četrtek, 31. december 2015

Doslednost.

Če se zavzemaš za enakopravnost žensk, a nisi vegan, potem ignoriraš izkoriščanje živalskih samic in prilaščanje njihovih razmnoževalnih procesov, kot tudi uničevanje njihovega odnosa z njihovimi otroki.

Če si naravovarstvenik, a nisi vegan, potem ignoriraš nesporno dejstvo, da živinoreja predstavlja eno največjih ekoloških groženj planetu.  

Če sprejemaš načelo nenasilja, a nisi vegan, potem iz tvojih ust prihajajo besede o nenasilju, medtem ko vanje vstopajo rezultati trpinčenja in smrti.

Če trdiš, da imaš rad živali, a ješ njihova telesa ali njihove izločke, ali jih namerno izkoriščaš na kakršenkoli drug način, potem enačiš ljubezen s škodovanjem tistim, za katere trdiš, da jih imaš rad.

Prenehaj z iskanjem izgovorov. Tehtni izgovori ne obstajajo. Postani vegan.



ponedeljek, 28. december 2015

Za narcizem gre!

V trenutku, ko nasedemo ideji tistih zagovornikov živali, ki pravijo, da moramo ubirati "majhne postopne korake" in pri nagovarjanju ljudi ne smemo oglaševati veganstva kot moralne obveze, češ da je vsakdo izmed nas na svoji "osebni poti", nasedemo ideji specizma

Nikoli nam ne bi prišlo na misel, da bi v primeru temeljnih človekovih pravic izjavili, da je pri njihovem zagovarjanju potrebno ubirati "postopne korake". Nikoli ne bi dejali, da če je neka oseba rasist, da jo moramo zato, ker naj bi bila na svoji "osebni poti", spodbuditi, da postane bolj "nežen" rasist.

Naša dolžnost je, da nehamo izkoriščati živali. Ideja, da je vsakdo med nami na nekakšni "osebni poti", ki nam dovoljuje, da se lahko poljubno odločimo kje in kdaj (če sploh kdaj) bomo spoštovali temeljne pravice živali, je ena najbolj nagnusnih idej na katero sem kdajkoli naletel.

Ne, ne gre za "osebne poti" samozaverovanih narcisov, gre za pravice živali. Ko slišim "živaloljubce" govoriti o "osebnih poteh", pri tem ne slišim nič drugega kot izdajo živali.

Kadar gre za vprašanje človekovih pravic, smo popolnoma jasni. V primeru izkoriščanja živali pa postane vse stvar "osebnih poti", "postopnih korakov" in različnih interpretacij morale. 

Temu rečemo specizem. 

Res je, da svet ne bo čez noč postal veganski. Toda tisti, ki verjamemo v pravice živali, imamo dolžnost podati ljudem jasno sporočilo, da je veganstvo moralna obveza in ne stvar "osebne poti". Tisti, k nas slišijo in jim je mar za živali, se bodo morda odločili storiti manj od veganstva (npr. izbrali uživanje jajc iz proste reje ali svinjino prašičev rejenih izven kovinskih ograd ali zmanjšali porabo mesa, itd.). Toda to mora biti njihova izbira in ne nekaj kar ponujamo mi v zagovor pravic živali. 

Svet ne bo nikoli postal veganski, dokler ne bodo "živaloljubci" pričeli promovirati veganstvo kot moralno osnovo. In če bi vsakdo izmed nas, ki je že vegan, v naslednjem letu v veganstvo prepričal le eno samo osebo, ter to ponavljal ducat let, bi svet zares postal veganski. 


Gary L. Francione, 
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers Univerisity 

Prevod: Leon Kralj 

****** 
Viri informacij, ki ponujajo obilo kvalitetnega izobraževanja na temo pravic živali in veganstva, tako da boste lahko nato učinkovito izobraževali druge ljudi: