sreda, 11. oktober 2017

Predsednik Društva za osvoboditev živali Stanko Valpatič in njegova moralna zmeda



Ob nedavnem Svetovnem dnevu živali, 4. oktobra 2017, je Društvo za osvoboditev živali, skupaj s Slovenskim veganskim društvom in Društvom za zaščito živali Pomurja, pripravilo shod v Ljubljani, o čemer je poročal tudi multimedijski center RTV Slovenija.

Gospod Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali, je podal nekaj precej moralno spornih in izrazito specističnih (diskriminatornih) izjav, ki pričajo o tem, da ima živali za manjvredne v primerjavi z ljudmi. Na primer, dejal je: 
»V času naših babic in dedkov se je meso jedlo za večje praznike in kdaj ob nedeljah, pa je vse funkcioniralo.« 

Ali bi enako govoril, če bi namesto za živali šlo za ljudi? Ali bi npr. pri opozarjanju na epidemične razsežnosti zlorabljanja otrok, ki smo mu priča dandanes (vsak četrti otrok je žrtev spolne zlorabe), tudi dejal, da "se je v času naših babic in dedkov otroke zlorabljalo le občasno, pa je vse funkcioniralo"? Prepričan sem, da nikoli ne bi izrekel česa takega, ko bi šlo za ljudi. To izreka le v primeru živali. Njegovo stališče v odnosu do pravic živali torej sloni na ničemer drugem kot specizmu (diskriminaciji na podlagi vrste). 

Naslednja šokantna izjava g.Valpatiča, je sledeča: 
»Rešitev je v tem, da spremenimo svoj način prehranjevanja. Ni treba z danes na jutri, ampak imejmo pred očmi prihodnje generacije, če jim želimo srečno življenje.«  

Ponovno, ali bi katerikoli zagovornik človekovih pravic rekel kaj takega? Ali bi npr. kdorkoli pozival rasiste, da jim ni treba prenehati z rasističnimi napadi na temnopolte ljudi z danes na jutri, ampak naj imajo pred očmi prihodnje generacije, če jim želijo srečno življenje? Ali bi pri vprašanju nasilja nad ženskami katerikoli zagovornik enakopravnosti spolov dejal, da moškim ni treba prenehati pretepati žensk z danes na jutri, ampak naj si vzamejo čas in se tega lotijo postopoma? Seveda ne. Vsi soglašamo, da je vsakršno diskriminiranje in nasilje nad nedolžnimi nesprejemljivo.    

Vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih človekovih pravic, prav vsi zagovorniki človekovih pravic izražajo ničelno toleranco do kršenja le-teh. In vsakič, kadar gre za kršenje temeljnih pravic živali, prav vsi "zagovorniki" pravic živali izražajo toleranco do kršenja le-teh. Edina razlika med obema primeroma je vrsta žrtve. Zato ni to nič drugega kot specizem. Ne vem ali je kaj bolj žalostnega kot videti domnevnega zagovornika enakopravnosti, ki niti sam ne verjame v enakopravnost tistih, ki jih zastopa.

In za piko na i nas je g.Valpatič seznanil še s tem, da se v njihovem društvu zavzemajo, da bi na nacionalni ravni po vzoru varuha človekovih pravic ustanovili tudi varuha pravic živali: 
»Ampak ne takega, ki bi skrbel zgolj za pravilen način klanja, ampak takega, ki bi se res zavzemal za njihov boljši položaj.« 

Gospod Valpatič očitno ne ve kaj govori. Zavzemanje za "pravilen način klanja" in "boljši položaj živali" ne stori popolnoma nič za približevanje dokončne odprave izkoriščanja živali, temveč ravno obratno – le še dodatno krepi živinorejsko industrijo, saj naredi izkoriščanje živali bolj ekonomsko učinkovito in dobičkonosno. Živali imajo v naši družbi status lastnine. Govoriti o prizadevanju za "boljši položaj" živalske lastnine znotraj specistične družbe, je enako nesmiselno kot bi govorili o prizadevanju za "boljši položaj" človeških sužnjev znotraj družbe, ki sprejema suženjstvo ter pri tem zamolčali resnični problem – suženjstvo oz. gledanje na ljudi kot na svojo last. Skratka, v današnji družbi, katere velika večina prebivalcev smatra živali kot lastnino, se interese živali hočeš nočeš "ščiti" le tedaj, ko je to koristno za nas – ljudi. Zato se "izboljšani" standardi za rejo živali ne morejo odražati v odmiku živali stran od statusa lastnine (to lahko stori le izobraževanje in pozivanje ljudi k veganstvu kot moralni osnovi), pač pa se jih še bolj zaplete v to paradigmo in preprečuje napredek proti svetu brez izkoriščanja živali. Na primer:

1. Vsakršen ukrep za domnevno "boljše počutje" izkoriščanih živali (večje kletke oz. ograde, čistejši hlevi, daljše verige, ipd.) se odraža v manjših veterinarskih stroških, višji kvaliteti mesa (oz. mleka, mlečnih izdelkov, jajc) in posledično večjemu zaslužku živinorejske industrije. Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

2. Nobena organizacija za "zaščito" živali v resnici ne ščiti živali, ampak vse po vrsti promovirajo izkoriščanje živali. Dve največji med njimi, PETA (People for the Ethical Treatement of Animals) in HSUS (The Humane Society of the United States), med drugim aktivno sodelujeta pri vpeljavi domnevno "humanejšega" sistema zaplinjevanja piščancev, ki bi zamenjal "nehumani" sistem klanja s predhodnim električnim omamljanjem, pri čemer se sklicujeta na njune lastne ekonomske analize, ki dokazujejo, da (citiram) »zadušitev s plinom povečuje kakovost proizvoda in donos, ker so s tem zdrobljene kosti, modrice in krvavitve odpravljene, zmanjša se možnost okužb, poveča se rok uporabnosti mesa in proizvedejo se bolj mehke piščančje prsi.« Njune analize kažejo tudi, da »zadušitev s plinom znižuje stroške dela, saj se zmanjša potreba po določenih inšpekcijah, zmanjša se število nesreč pri delu in zmanjša se potreba po reorganizaciji dela. Zadušitev s plinom zagotavlja perutninski industriji tudi druge ekonomske ugodnosti s tem, ko omogoča proizvajalcem, da prihranijo denar za stroške porabe energije, zmanjšanje odpadkov stranskih produktov in manjšo porabo vode.«
Povedano drugače, HSUS, PETA in ostale organizacije (ter očitno tudi Valpatičevo Društvo za "osvoboditev" živali in ostala slovenska društva – glejte tukaj in tukaj) so postale svetovalke živinorejski industriji pri ugotavljanju kako povečati dobiček iz naslova izkoriščanja živali.

3. Zakon o humanem klanju, ki je bil prvič sprejet leta 1958 v ZDA, določa, da morajo biti krave pred zakolom omamljene, preden jih pripnejo za zadnje noge, dvignejo z glavo proti tlom in zakoljejo. Zakon naj bi varoval "interes" krave med klanjem (čeprav ga ne) le zaradi ekonomske računice. Pred sprejetjem tega zakona, je namreč krava, ki je bila pri zavesti ter obešena na verigo, opletala v boju za življenje, s tem velikokrat poškodovala delavce (klavce) in povzročala cenovno drage poškodbe lastnega trupa, kar se je odražalo v slabši kvaliteti mesa in slabšem finančnem izplenu industrije. Zato ima omamljanje krav izključno ekonomsko korist. Zakoni pri določanju standardov "humane" oskrbe so utemeljeni na tem, da farme in klavnice živali ne poškodujejo bolj kot je to potrebno za izdelavo določenega živalskega izdelka. To je glavno in edino vodilo. Razen tega sodišča tolmačijo bolečino in trpljenje, povzročena v skladu s takšnimi praksami, kot "potrebna" in "humana". Več o tem si lahko preberete v knjigi Animals, Property, and the Law.  

4. Ukrepi za "dobrobit" živali poskrbijo, da se javnost počuti bolje ob izkoriščanju živali, saj pomirjajo ljudi, da so iz tega izhajajoči "humani" proizvodi živalskega izvora, ki jih kupujejo, rezultat "srečnih" živali (čeprav takšnih živali seveda ni). Več o tem si lahko preberete tukaj in tukaj.

V prispevku s shoda v Ljubljani so zapisali še: »Valpatič je velik nasprotnik lova, saj je prepričan, da ta ni potreben, ampak naredi samo zmedo med živalmi v naravi.« Ne glede na to kaj je tisto, kar naredi zmedo med živalmi (mimogrede, javno pozivanje proti posamičnim oblikam izkoriščanja živali, kot je npr. lov, neobhodno promovira izkoriščanje živali – utemeljitev si lahko preberete tukaj in tukaj), je dejstvo, da naredi g.Valpatič s svojimi izjavami zmedo med ljudmi. Zdravilo za to zmedo je preprosto: Če verjamemo, da živali niso predmeti, pač pa bitja z moralno vrednostjo (kar meni velika večina ljudi), potem smo zavezani k veganstvu.  

Pozivam gospoda Valpatiča, v kolikor res želi storiti nekaj za "boljši položaj živali", da se ustavi, si vzame čas, se izobrazi na področju abolicionistične teorije pravic živali in resno razmisli o tem, da vsebinsko uskladi svoja dejanja z nazivom svojega društva.  

Leon Kralj 

DODANO 4.11.2017: 
V spletnih povezavah znotraj tega bloga si lahko preberete odziv gospoda Valpatiča in njegovih somišljenikov na mojo tukajšnjo kritiko: 
Gostujoči blog: "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo 

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če imajo živali moralno vrednost, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da si prizadeva za pravice živali, mora dati jasno vedeti, da je veganstvo moralni imperativ.  

Za vse informacije o tem zakaj in kako postati vegan, obiščite: 

torek, 3. oktober 2017

"Ahimsa mleko": Mleko brez nasilja ne obstaja in ne more obstajati – Prvi del odgovora za Sivarama Svamija


2. septembra 2017 je Sivarama Svami, eden izmed sedeminsedemdesetih – izključno moških - gurujev Skupnosti za zavest Krišne (ISKCON, znane kot gibanje Hare Krišna), objavil video na Facebooku z naslovom  Ali lahko vegani uživajo mleko?, v katerem promovira uživanje nečesa kar imenuje "ahimsa mleko", t.j. mleko, ki je domnevno proizvedeno brez nasilja. Video se je hitro razširil po internetu. Nič nenavadnega ni, da nevegani (in žal tudi mnogi vegani) promovirajo proizvode "srečno" izkoriščanih živali, toda v tem primeru Sivarama Svami trdi, da je "ahimsa mleko" primerno za vegane. V komentarjih pod videom na Facebooku se je kmalu odzvalo ogromno veganov, ki so razodeli Sivarama Svamijevo skrajnje nerazumevanje pomena veganstva in ignoriranje načela pravičnosti v odnosu do živali.

V prihajajočih esejih, ki bodo sledili temu, nameravam razkrinkati koncept "ahimsa mleka" iz perspektive abolicionističnega veganstva ter odgovoriti na konkretne komentarje, ki jih je podal Sivarama Svami v podporo "ahimsa mleku". Zatem bom analizirala nekatere poglavitne točke, ki zadevajo moralno sporne ideje in prakse izkoriščanja živali za "ahimsa mleko", ki jih promovirajo pripadniki Hare Krišna pri ISKCON.

Abolicionistični vegani smo jasni, da je veganstvo moralna osnova in da vegani ne uživajo nobenih živalskih proizvodov. Vsi živalski proizvodi vsebujejo izkoriščanje in nasilje. "Ahimsa mleko" je pogubna laž.

Kritiki tega stališča utegnejo ugovarjati: poglejte, kako lepo skrbijo za živali na "ahimsa" kmetijah. Vzemimo na primer britansko The Ahimsa Dairy Foundation (ADF), neprofitno mlečno-pridelovalno združenje, ki je nastalo na pobudo kmetije Bhaktivedanta Manor v Hertfordshiru, katere lastništvo in upravljanje je v rokah ISKCON-a in Hare Krišna gibanja v Veliki Britaniji. Delovanje ADF kmetije je več kot očitno vodeno po ISKCON modelu "zaščite krav". Trdijo, da na njihovi kmetiji v Leicestershiru ni in tudi nikoli ne bo ubita nobena žival ter da njihove krave živijo čudovito življenje. Članek v Daily mailu o kmetiji, ki jo vodi ADF, nam pravi, da njihove krave 
živijo na 20 hektarov kravjih nebes, jedo le najmehkejšo, najokusnejšo travo – z dodatkom priboljškov v obliki ekološko pridelanega korenja ali lahko prebavljivih keksov ... Z njimi se veliko ukvarjajo, jim pojejo pesmi, jih božajo, negujejo, masirajo, spoštujejo in globoko cenijo. Imajo imena, kot npr. Zlatka, Vijolica, Jasmina, Rožica in Trobentica, ter se ne glede na to koliko se postarajo, nikoli ne znajdejo iz oči v oči z jekleno rešetko ali pištolo za omamljanje.  

Le kaj bi lahko bilo narobe s tem?

Narobe je to, kot trdi filozof pravic živali Gary Francione, da če živali niso zgolj stvari, pač pa čuteče ne-človeške osebe z moralno vrednostjo, kar verjame večina ljudi, potem jih ne moremo obravnavati kot vir za nas, ne glede na to kako domnevno "humano" ravnamo z njimi. Vsi sprejemamo to idejo, kadar gre za ljudi, kar je tudi razlog zakaj človeško suženjstvo – tudi najbolj "humano" suženjstvo – zavrača celotna mednarodna skupnost. Čeprav človeško suženjstvo še ni izkoreninjeno, ga nihče več ne zagovarja. Če ne želimo biti specisti [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.p.], potem smo, razen če smatramo živali zgolj kot stvari, ki so povsem izven območja moralne skrbi, zavezani k zavrnitvi vsega izkoriščanja živali, kar pomeni sprejeti veganstvo. Kot pravi Francione, "obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali. Tretja možnost ne obstaja. Če nisi vegan, neposredno sodeluješ v izkoriščanju živali."

Nobene potrebe ni uživati kakršnegakoli živila živalskega izvora za optimalno zdravje. Namreč, čedalje večje število mainstream zdravstvenih organizacij, vključno z Academy of Nutrition and Dietetics, British Dietetic Association, Dieticians of Canada, British Nutrition Foundation, Dietetic Association of Australia, National Institutes of Health (ZDA), British Dietetic Association, British National Health Service in American Heart Association, trdi, da je zdravo vegansko prehranjevanje ravno toliko hranilno ustrezno kot prehranjevanje, ki vključuje živila živalskega izvora. Nekateri najuglednejši zdravstveni strokovnjaki temu dodajajo še, da nudi veganska prehrana nekatere zdravstvene prednosti v primerjavi z vsejedo prehrano. Kakorkoli že, nihče ne more verodostojno trditi, da je nujno uživati živila živalskega izvora, vključno z mlečnimi izdelki, če želimo biti dobrega zdravja. Poleg tega ni nobenih dvomov več, da je živinoreja izjemno škodljiva za okolje, med drugim prispeva največ k izpustom toplogrednih plinov (vsaj 51%) in s tem h globalnemu segrevanju ozračja. Živinoreja je ravno tako pomemben dejavnik nepravične porazdelitve hrane, ki prispeva k razmahu svetovne lakote.   

Kar se tiče vzrejanja živali za njihovo meso in izločke, čeravno je manj trpljenja gotovo boljše kot več trpljenja, ali imamo kakšno opravičilo za povzročanje sploh kakršnekoli količine trpljenja, z ozirom na to, da ni nobene potrebe uživati živil živalskega izvora za zdravje? Ne, nobenega opravičila nimamo, razen užitek ob okusu, navada ali priročnost. In to ne zadostuje kot opravičilo za zasužnjevanje živali in njihovo izkoriščanje za mleko ali katerikoli drugi proizvod, ne glede na to kako "humano" se le-to izvaja.

Povedano drugače, problem ni v načinu ravnanja z živalmi, temveč v dejstvu, da so uporabljene kot vir. Izkoriščati druga čuteča bitja izključno kot vir, je himsa – nasilje. "Zmanjšano", "humano", "sočutno", "duhovno" ali "ahimsa" izkoriščanje živali je še vedno izkoriščanje. Če menimo, da živali štejejo v moralnem smislu, potem ne more biti opravičeno nobeno izkoriščanje živali. Ni mogoče na sprejemljiv način kršiti temeljne pravice živali do tega, da niso posedovane kot lastnina in uporabljene kot vir. Domnevno (in poudarjam "domnevno") idilične razmere za krave na "ahimsa kmetijah" torej nikakor ne morejo opravičiti njihovega izkoriščanja. Nikoli ne bi zagovarjali človeškega suženjstva samo zato, ker je dal sužnjelastnik svojim sužnjem okusno hrano in udobno posteljo. Človeško suženjstvo zavračamo brezpogojno. Vsakršen drugačen pristop do izkoriščanja živali je enostavno specizem, temelječ na prepričanju, da imajo živali, zgolj kot posledica njihove vrste, manjšo moralno vrednost od ljudi. Kot poudarja Francione, diskriminirati na podlagi vrste, ni nič bolj sprejemljivo kot diskriminirati na podlagi spola, družbenega sloja, rase, etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti ali kateregakoli drugega moralno nepomembnega kriterija.  

Se pravi, čisto vseeno je kako melodično so zapete mantre Zlatki, Vijolici, Jasmini in prijateljicam; kako slastna in sočna je trava, ki jo jedo; če spijo na vodnih posteljah v centralno ogrevanem hlevu z glasbo na izbiro šestih različnih žanrov; če so okrašene s cvetličnimi venci in se jih vsakodnevno razvaja s sproščujočo masažo, aromaterapijo in nešteto prehranskimi priboljški; ali če so obkrožene z dobrohotneži, ki jih tolažijo in molijo za njihovo dušo, ko se nežno poslovijo s tega sveta. Vse to morda pomeni manj trpljenja v primerjavi z življenjem na običajni, konvencionalni mlečni kmetiji, toda nič od tega niti približno ne more opravičiti posedovanja ne-človeških oseb kot lastnino in jih izkoriščati kot vir. Ne-specizem zahteva, da zavrnemo vso uporabo živali, ne glede na način ravnanja. To pomeni zavrniti "ahimsa mleko" in postati vegan.   

Pravzaprav, ravno nasprotno od tega kar skušajo prikazati promotorji "srečnega" izkoriščanja, kot je Sivarama Svami, ni mogoče uporabljati živali za mleko ali katerikoli drugi vir brez zadajanja nasilja. O tem bom razpravljala v naslednjih esejih. A tudi, če bi bilo to mogoče, bi bilo še vedno moralno zgrešeno.  
********

Linda McKenzie

Vse to tem kako postati vegan, lahko izveste tukaj.

Tako ta esej, kot ostali, ki bodo sledili, črpajo iz etične teorije profesorja Garyja Francioneja, ustanovitelja abolicionističnega pristopa k pravicam živali.

Zahvaljujem se mojemu dragemu abolicionističnemu prijatelju, Balintu Balasi, za njegove povratne informacije in predloge.

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo)