Poziv vsem tistim, ki ste zgroženi nad vladno odločitvijo, da živali niso "čuteča bitja"

Slovenska vlada je sprejela predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki opredeljuje živali zgolj kot "živa bitja", ne pa tudi kot "čuteča živa bitja". Ogorčena je tako splošna javnost, kot tudi številni domnevni "zagovorniki pravic živali". Ljudje ne morejo razumeti, kako so lahko politiki sprejeli tako nerazumno odločitev. Društvo za osvoboditev živali zdaj poziva državljane k podpisu peticije, ki zahteva, da se zakonik popravi in se vanj vpiše, da so živali "čuteča živa bitja".

Trdim, da to ni prava pot. Nerazumno ni dejanje politikov, ampak vseh tistih, ki so izrazili ogorčenje nad to potezo vlade. V resnici bi moral vsakdo med nami izraziti ogorčenje nad samim seboj. Dovolite, da pojasnim ... 

Zakoni niso tisti, ki lahko uveljavijo, da so živali čuteča bitja, dokler tega ne uveljavimo mi, običajni ljudje. Zakoni vedno sledijo, nikoli ne vodijo. So neposreden odraz vrednot večine populacije. Dokler govorimo, da so živali čuteča bitja, a jih 99% med nami istočasno uporablja kot predmete (se prehranjuje z njihovimi telesi in izločki, se oblači v njihove kože, itd.), toliko časa se za živali nič ne more spremeniti in je navedba "živali so čuteča bitja" zgolj floskula.

Če res verjamemo, da so živali čuteča bitja, je najmanj kar jim dolgujemo to, da jih tudi zares začnemo obravnavati kot čuteča bitja. To v praktičnem smislu pomeni, da postanemo vegani. Veganstvo je stvar zdravega razuma. Samo pomislite: 

1. Ali se strinjate, da živali niso le stvari in da štejejo v moralnem smislu?

2. Če je odgovor pod št.1 ja, potem ni nobenega smisla obravnavati jih kot stvari ter jih jesti, se oblačiti vanje in jih uporabljati, še posebej v situacijah, ko ni za to nobene nuje ali prisile.

3. Če je odgovor pod št.1 ne, potem nič kar počnete z živalmi ne more biti moralno sporno. Se pravi, če so živali stvari, potem ni nič narobe, če jih mučite za zabavo.

Če torej verjamete, da živali štejejo v moralnem smislu, ste zavezani k temu, da ste vegani. To vam narekuje zdravi razum. To logično sledi iz vašega strinjanja, da živali štejejo v moralnem smislu. 

Se pravi, tovrstne peticije in popravki zakonika so popolnoma brez pomena, dokler živimo v svetu, kjer velika večina ljudi iskreno misli, da vsakoletno ubijanje 70 milijard živali za "hrano" (kar predstavlja 99,9999% vseh ubitih živali) ne sproža nikakršne moralne dileme. Zato je rešitev v izobraževanju ljudi.    

~ Lara Vrhovnik 

Če še niste vegani, obiščite:

www.HowDoIGoVegan.com 

                                         

Če bi radi zares spremenili svet in dosegli pravičnost za živali, obiščite:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda (Leon Kralj)

2. "Kapitalizem" ni kriv za izkoriščanje živali. Mi smo. (Lara Vrhovnik)

3. Živali kot lastnina ter analogija s posilstvom

4. Problematika "welfare" pristopa k pravicam živali, strnjena v štirih točkah

5. Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

6. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali

Če niste vegani, vas vprašam: Zakaj ne?

26. december, 2018 /avtor Gary L. Francione

Morda menite, da je čudno, da so nekateri ljudje vegani – da ne jedo živali, se ne oblačijo vanje in jih ne uporabljajo. Morda imate veganstvo celo za skrajnost.

Toda, po pravici povedano, je čudno in skrajno to, da nas ni več ljudi veganov, glede na to kar večina med nami verjame v zvezi z našimi moralnimi dolžnostmi do živali. Povedano drugače: to, kar nas večina že verjame, bi moralo pomeniti, da je veganstvo nekaj najbolj normalnega. 

Preden označite za skrajnost mojo trditev, da veganstvo ni skrajnost, pomislite kako vi razmišljate o živalih. Po vsej verjetnosti ne mislite, da so živali zgolj stvari brez moralne vrednosti, sicer ne bi brali tega članka.

Verjetno prisegate na stališče, ki je tako zelo razširjeno in nekontroverzno, da mu lahko rečemo kar splošno sprejeto mišljenje o živalih, in sicer: živali imajo moralno vrednost, a ne tolikšno kot ljudje, in živali lahko uporabljamo za človekove namene, dokler jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja in smrti. To stališče zajema, da minimalni pomen "potrebnosti" v tem kontekstu zahteva, da užitek in zabava ne moreta opravičiti zadajanja trpljenja in smrti živalim.

Ravno zato, ker zavračamo zadajanje trpljenja živalim za užitek, ostro kritiziramo posameznike kot so na primer ameriški nogometaš Michael Vick, ki je prirejal pasje boje; ali Mary Bale, ki je vrgla mačko v kontejner za smeti; ali Walter Palmer, zobozdravnik iz Minneapolisa, ki je ustrelil leva Cecila.  

Naše vsesplošno sprejeto stališče glede tega, da ni prav zadajati trpljenja in smrti živalim zavoljo užitka ali zabave, pojasnjujejo rezultati ankete, objavljene maja 2017, ki kažejo, da skoraj 70% britanskih volivcev nasprotuje lovu na lisice in da jih polovica skoraj zagotovo ne bi volila za kandidata na volitvah, ki podpira lov. Nasprotovanje ni omejeno le na lov na lisice. Anketa iz leta 2016 je pokazala, da, poleg večinskega nasprotovanja lovu na lisice, precejšnje število ljudi v Veliki Britaniji nasprotuje tudi lovu na jelene (88%), lovu na zajce (91%), pasjim bojem (98%) in lovu na jazbece (94%).   

Če se strinjate s stališčem, da je moralno zgrešeno zadajati nepotrebno trpljenje živalim in niste vegani, imam za vas enostavno vprašanje:

Zakaj ne?

Vsako leto ubijemo 70 milijard kopenskih živali in približno bilijon morskih živali za hrano. In edino opravičilo za to je, da so okusne. Jedenje živali in živalskih proizvodov nam prinaša užitek.

Nobene potrebe ni.

Čeprav smo še do nedavnega mislili, da potrebujemo hrano živalskega izvora  za zdravje, ni bilo nikoli nobenega medicinskega dokaza za to, in tako ali tako danes nihče več ne trdi, da je nujno jesti živalske proizvode za optimalno zdravje. Akademija za prehrano in dietetiko (The Academy of Nutrition and Dietetics) navaja, da so veganske oblike prehranjevanja "zdrave, prehransko ustrezne ter pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje številnih bolezni". Britanski National Health Service pravi, da je lahko primerno načrtovano vegansko prehranjevanje "zelo zdravo". Čedalje več mainstream zdravstvenih strokovnjakov z vsega sveta opozarja, da so živalski proizvodi pogubni za človekovo zdravje. Celo velike zavarovalniške družbe promovirajo veganstvo. 

Ne rabimo razpravljati o tem ali je bolj zdravo živeti na prehrani, ki jo sestavljajo sadje, zelenjava, žita, stročnice, oreščki in semena (čeprav empirični dokazi jasno kažejo v to smer). Bistvo je, da veganska prehrana zagotovo ni manj zdrava od prehrane, ki jo sestavljajo razpadajoče meso, kravji izločki in kokošji reproduktivni deli. In to je edino kar šteje pri vprašanju, ali sta trpljenje in smrt potrebni ali ne. 

Poleg tega je živinoreja ekološka katastrofa. Proizvede več emisij toplogrednih plinov kot uporaba fosilnih goriv v prometu in povzroča krčenje gozdov, erozijo tal in onesnaževanje voda. Količina žita, ki je namenjena za prehrano živali samo v ZDA, bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi. Glede na vse našteto, kakšno je torej naše najboljše opravičilo za zadajanje trpljenja in smrti živalim?

Odgovor je preprost: menimo, da so dobrega okusa. Uživamo, ko jih jemo. Jedenje živali in živalskih proizvodov je tradicija, ki ji sledimo že dolgo časa.

Toda kako se to razlikuje od utemeljitve, ki je ponujena za tiste oblike uporab živalih, ki ji večina od nas nasprotuje? V čem je gurmanski užitek drugačen od užitka, ki ga občutijo nekateri ob udejstvovanju pri krvavih športih? Lov na lisice, lov na jazbece in pasji boji so vse tradicije. Pravzaprav gre pri skoraj vsaki praksi, ki ji nasprotujemo – najsi vključuje živali ali ljudi – za neke vrste tradicijo, ki jo nekdo ceni. Tudi patriarhat je tradicija, ki obstaja že zelo dolgo, a njegovo dolgo trajanje ne pomeni, da je moralno sprejemljivo. 

Mnogo ljudi nasprotuje lovu na lisice zato, ker ne vidijo nobene moralne razlike med svojim psom, ki ga imajo radi, in lisico, ki je preganjana in ubita. A kakšna je razlika med tistimi živalmi, ki jih imamo radi, in tistimi, v katere zapikujemo jedilne vilice in nože? Psi in mačke, ki jih imamo radi, so čuteči  - prav tako kot piščanci, krave, prašiči, ribe in druge živali, ki jih izkoriščamo. Vsi občutijo bolečino in lahko doživljajo stisko; vsi imajo interes po nadaljevanju življenja.

Se pravi, če verjamete, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim, in če nasprotujete pasjim bojem, lovu na lisice in drugim podobnim krvavim športom, zakaj niste vegani?

Na tej točki ponavadi dobim štiri odgovore.

Prvi odgovor se glasi, da so ljudje, ki se ukvarjajo z lovom na lisice ali uživajo v gledanju pasjih bojev ali bikoborb, sami osebno udeleženci teh nasilnih dejanj, medtem ko tisti, ki zgolj uživajo živalske proizvode, le hodijo kupovati te proizvode v trgovino. 

Nobene moralne razlike ni med osebo, ki prireja pasje boje ali lovi lisice, in osebo, ki kupi piščanca v lokalnem supermarketu in ga nato doma speče. V vseh treh primerih je trpljenje in smrt živali nepotrebno. V vseh treh primerih je edini razlog za trpljenje in smrt užitek. Tisti, ki prirejajo pasje boje ali lovijo lisice, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. Tisti, ki kupujejo in jedo piščance, počno to zato, ker jim je to všeč; prinaša jim užitek. 

Če obstaja kakšna razlika med njimi, je to kvečjemu psihološka razlika, v smislu, da pasjeborec in lovec rada neposredno sodelujeta v samem procesu zadajanja smrti - prav tako kot obstaja psihološka razlika med nekom, ki najame plačanega morilca za umor določene osebe, in tistim, ki dejansko izvrši ta umor. In v tem primeru sta oba – tako tisti, ki plača za umor, kot tudi tisti, ki umor izvrši – obravnavana kot morilca, saj ju zakon dejansko obravnava enako, ker ni med njima nobene moralne razlike.  

Drugi odgovor se glasi približno takole: "Da, razumem kaj hočete reči, toda jaz kupujem samo "humanejše" proizvedena živila živalskega izvora, kot npr. ne-baterijska jajca iz proste/talne reje ali eko svinjino."

Ta odgovor ni nič drugega kot zabloda in vsebinska zmota.

Zabloda zato, ker je večina "humano" obravnavanih živali še vedno obravnavanih na načine, ki bi jim zlahka rekli mučenje, če bi šlo za ljudi. Če uživate živalske proizvode domnevno "srečnih" živali in mislite, da so imele te živali kolikor toliko prijetno življenje in sorazmerno nebolečo smrt, se slepite.

jajca ne-baterijske (proste/talne) reje (foto: New York Times)

In ta odgovor je vsebinska zmota zato, ker večina med nami sprejema moralno načelo, da ne bi smeli zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. Manj trpljenja je vsekakor boljše kot več trpljenja, toda to zgreši bistvo. Nihče od tistih, ki nasprotujejo pasjim bojem, ne trdi, da bi bila to sprejemljiva aktivnost, če bi se pred boji bolje ravnalo s psi. Nihče od tistih, ki nasprotujejo lovu na lisice, ne bi mislil, da je lov sprejemljiv, če bi se bolje uravnavalo in omejilo čas, ki dovoljuje lovskim psom preganjati in napadati lisice. 

Če so živali moralno pomembne, potem jim ne bi smeli zadajati nobenega nepotrebnega trpljenja. 

Tretji odgovor se glasi, da se živali ubija tudi med gojenjem rastlinske hrane.

Vsekakor drži, da so nekatere živali naključno in nenamerno ubite, na primer ob žetvi. Toda ljudje so naključno in nenamerno ubiti v procesu proizvodnje praktično vsega, kar uporabljamo. To ne pomeni, da ne znamo ločiti naključnih in nenamernih človeških smrti od umora. Poleg tega, če bi vsi jedli rastline neposredno, bi potrebovali precej precej manj hektarjev obdelovalnih površin in posledično bi bilo precej manj nenamernih in naključnih smrti živali. 

Četrti odgovor pravi, da so rastline, enako kot živali, žive in posledično čuteče.

Rastline so nedvomno žive in mnoge so razvile precej kompleksne odzive na svoje okolje. Rastline se odzivajo; ne odgovarjajo. V tem smislu so rastline kot rakavi tumorji. Ga ni človeka, ki verodostojno trdi, da rastline posedujejo kakršenkoli um, na podlagi katerega lahko izražajo svoje interese. Pravzaprav nihče v resnici nikoli ne sproži tega vprašanja, razen takrat, ko se znajde na večerji z veganko/veganom in ko uvidi, da z argumentom "Hitler je bil vegetarijanec" ne bo prišel daleč. In tudi če bi bile rastline čuteče, bi bilo veganstvo še vedno moralni imperativ, saj je potrebno ogromno kilogramov rastlin za nastanek enega kilograma mesa. 

Skratka, če res verjamemo, da imajo živali moralno vrednost in da smo moralno obvezani, da jim ne zadajamo nepotrebnega trpljenja, je nerazumno, če nismo vegani. Glede na to, kar večina med nami trdi, da verjame, je ne biti veganka/vegan tisto, kar predstavlja skrajnost. 

______________________________________

Gary L. Francione je zaslužni profesor prava na univerzi Rutgers, gostujoči profesor filozofije na univerzi Lincoln in častni profesor filozofije na univerzi East Anglia. Vegan je že 36 let in še vedno je živ.  

Prevod: Leon Kralj           

Vir: https://bit.ly/2VbVrVh   

**********

Če še niste veganka/vegan, prosim postanite veganka/vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

In ko postanete veganka/vegan, začnite izobraževati druge ljudi okoli vas. Toda najprej izobrazite sami sebe. Če hočete videti svet brez izkoriščanja živali, bi morali pozabiti na vse kar ste do zdaj slišali s strani t.i. organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), kajti vsa po vrsti žal ohranjajo status quo (več o tem v spodnji spletni povezavi). Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), pojdite ven in spremenite svet. Predlagam, da začnete tukaj:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti, ampak je neobhodno. Vsako društvo oz. organizacija, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, bi morala zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo brez pravic živali

2. Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas (avtorica: Lara Vrhovnik)

3. Poziv nasprotnikom lova (avtor: Leon Kralj)

4. Ne, etično veganstvo ni skrajnost

5. In potem se sprašujete zakaj bolehamo za moralno shizofrenijo?

6. Zloraba živali: Mi in oni

7. Enostavni veganski aktivizem (avtorica: Lara Vrhovnik)

Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas

piše: Lara Vrhovnik

Abolicionistični zagovorniki živali že dolgo časa opozarjamo druge "zagovornike živali", da njihove single-issue kampanje [to so tiste kampanje, ki se osredotočajo na posamične oblike izkoriščanja živali, npr. kampanja proti krznu, proti lovu, proti mesu, ipd.] in enako tudi welfare kampanje [to so tiste kampanje, ki se potegujejo za domnevno "humanejše" izkoriščanje, npr. za ne-baterijsko rejo kokoši, za "prosto rejo" krav, ipd.], ne odpravljajo, ampak neobhodno promovirajo izkoriščanje živali, kajti celotni smisel in glavni namen teh kampanj je vzpostavitev koalicij, ki vključujejo izkoriščevalce živali [tiste, ki niso vegani]. In edini način, da lahko do tega pride, je s promoviranjem izkoriščanja živali. Tukaj je kratek blog v zvezi s tem:

https://leonkralj.blogspot.si/2016/11/zakaj-kampanje-za-dobrobit-zivali-in.html 

Ravnokar sem videla, da slovenski "zagovorniki živali" razpošiljajo naokrog vabila za "Shod proti pobijanju medveda in volka", kot nekakšen odgovor na nedavni protest kmetov živinorejcev, na katerem so od vlade zahtevali, naj izda lovcem dovoljenje za povečani odstrel volkov in medvedov, ki napadajo njihove ovce, teličke in ostalo živino. In na tem proti-shodu nameravajo zdaj "zagovorniki živali" pozvati pristojne na Ministrstvu za okolje in prostor oz. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj nikar ne ustrežejo tem zahtevam kmetov in naj (citiram) "se držijo zakonskih predpisov" in "poskrbijo za primerno zaščito rejnih živali" pred volkovi in medvedi tako, da "premislijo o živalih [oslih, lamah in psih čuvajih], ki lahko varujejo hlevske / rejne živali" na paši. Pravijo, da "bi s takim ukrepom zaščitili ljudi in domače živali pred zvermi in zveri pred ljudmi". Predlagajo še, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano "usmerjati kmete k opuščanju industrijske živinoreje" ter manjšim (ekološkim) živinorejcem "finančno pomagati, da bi dosegli varnost na način, ki bi trajal, ne pa z izrednim odstrelom in odškodnino – ki se jo plača veliko prevečkrat in je v škodo vseh nas, niti kmet ne dobi povrnjenega denarja in truda v celoti".   

Ok, čeprav mislim, da je že na daleč razvidno kaj je narobe s tem, vseeno podrobneje analizirajmo in poglejmo kaj bodo ti t.i. "zagovorniki živali" v resnici povzročili s tem shodom:  

1. Dodatno bodo okrepili splošno sprejeto in zgrešeno prepričanje v družbi, da obstajajo moralno nesprejemljive (industrijske) in moralno sprejemljive (ne-industrijske / ekološke) oblike reje oz. izkoriščanja živali.  

2. Zastopali bodo interese institucionalnih izkoriščevalcev živali in jim svetovali, kako ukrepati, da jim volkovi ne ubijejo njihove živine preden jo ubijejo oni sami.  

3. Promovirali bodo idejo, da domače živali potrebujejo zaščito pred zvermi, namesto pred ljudmi, ki so jih spravili na svet zato, da jih izkoristijo kot kos blaga, ubijejo in prodajo/pojedo.

4. Zavzeli se bodo za dodelitev finančne pomoči institucionalnim izkoriščevalcem živali, ker da "se trudijo" in si zaslužijo "trajno varnost".  

Kot ob sleherni tovrstni akciji v preteklosti, bodo tudi tokrat "zagovorniki živali" promovirali izkoriščanje živali in specizem [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.]. Ali si lahko predstavljate, da bi kaj takega počela katerakoli skupina na področju zavzemanja za človekove pravice? Na primer, spolna zloraba otrok je resen družbeni problem, strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi vsaka tretja deklica in vsak peti deček žrtev spolne zlorabe. Ali ste torej kdaj videli, da bi kakšna skupina zagovornikov otrok vabila na Shod proti pedofiliji, na katerem bi branili interese lokalnih, domačih pedofilov, in zahtevali "zaščito" otrok pred napadi tujih pedofilov? Si lahko predstavljate Shod za pravice otrok, ki predlaga opuščanje "intenzivne" pedofilije na račun finančne pomoči "manjšim pedofilom", ki "se trudijo" in si zaslužijo "trajno varnost"? Seveda ne. Kaj tako sprevrženega lahko vidimo le v domnevnem "gibanju za živali". 

Kot ob sleherni tovrstni akciji, bodo tudi tokrat "zagovorniki živali" ignorirali dejstvo, da je glavni izvor problema neveganstvo, ne pa kmetje, volkovi, intenzivna živinoreja ali zakonodaja Ministrstva za okolje in prostor. Vse dokler ljudje prakticirajo neveganstvo – jedo, nosijo in izkoriščajo živali za užitek in zabavo – toliko časa bo obstajal problem "zaščite" domačih živali pred "tujimi napadi" in vsi drugi problemi, ki tarejo "zagovornike živali" (pasji boji, mučenje konj, odvržene sestradane mačke in psi, ki životarijo po ulicah, pobijanje živali za krzno, cirkusi z živalmi, azijski festivali jedenja psov in mačk, japonski kitolov, itd., itd.). Ukvarjanje s katerokoli posamično problematiko, brez naslavljanja neveganstva, je enako kot bi brisali tla s krpo, ne da bi se ukvarjali s počeno cevjo, iz katere dere voda.     

Če želijo pobudniki shoda protestirati proti odstrelu volkov in medvedov – in vsekakor soglašam, da ne bi smel biti ubit noben volk, medved ali katerakoli druga žival – zakaj ne protestirati proti ubijanju preprosto zato, ker je ubijanje nemoralno ter pri tem istočasno razločno povedati, da je enako nemoralno kot je nemoralno jesti meso, mlečne izdelke, jajca, uporabljati usnje, volno in ostale živalske proizvode? Zakaj enostavno ne jasno reči, da če bi ljudje prenehali uživati živalske proizvode, ne bi bilo več nobene skrbi kaj počno ali ne počno volkovi in medvedi? Zakaj ne izrabiti te situacije za nedvoumno in izključno vegansko sporočilo? 

Njihov običajni odgovor se glasi približno takole: "Rabimo podporo čim širšega kroga ljudi [beri: neveganov], in če bodo sodelovali na tej naši akciji, jih bo to pripeljalo do tega, da bodo začeli razmišljati tudi o drugih živalih in postali vegani". Aha, se pravi, ljudi bomo prepričali naj postanejo vegani, če promoviramo idejo, da je z ne-industrijskim izkoriščanjem živali vse v redu? Se opravičujem, toda to je čisti nesmisel. 

Pred tremi tedni, ko so slovenski mediji objavili, da prihaja na neki kmetiji v okolici Trebnjega do mučenja tamkajšnjih konjev in se je javnost srdito odzvala z zahtevami po kazenskem pregonu kmeta, sem objavila:

»Kakšna je razlika med trpinčenjem teh konkretnih konjev in trpinčenjem tistih živali, ki končajo na krožnikih? Nobena. Oboji trpijo in umirajo po nepotrebnem, saj nikomur ni treba jesti živalskih proizvodov za zdravje. Če ste torej pretreseni in ogorčeni zaradi mučenja teh živali v Trebnjem, a niste vegani, morate razumeti, da so VSI živalski proizvodi rezultat mučenja živali. Zato naslednjič, ko pokažete s prstom na nekoga, ki je kriv mučenja živali, ne pozabite, da niste v ničemer drugačni od njega (več o tem tukaj). Prosim, uskladite svoje besede s svojimi dejanji in postanite vegani. ~ Lara Vrhovnik«  

Vsakič, ko se v medijih pojavi zgodba o določeni živali – ovci, teličku, konju, psu, mački – ki je žrtev takšnega ali drugačnega krutega ravnanja, je javnost ogorčena. To nam pove, da velika večina ljudi že smatra živali kot bitja, do katerih imamo določene moralne dolžnosti, npr. da jim ni prav zadajati nepotrebnega trpljenja. Gibanje, ki si prizadeva za pravičnost do živali (Abolicionistično gibanje), ta odziv ljudi vidi kot priložnost za to, da jih izobrazi in seznani s tem, da jih njihove že obstoječe vrednote zavezujejo k temu, da postanejo vegani. Gibanje, ki dojema etiko v odnosu do živali kot biznis in/ali samopromocijo ("New welfare" gibanje), pa ta odziv ljudi vidi kot priložnost za promoviranje ideje, da bi morali izkoriščanje živali narediti bolj "humano" in "sočutno", oziroma da bi morali ljudje "zmanjšati" količino zaužitega mesa. Vaša odločitev je, kateri pristop boste ubrali. Toda vedite, da pristopa odražata radikalno različno dojemanje morale.    

Skrajni čas je, da uslišimo večstoletni klic živali po tem, da jih končno nehajo zastopati skrajno zmedeni "živaloljubci" in jih zamenjajo premišljeni, dosledni in osredotočeni zagovorniki, ki jim je popolnoma jasno kje je izvor problema, obvladajo Abolicionistično teorijo pravic živali in vsakodnevno nagovarjajo ljudi na ustvarjalen in nenasilen način ter jim pomagajo uvideti zakaj je postati vegan edini razumni odgovor na njihovo zaskrbljenost za živali.    

Če povzamem: Dragi protestniki, povsem ste izgubili moralni kompas in ponovno pozabili na večno spregledane žrtve – 70 milijard kopenskih in 1 bilijon vodnih živali, vsako leto ubitih za hrano, kajti tukaj se nahaja izvor vseh "težav" človeka z divjimi živalmi, ki vas tarejo.   

******

Če zavračate idejo, da so živali predmeti, ki obstajajo na tem svetu le zato, da so potrošno blago, potem že verjamete, da je postati vegan vaša moralna dolžnost. Prosim, preberite ta članek in obiščite www.HowDoIGoVegan.com 

Če ste že vegani in hočete videti svet brez izkoriščanja živali, potem pozabite na vse kar ste do zdaj slišali s strani raznih organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), saj v resnici izdajajo interese živali in ohranjajo status quo. Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), nato pojdite ven in spremenite svet. Tukaj je najprimernejše mesto za začetek: 

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html   

Lara Vrhovnik

Abolicionistična zagovornica pravic živali  

P.s.

Če morda pomišljate, da glavne organizatorje tega shoda opravičuje to, ker so vegani, pomislite znova. Le kakšno opravičilo ima lahko nekdo, ki pravi zase, da verjame in vsakodnevno živi načelo, da nobena oblika uporabe živali ne more biti moralno upravičena, a nato potepta to svoje načelo in prireja shode, kjer deluje kot odvetnik živinorejcev in hvali "pravilno" (zmanjšano, ne-industrijsko) izkoriščanje živali? Vprašanje je seveda retorično.   

DODANO 15.5.2019:

Vas zanima kakšen je bil odziv organizatorjev shoda po tem, ko sem na družbenih omrežjih objavila ta svoj blog? Tipičen za new welfare "vegane"/"zagovornike živali". Ko rečem tipičen, to pomeni, da niso odgovorili z vsebinskimi protiargumenti, pač pa s spuščanjem na osebni nivo, pri čemer niso skoparili z žaljivkami. Ko so me v enem izmed komentarjev obtožili, češ da "nimam pojma kaj govorim, ker nisem bila na shodu", sem jim jaz odvrnila:    

»99,9999% Slovencev ni bilo na shodu in lahko vedo le to, kar so videli v medijih in kar ste zapisali vi v vaši uradni najavi shoda – in sicer, da se potegujete "za zaščito rejnih živali pred zvermi" (ne pa pred ljudmi, ki jih jedo?!), "za finančno pomoč majhnim živinorejcem" in "za ekološko/ne-industrijsko živinorejo". Skratka, jasno ste sporočili, da lahko nemoteno nadaljujemo s popolnoma nepotrebnim izkoriščanjem stotine milijard živali za hrano, obleke in druge namene, dokler "igramo po pravilih" - ne streljamo volkov in medvedov, najemamo pse čuvaje, spodbujamo ekološko živinorejo, itd. Vašega zapisa ni mogoče razumeti nikakor drugače.  

Tudi če ste morda na shodu med vsemi temi welfarističnimi in izkoriščanju "rejnih" živali naklonjenimi zahtevami, držali v zrak tudi kakšno tablo z razločnim in nedvoumnim pozivom k veganstvu kot moralni osnovi (pa niste, saj sem videla fotografije vseh vaših tabel – bile so izrazito specistične in naklonjene živinoreji), ste s tem le pokazali svojo zmedenost in dvoličnost ter posledično poskrbeli za zmedenost pri nagovorjenih ljudeh oz. mimoidočih. Ali res ne vidite absurdnosti v istočasnem nasprotovanju in promoviranju izkoriščanja živali?

Namesto teh izdajalskih (do živali) in kontra-produktivnih shodov, ki zamegljujejo resnični problem, bi morali vsi, ki se imajo za zagovornike živali, namenjati svoj čas in energijo eni in edini stvari, ki dejansko spreminja paradigmo - izobraževanju ljudi o veganstvu kot moralni osnovi, ter podajati te informacije na nenasilen in nedvoumen način.

Ali ste sploh prebrali moj blog? Kako odgovarjate na predstavljene argumente v njem?«  

~ Lara Vrhovnik     

In kaj so rekli na to? Nič. Ena izmed "aktivistk", udeleženk shoda, je dejala le, da so na shodu omenjali tudi veganstvo. Ko sem jo ponovno vprašala zakaj se ji kot veganki zdi prav zastopati interese živinorejcev in zakaj (če je res omenjala veganstvo) se ji zdi prav istočasno promovirati izkoriščanje in ne-izkoriščanje živali, mi je odgovorila: 

»Zmigaj svojo leno zlobno rit ven iz kavča preden daš celemu svetu vedeti kako ozkogleda si. Če je kdo prej še dojel da smo za veganstvo, si ti ljudem jasno razložila da nismo bili. HVALA. Res delaš dobro promocijo veganstvu, ko lažeš da shod ni bil v to smer. En navaden mesojedi škodljivec si, nič drugega. Katera klavnica te plačuje?«

Splošno pravilo: Ko nekdo argumentirano kritizira tvoje stališče in ti ne odgovoriš z vsebinskim protiargumentom, pač pa je vse kar lahko storiš to, da se odzoveš osebnimi napadi in žaljivkami, potem je to očiten znak, da je s tvojim stališčem nekaj hudo narobe.  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Absurdnost kampanj za dobrobit živali - 5.del: "Prepoved" lova v Veliki Britaniji: odlična poslovna priložnost za welfare organizacije 

2. "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo (avtorica: Lara Vrhovnik)

3. Shod za zaprtje vseh klavnic ali zakaj se abolicionisti nikoli ne udeležujemo takšnih akcij  

4. Absurdnost kampanj za dobrobit živali – 8.del: Odstrel jazbecev v Angliji

5. Klasičen primer "moralne shizofrenije"

6. Kaj je narobe s "single-issue" kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova

7. Sprememba paradigme zahteva jasnost glede moralne osnove: Veganstvo

Kratek povzetek Abolicionističnega zagovorništva pravic živali

12. april, 2019 /avtor Gary L. Francione

  

Nekdo je objavil komentar, v katerem me je prosil, naj opišem svoje poglede na zagovorništvo pravic živali. Tukaj je moj odgovor:

»Težko sicer povzamem na tisoče svojih objav na tej strani in 35 let delovanja / pisanja na tem področju, a tukaj je nekaj enostavnih pravil:

1. izvajajte ustvarjalno, nenasilno zagovorništvo živali, pri katerem ste jasni, da je veganstvo moralna dolžnost – stvar pravičnosti.

Če bi šlo za človeška življenja, ne bi nikoli zagovarjali "redukcitarijanstva" / "fleksitarijanstva" / "jajc proste reje" itd. [beri: zmanjšanega, občasnega ali "prijaznejšega" trpinčenja in ubijanja nedolžnih ljudi; op.p.]. In enako ne bi smeli zagovarjati teh stvari, ko gre za živali. Vedno moramo biti jasni, da je veganstvo nujno, če živali niso stvari in štejejo v moralnem smislu. Če nekdo sliši to sporočilo in mu je mar, a ni pripravljen takoj postati vegan, naj sam izbere korake, ki jih želi. Toda mi, kot zagovorniki pravic živali, ne bi smeli nikoli promovirati ničesar manj od veganstva.   

2. ne promovirajte "reform za dobrobit živali" [t.i. welfare reform oz. zakonskih "izboljšav" reje živali, npr. daljših verig, reje izven ograd ali kletk, krajšega transporta živine, itd.; op.p.], zato ker ne le, da storijo zelo malo (če sploh kaj) za živali, pač pa ustvarjajo prepričanje, da je "sočutno" izkoriščanje dobra stvar.

3. ne promovirajte kampanj, ki ciljajo na posamične oblike izkoriščanja živali [t.i. single issue kampanj, npr. proti krznu, proti uživanju pasjega mesa, proti testiranju na živalih, proti lovu na kite, itd.; op.], zato ker te kampanje hočeš nočeš promovirajo  ostale, ne-ciljne oblike izkoriščanja kot moralno "boljše" in s tem spodbujajo izkoriščanje.

4. ne odobravajte in ne vključujte nobenega diskriminiranja ljudi v svoje zagovorništvo živali.

5. nikoli se ne zatekajte k nasilju.

Tako. Precej preprosto, kajne? In veste kaj? Teh idej ne promovira nobena – niti ena sama – organizacija ali društvo za živali. Prav imate, ko pravite, da sem kritičen do teh organizacij in društev, kajti verjamem (podprto z argumenti), da peljejo zadeve v povsem napačno smer.

Skupaj s številnimi prostovoljnimi moderatorji ponujamo brezplačno izobraževalno gradivo na www.facebook.com/abolitionistapproach ter na spletnih straneh www.AbolitionistApproach.com in www.HowDoIGoVegan.com. Na voljo so tudi tri knjige o aktivizmu: Etika v kuhinji (Eat Like You Care), Animal Rights: The Abolitionist Approach in Advocate for Animals!.«

Gary L. Francione

Board of Governors Professor of Law, Rutgers University

Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://www.facebook.com/abolitionistapproach/posts/2386509884702085  

**********

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Abolicionistični pristop: Povzetek

2. Veganstvo kot moralni imperativ

3. Odprava izkoriščanja živali: Enostavne ideje in kratek test

4. Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali

5. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

Zelene stranke, okoljska organizacija Extinction Rebellion in ostali: Prenehajte ignorirati vegansko rešitev

28. februar, 2019 /avtor Gary L. Francione

Čedalje bolj očitno postaja, da se soočamo s skorajšnjo podnebno katastrofo. Organizacija združenih narodov (OZN) opozarja, da nam je preostalo še približno 12 let za preprečitev te katastrofe, ki, kot lahko vidite, že kaže svoje smrtonosne zobe.

Čas je, da Zelene stranke, organizacija Extinction Rebellion in ostali, ki so za to, da se prepreči ta katastrofa (ali nismo vsi?), prenehajo ignorirati očitno dejstvo: masovni prehod na vegansko prehrano je nujen za naše preživetje.  

Naj uvodoma povem, da sem vegan že 36 let, zato ker verjamem, da ne moremo upravičiti izkoriščanja živali za hrano, oblačila ali katerekoli druge namene. Zato verjamem, da je veganstvo nujno iz moralnih razlogov. V tem eseju bom zagovarjal, da je veganska prehrana nujna tudi iz ekoloških razlogov.

Že dlje časa vemo, da je živinoreja ekološko zelo potratna. Hrana živalskega izvora nedvomno predstavlja precej neučinkovito rabo rastlinskih beljakovin, saj morajo živali zaužiti ogromno kilogramov žita ali krme, da bi proizvedle en kilogram mesa. Na primer, leta 2003 sta profesorja univerze Cornell, David Pimentel in Marcia Pimentel, izračunala, da je za pridelavo enega kilograma govejega mesa potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov krme; za kilogram ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg krme; za kilogram svinjine 5,9 kg žita; za kilogram puranjega mesa 3,8 kg žita; za kilogram piščančjega mesa 2,3 kg žita in za kilogram jajc 11 kg žita. Živina v Združenih državah Amerike poje 7-krat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA, in ta količina bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo rastlinsko.

Poleg tega predstavlja živinoreja neučinkovito rabo vode. Pimentelova raziskava navaja, da en kilogram živalskih beljakovin zahteva približno 100-krat več vode kot en kilogram rastlinskih beljakovin. Po drugi, novejši raziskavi, proizvodnja enega kilograma govejega mesa zahteva 15.415 [petnajst tisoč štiristo petnajst, op.] litrov vode; kilogram ovčjega mesa (jagnjetina in ovčetina) zahteva 10.412 litrov vode; kilogram svinjine 5.988 litrov; in kilogram piščanca 4.325 litrov. Za primerjavo – proizvodnja enega kilograma jabolk zahteva 822 litrov vode; za kilogram banan potrebujemo 790 litrov vode; kilogram zelja 237 litrov; kilogram paradižnika 214 litrov; kilogram krompirja 287 litrov; in kilogram riža 2.497 litrov. Večina ocen se giblje med 1.000 in 2.000 litri vode, ki je potrebna za proizvodnjo enega litra mleka.

Nedavna raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci univerze Oxford, je pokazala, da je izogibanje mesu in mlečnim izdelkom najučinkovitejši način za zmanjšanje škode, ki jo povzročamo planetu. Po poročanju članka v The Guardian o tej raziskavi:

"Veganska prehrana je verjetno najboljši način za zmanjšanje vpliva na planet, ne samo na toplogredne pline, ampak tudi na globalno zakisanost, evtrofikacijo, rabo zemlje in rabo vode," je povedal Joseph Poore iz univerze Oxford, ki je vodil raziskavo. "Ta vpliv je mnogo večji, kot če se izogibamo potovanju z letalom ali če vozimo električni avtomobil," je dejal, saj s tem zmanjšamo samo emisije toplogrednih plinov.

Če bi imel en cent za vsakega okoljevarstvenika, ki mi je rekel, da ni vegan, a da ne potuje z letalom ali da ima električni avto, bi bil zdaj že milijonar.

(Napis na fotografiji: "Grozno me je strah globalnega segrevanja, ki bo v bližnji prihodnosti uničilo vso življenje na Zemlji. Ampak, da bi postala veganka? No, no, ekstremistka pa ne želim biti.") 

Človek bi mislil, da v luči vsega tega resni okoljevarstveniki izvajajo kampanje, v katerih zagovarjajo stališče, da bi morali ljudje preiti na vegansko prehrano. A temu ni tako. Okoljsko gibanje ne promovira veganstva. Namesto tega se je osredotočilo na intenzivne kmetije in promovira industrijo "trajnostnih", "lokalnih" in "prosto-rejnih" živalskih proizvodov.  

Intenzivne kmetije so vsekakor ekološka nočna mora iz več razlogov. Toda "trajnostni" pristop je čista neumnost. Če pustim ob strani dejstvo, da živalim, ki so ubite za prehrano ljudi, ta naša "trajnost" ne prinese nič, tudi iz ekološkega vidika ne rešuje ničesar. "Trajnostno" rejene živali morda porabijo manj žita, vendar popijejo več vode, ker so bolj aktivne; še vedno proizvajajo metan; in zahtevajo več pašne površine. Lokalno proizvedeni živalski proizvodi imajo veliko večji vpliv na okolje kot rastline, ki so bile gojene nekje drugje. Glede na raziskavo, objavljeno v Environmental Science and Technology, predstavlja transport hrane le 11% ogljičnega odtisa, medtem ko proizvodnja hrane 83%. Zato je misliti, da delamo več za okolje z uživanjem lokalno proizvedenih živalskih proizvodov, kot z uživanjem uvožene zelenjave, enostavno zgrešeno.     

Skratka: "trajnostna" živinoreja ne bo - ne more - rešiti planeta.

Okoljsko gibanje poleg tega podpira "redukcitarijanski" pristop.  

Greenpeace poziva k 50% zmanjšanju mesa in mlečnih izdelkov do leta 2050. Oprostite, toda to je mnogo premalo in mnogo prepozno. 

Britanska Green Party [Zelena stranka, op.p.] navaja: "Zmanjšano uživanje proizvodov živalskega izvora koristi tako okolju, kot tudi našemu zdravju in živalim. Naša stranka na osnovi raziskovalnih, izobraževalnih in gospodarskih ukrepov, podpira postopen prehod od prehrane, v kateri prevladujejo meso in drugi živalski proizvodi, k bolj zdravi prehrani, ki temelji na rastlinskih živilih, ter pri tem podpiramo tudi prizadevanja za bolj trajnostne metode proizvodnje, kot je ekološko kmetovanje.“  

Redukcitarijanski pristop ne bo zadostoval. Kakršnokoli iz okoljskega vidika smiselno zmanjšanje, mora biti “ogromno“ in predstavljati nekaj, kar je precej bližje popolni izločitvi živalskih proizvodov. Skratka, akcije kot so “Brezmesni ponedeljek“, “Veganstvo do 18. ure“ ter splošna in nerazločna “redukcitarijanska“ direktiva ne bo dovolj. Razmišljanje po principu "dobro je že vsako majhno zmanjšanje", bi prišlo v poštev, če bi imeli na voljo še 100 let za reševanje problema globalnega segrevanja. Nimamo ga. 

Nekateri pravijo, da lahko namesto razpoznanja in sprejetja nujnosti prehoda na veganstvo, raje združimo zmanjšano uživanje živalskih proizvodov z novimi tehnologijami. Da, morda bi lahko združili bistveno zmanjšanje z drugimi tehnologijami, a ponovno – enostavno nimamo časa za razvoj teh tehnologij in četudi bi bile vse te tehnologije danes na voljo, nimamo časa, da bi ugotovili, katere kombinacije strategij bodo učinkovale ter kolikšno število ljudi mora biti vključenih in v točno katerih strategijah za dosego tega, kar bi bilo mogoče doseči, če bi prišlo do masovnega prehoda na vegansko prehrano. 

Poleg tega, tudi če bi precej zmanjšana poraba živalskih proizvodov zadostovala, vemo, da v tem precejšnjem zmanjšanju ne bi sodelovali vsi. Zato tisti, ki popolnoma odstranimo živalske proizvode, pomagamo pri spopadanju s primanjkljajem, ki ga povzroča nesodelovanje drugih v tem precejšnjem zmanjšanju. 

(Napis na fotografiji: "Nekateri ljudje mislijo, da bo vlada ukrepala in nas zaščitila pred podnebno katastrofo. A si lahko mislite?!")

Kaj pa vsi tisti radikalni člani gibanja Extinction Rebellion (ER)? Pripravljeni so biti celo aretirani v imenu prizadevanja za planet. Gotovo so pripravljeni postati vegani in promovirati veganstvo, kajne? Očitno ne. Obiskal sem njihovo spletno stran in jo bral približno 30 minut. Večina strani se mi zdi precej nerazločna in nejasna glede zagovarjanja konkretnih stvari, ki naj jih ljudje storijo, razen da naj se udeležujejo ER dogodkov ter da naj zahtevajo od vlade transparentnost glede podnebnih sprememb, ukrepe glede zmanjšanja emisij ogljika in zagotovila glede nadzora nad državljani. Oprostite, toda malce dvomim, da bodo ti hvalevredni politični cilji prepoznani, kaj šele padli na plodna tla v bližnji prihodnosti, in zagotovo ne dovolj zgodaj, da bi preprečili katastrofo. Na spletni strani ER nisem našel ničesar o nujnosti veganstva. Pravzaprav nisem zaznal nobene omembe veganstva.  

Videl sem komentarje nekaterih vodilnih ljudi v ER, ki pravijo, da ER noče obsojati nikogaršnjega načina življenja ali govoriti ljudem kaj naj delajo. Toda to je čisti nesmisel. To je podobno, kot če bi zdravnik dejal, da vam ni pripravljen reči naj prenehate kaditi, ker noče obsojati vašega načina življenja ali vam govoriti kaj naj delate. Ne gre za obsojanje ali dajanje normativnih direktiv. Gre za to, kaj bi morali storiti, če želimo povečati možnosti za preživetje.

Zadeva je jasna: soočeni smo z neizbežno katastrofo. Vpeljati vegansko prehranjevanje je tisto, kar lahko storimo ta trenutek. To ne zahteva nobenih tehnoloških inovacij. To ne zahteva nobene zakonodaje ali vladnih predpisov. Če res želimo rešiti planet pred podnebno pogubo, moramo promovirati množična (grassroots) prizadevanja z jasno normativno direktivo: prenehajte jesti živalske proizvode in se prehranjujte vegansko.

Vpeljavo veganskega prehranjevanja moramo videti kot nujo. Lahko da to ne bo dovolj - morda bomo morali storiti še kaj za zmanjšanje našega vpliva na planet, toda začeti se prehranjevati vegansko je, v praktičnem smislu, nujno, z ozirom na neizbežnost katastrofe. Ali bodo tisti, ki so vpeljali vegansko prehranjevanje iz ekoloških razlogov, "goljufali"? Ja, verjetno. Toda iz okoljskega vidika je treba vsakršno morebitno uživanje živalskih proizvodov razumeti kot "goljufanje", ne pa potrepljati človeka po hrbtu in ga pohvaliti, ker je na Brezmesni ponedeljek užival le mlečne izdelke, jajca in ribe.    

Ne pravim, da ne bi smeli biti angažirani na področju političnih ukrepov, medtem ko promoviramo množično (grassroots) vegansko gibanje. A sem skeptičen do tega, da bo vlada priskrbela pravočasno rešitev. Vlada bo ukrepala, če sploh, šele ko bo prepozno. Menim, da politično ukrepanje vsekakor ima simbolno vrednost in pomaga izobraževati ljudi, a nobenega dvoma ni, da okoljsko gibanje, ki opozarja na globalno segrevanje in ne promovira veganske prehrane na vztrajen in nedvoumen način, enostavno izvaja prazno retoriko in išče pozornost in reklamo zase. Prehranjevanje, ki vsebuje živila živalskega izvora, ima velik vpliv na podnebne spremembe in množično izumiranje vrst. Živalski proizvodi so skupni imenovalec. Ne imeti spodbujanja veganske prehrane za osrednji fokus okoljskega aktivizma, je popolnoma nerazumno.

Preostalo nam je zelo malo časa. Posledice so pogubne. Moramo ukrepati. Zdaj.

------------  

Gary L. Francione

Board of Governors Professor of Law, Rutgers University

Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://medium.com/@gary.francione/green-party-extinction-rebellion-and-others-stop-ignoring-the-vegan-solution-b174a98e6527  

**********

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Veganstvo: morala, zdravje in okolje

2. Veganstvo kot moralni imperativ

3. Nekaj misli o pomenu izraza "vegan"

4. Kdo je vegan?  

5. Socialna pravičnost, človekove pravice in veganstvo