na najpomembnejši argument za humano kmetovanje. "Prav je tako," je rekla. "Živali čutijo bolečino."

Ne pozabite, da Grandinova potrjuje, da predstavljajo welfare reforme finančno korist za proizvajalce:

"Vse se vrti okoli donosnosti živinoreje," je dejala. "Krave s katerimi se lepo ravna, dajejo več mleka; svinje več prašičkov." Dodala je, da humano ubiti prašiči in krave nudijo kvalitetnejše meso, kot tisti, ki so podvrženi prekomernemu stresu.

Ne pozabite niti, da se članek navezuje na mahinacije z oznakami za "humano"proizvedene živalske izdelke, ki jih promovirajo velike welfare organizacije.

V drugem članku z naslovom Humane Slaughterhouses (9.6.2009), piše sledeče: 

"V času, ko sem začenjala s svojim delom, se je z živalmi ravnalo kruto. Nenehno se je uporabljalo električne palice," je dejala Temple Grandin, ko se je ozrla v preteklost, na svoje skoraj štiri desetletja dolgo delovanje na področju oblikovanja humanih klavnic za mesno industrijo. Ko se je Grandinova v zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja prvič lotila tega dela, se mu je posvetila s perspektive, kot jo vidijo krave, in sicer tako, da je stopila v proizvodne hodnike oz. koridorje, ki vodijo proti mestu zakola, z namenom, da odkrije sence, odseve in svetleče luči, zaradi katerih se živali prestrašijo in ustavijo. Grandinova, ki je nedavno objavila svojo šesto knjigo, Animals Make Us Human, je sodelovala z velikimi in malimi klavnicami in bila priča grozljivim razmeram. Danes je izjemno navdušena nad nadzornim video sistemom, ki ga je oblikovala sama in omogoča neodvisni tretji osebi, da kadarkoli preko interneta nadzira dogajanje v klavnicah: mesno podjetje Cargill je nedavno naznanilo, da bo navedeni video sistem namestilo na vse svoje klavniške obrate. "Na tem sem delala vse leto," je dejala Grandinova. "Sistem naj bi do konca leta zagnali na sedmih oz. osmih obratih za govedino."

Medtem ko je večina ljudi osredotočena na vprašanje kako humano vzrejati živali, se jih precej manj zaustavi pri razmisleku o ideji – in navideznem paradoksu – humanega zakola. Besede kot so "pašna reja", "talna reja", "prosta reja", so zdaj sinonim za kvaliteto mesa. Nosijo močan simbolni pomen, ki pomirja potrošnikovo vest in poganja številne marketinške kampanje. A to, kako se žival sooči s svojo poslednjo usodo, je običajno ignorirano – dokler, seveda, ne vidimo YouTube posnetkov bolnih krav, ki jih na usmrtitev prisilno odvlečejo z buldožerji.

"Moj pogled na to kaj je humano je mnogo širši od tega kako predelati kravo. Gre tudi za to, kako ravnamo z ljudmi," pravi Bev Egglestone, soustanovitelj podjetja EcoFriendly Foods. Egglestone predeluje živali v majhnem, večnamenskem klavniškem obratu, ki ga je zgradil na podeželju Virginie pred skoraj desetimi leti, delno navdahnjen z metodami Grandinove. Čeravno je njegovo trajnostno meso in perutnina pridobila kultu podobne sledilce tako med kuharskimi chefi kot med ljubiteljskimi kuharji, je realnost pridelave mesa vse prej kot glamurozna.

Zaradi majhnosti njegovega klavniškega obrata (zaposluje 15 delavcev), njegove trdne prepričanosti v to, da "je treba živali spoštovati" ter njegove skrbi za blagostanje zaposlenih, je Egglestonovo podjetje precej drago in relativno neučinkovito. Medtem ko lahko konvencionalna mesna industrija (ki jo Egglestone imenuje "moja konkurenca") predela 130 piščancev na minuto, jih Egglestone in njegovi delavci predelajo okoli 400 na dan, "kar je najmanj kar lahko storimo z ozirom na opremo, ki jo imamo in poplačamo zaposlene." Zadnje leto, pravi, so jih predelovali 800 na dan, toda zaposleni so bili po kosilu izčrpani. "Humano ravnanje z delovno silo je pomembno z ekonomskega vidika," je dejal. Da bi bil lahko pošten do živali, mora biti pošten do svojih zaposlenih. "V oziru moraš imeti človeški vidik, če hočeš opravljati to delo. Moji delavci želijo le plačilo," priznava Egglestone, "toda vedo, da jih prosim, naj bodo sočutni in občutljivi."

Dan Barber je eden izmed kuharskih chefov, ki imajo koristi od majhnih pridelovalcev kot je Egglestone: Barber v obeh svojih restavracijah Blue Hill na posestvu Stone Barns streže njihovo EcoFriendly meso. Meni, da se pomembnost humanega zakola odraža v kvaliteti mesa – toda najti klavnice, ki zadostijo njegovim standardom, ni ravno lahko. Medtem ko se v Stone Barns nahaja obrat za predelavo majhnih živali kot so piščanci in purani, pa morajo svoje večje živali prepeljati drugam, običajno do klavnic v New Jerseyu oz. v Upper Hudson Valleyu. Barber pravi, da je od majhnih kmetov, ki njegovim restavracijam dobavljajo ostale vrste mesa, težko dobiti to kar želiš, kajti vse lokalne visoko-kvalitetne klavnice so izginile in se preselile v Hudson Valley. "Predelovalci mesa so zelo zainteresirani, da bi imeli vse na enem mestu," pravi. Nekaj obetov vidi v potujočih klavnicah, ki obiskujejo kmetije in koljejo živali na tamkajšnjem posestvu. "To je res učinkovito in poceni," pravi Barber. "In stres živali je manjši, ker so obdelane na kmetiji."

Majhne klavnice sicer ne garantirajo nujno humanega zakola. "Hitrost proizvodnje sama po sebi ni problematična," pravi Grandinova. "Problematično je nezadostno osebje in prenatrpanost obrata. Videla sem neko majhno klavnico, ki je delovala odlično pri 26 kravah na uro in zelo slabo pri 35." Slabe razmere, pravi, so posledica slabega upravljanja. Grandinova večino svojega časa posveča oblikovanju boljše opreme, a ob neustrezni oskrbi in uporabi, se stroji, kot je pištola za omamljanje, ki se uporablja za usmrtitev živine, ne bodo izkazali kot zagotovilo za hitro, nebolečo smrt. Ponovno, tu igra pomembno vlogo "človeški" faktor, ki je ključen za "humanost": Medtem ko večina klavniških delavcev pravilno uporablja opremo, Grandinova pravi, da obstajajo tudi sadisti, ki bi jim bilo treba preprečiti kontakt z živalmi oz. s stroji, ki ubijajo živali. 

Nenazadnje je za Grandinovo "humano" težka beseda. "Raje bi videla, da bi rekli nizko-stresni, neboleči zakol," pravi – v idealnih razmerah nič bolj stresen kot cepljenje. Največja ovira, meni, je kvantiteta. "Kvaliteta in kvantiteta sta dva nasprotujoča cilja," pravi Grandinova. "A obstaja razumno ravnotežje."

Temple Grandin, ki je omenjena v obeh člankih, je opevana s strani welfare skupnosti zagovornikov živali in je celo prejela priznanje organizacije PETA za "Vizionarko leta 2004".

Namen gibanja za "meso srečnih živali" je, da bi se javnost počutila prijetneje ob izkoriščanju živali ni da zagotovi, da osredotočenost družbene razprave o etiki v odnosu do živali ostane čim dlje stran od bistvenega vprašanja – zakaj v prvi vrsti sploh jemo živali, glede na to, da to ni potrebno za človekovo zdravje, da predstavlja ekološko katastrofo, in, najpomembneje, ima za posledico zadajanje trpljenja in smrti čutečim neljudem?

Gibanje za "meso srečnih živali" dosega te cilje in to ne predstavlja nobenega napredka. Ravno nasprotno. Gibanje za "meso srečnih živali" predstavlja velik korak nazaj.

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/happy-meat-making-humans-feel-better-about-eating-animals/  

****** 

Če še niste vegan, postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in za okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev. Veganstvo je gibanje za temeljno pravičnost in predstavlja vaš osebni odstop od zatiranja nemočnih.

Če imajo živali moralno vrednost (če niso predmeti), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Meso/živalski proizvodi "srečnih" živali: Korak v pravo smer ali "omogočanje lažjega povratka" k jedenju živali?

2. MORALNE ZABLODE ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV ZA PRAVICE ŽIVALI!

3. Meso "srečnih" živali in seksizem

4. Kaj? Zakon o humanem zakolu se ne izvaja?

5. Ko gre za ljudi je vse drugače

6. Čas je za spremembo