nedelja, 30. april 2017

S Petrom Singerjem se strinjava le glede ene stvari: nenasilja

27. november, 2010 /avtor Gary L. Francione

Peter Singer [poznan kot "oče gibanja za pravice živali"; op.p.] je nedavno objavil sledeči tweet, kot odgovor na novico o tem, da so aktivisti za pravice živali poslali z AIDS-om okuženo okrvavljeno britvico vivisektorjem [izvajalcem poskusov na živalih; op.p.] na univerzi UCLA:  
Uf ... le kako bo to pomagalo živalim? To ne povzroči nič drugega kot da gibanje za pravice živali prikazuje v najslabši možni luči. http://tinyurl.com/27xmlkr 

Strinjam se s Singerjem, da takšno nasilje ustvarja negativno podobo gibanja za živali in menim, da je problem veliko kompleksnejši in da gre za več kot le javno podobo. Če pustimo ob strani moralni problem nasilja na splošno, so norčije na univerzi UCLA povsem nesmiselne. Seveda, tamkajšnji vivisektor neupravičeno izkorišča živali. A to velja za vsakogar, ki uporablja živali, vključno s tistimi, ki jedo živila živalskega izvora. Ne obstaja način, na katerega bi lahko kakorkoli smiselno ločili tiste, ki izvajajo poskuse na živalih od tistih, ki uživajo kakršnokoli količino mesa, mlečnih izdelkov ali drugih živalskih proizvodov, vključno izvirajočih iz domnevno "srečnih" živali. Ali torej ti aktivisti, ki zagovarjajo nasilje nad izkoriščevalci živali, smatrajo za tarčo nasilja tudi svoje stare starše, ki na Zahvalni dan pečejo purana? Ali so pripravljeni svoje družinske člane in prijatelje, ki jedo sladoled, pijejo mleko ali uživajo katerekoli druge živalske proizvode tudi imenovati "zlorabljevalski izmečki", ki jih je upravičeno imeti za tarčo nasilja? Ne, seveda ne.

Edini način za rešitev problema izkoriščanja živali je doseči spremembo paradigme oz. jo premakniti stran od gledanja na živali kot na lastnino, h gledanju nanje kot na osebe, kar pa se ne bo zgodilo – nikoli ne bomo našli svojega moralnega kompasa – dokler bomo jedli živila živalskega izvora. In prav gotovo se to nikoli ne bo zgodilo kot posledica nasilja. Če družbeno razmišljanje in povpraševanje javnosti po uporabi živali ostane enako, se ne bo nič spremenilo. Če danes zapremo deset klavnic in povpraševanje ostane enako, se bo jutri odprlo deset novih ali pa bo deset obstoječih razširilo svoje proizvodne zmogljivosti. Za več informacij o tem glejte 1, 2, 3, 4, 5 in poslušajte moj komentar na tej spletni strani. O tej temi razpravljam tudi v svoji knjigi The Animal Rights Debate: Abolition or Regulation?, ki jo je novembra 2010 izdala založba Columbia University Press.

Čeprav se s Singerjem razhajava v praktično vseh vprašanjih v zvezi z etiko v odnosu do živali, me veseli, da se strinjava vsaj glede pomembnosti vprašanja nasilja pri aktivizmu za pravice živali. Iskreno upam, da Singer ni objekt groženj in žaljivih napadov, ki jih doživljam sam zavoljo svojega glasnega obsojanja nasilja.

Gibanje za pravice živali je smiselno le kot gibanje miru in nenasilja. Gandhi je dejal:
Postati moramo sprememba, ki jo želimo videti v svetu.

Če želimo videti svet, v katerem ne bo nasilja nad najranljivejšimi, moramo sami postati nenasilni in predstavljati naše stališče na nenasilen način. Nenasilje se prične z našim lastnim veganstvom in posluževanjem ustvarjalnih, miroljubnih načinov izobraževanja ostalih ljudi o veganstvu.  

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in za okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev. Veganstvo je udejanjenje nenasilja.

Če ste že vegan, potem čimveč časa posvetite ustvarjalnemu in miroljubnemu izobraževanju ostalih ljudi o veganstvu.


Gary L. Francione
© 2010 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



sobota, 29. april 2017

Hej, ali je to mleko na tvoji maskirni maski?

1. september, 2009 /avtor Gary L. Francione

Dragi kolegi:

Kot veste, nasprotujem vsakršnemu nasilju. Več o tem si lahko preberete v blogih Komentar o nasiljuNekaj dodatnega razmišljanja o nasilju in pravicah živali ter O vivisekciji (testiranju na živalih) in nasilju. To je že vrsto let stalnica mojega dela. Nasprotujem vsemu nasilju – vključno nasilju nad lastnino. Tisti, ki trdijo, da obstaja uničevanje zgradb ali vlamljanje v tuje prostore, ki ne predstavlja škodovanja ali tveganja za škodovanje čutečim bitjem (tako človeškim kot ne-človeškim), se preprosto slepijo.

Iz razlogov, ki sem jih navedel že večkrat, smatram nasilje kot problem in ne kot katerikoli del rešitve. Tiste, ki so zaskrbljeni glede izkoriščanja živali, spodbujam k veganstvu in k izvajanju ustvarjalnega, nenasilnega izobraževanja ljudi o veganstvu.

Ravnokar sem po dolgem času znova pogledal na spletno stran organizacije Animal Liberation Front (ALF).

In res je kaj za videti.

Njihovo "vodilo" je:
»Animal Liberation Front (ALF) izvaja direktne akcije proti zlorabam živali in sicer v obliki reševanja živali in povzročanja finančne izgube izkoriščevalcem živali, običajno s poškodovanjem in uničenjem lastnine.«

Nadalje so zapisali še:  
»Katerakoli skupina ljudi, ki jo sestavljajo vegetarijanci ali vegani in izvaja akcije po smernicah ALF-a, ima pravico, da sebe smatra kot del organizacije ALF.«


Okej, naj pogledam ali imam tudi sam to pravico. Če si vegetarijanec - če uživaš mleko, sladoled, sir, jajca, itd. – imaš blagoslov ALF-a, da v njihovem imenu uničuješ tujo lastnino.

Seveda ne pravim, da je prav izvajati nasilje, četudi si vegan, a naravnost osupljivo je, da kdorkoli predlaga, da je sprejemljivo, če ljudje, ki aktivno sodelujejo pri izkoriščanju živali s tem ko niso vegani, izvajajo nasilje nad drugimi ljudmi, ki so udeleženi pri izkoriščanju živali.

Toda počakajte. To še ni vse. Na svoji spletni strani imajo povezavo, imenovano Saints Alive [živi svetniki; op.p.], kjer so navedeni številni ne-veganski (oz. ne-vegetarijanski) slavni ljudje in javne osebnosti, vključno s tistimi, ki promovirajo oz. odobravajo živalske proizvode.

Ponujajo tudi povezave do praktično vseh welfare organizacij, ki promovirajo meso/živalske proizvode "srečno" izkoriščanih živali.

Se pravi, ljudje, ki izkoriščajo živali in ki podpirajo druge izkoriščevalce živali trdijo, da so aktivisti-bojevniki, ki imajo pravico do izvajanja nasilja nad ostalimi izkoriščevalci živali. Raven zmede tukaj je resnično globoka.

Že večkrat sem obrazložil, da zagovorniki nasilnega aktivizma nikakor ne morejo razumno upravičiti svojih napadov na institucionalizirane izkoriščevalce, saj smo vendar mi, potrošniki tisti, ki ustvarjamo povpraševanje po živalskih proizvodih. Rešitev za spremembo paradigme se nahaja v izobraževanju. Ne obstaja prav nobena druga realna rešitev. Kadarkoli podam ta argument, postanejo zagovorniki nasilja zelo jezni in me žalijo na vse mogoče načine ter žal nekateri med njimi odkrito grozijo in ustrahujejo tiste, ki izražajo podporo nenasilju.

Zdaj vem zakaj. Če bi sprejeli moje stališče, bi si morali nadeti svoje maskirne maske in izvajati nasilje drug nad drugim.

Postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in za okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev. In vsaj kar se mene tiče, predstavljajo pravice živali in etično veganstvo zavezo k nenasilju.

Gary L. Francione           
© 2009 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):
  


četrtek, 27. april 2017

Zgodovina človeštva je zgodovina nasilja

Spomnite se zgodovine. Pomislite na vso trpljenje in vse smrti, povzročene v vojnah (tako napovedanih kot nenapovedanih); na vso lakoto, ki bi jo lahko preprečili; na vse genocide; na suženjstvo (tako rasno pogojeno kot druge oblike suženjstva); na zatiranje žensk; na smrtne kazni; na vse umore in nasilje, ki so ga zagrešili ljudje nad soljudmi; na vse zlorabe otrok, duševno prizadetih in starejših ljudi; na ves pohlep in skopuštvo, itd., itd., itd.

Dodajte temu še neskončne količine nasilja, ki smo ga tekom zgodovine zadali živalim.

Nemogoče je spregledati dejstvo, da je zgodovina človeštva pravzaprav zgodovina nasilja.

Ponovno moramo razmisliti o tem kdo in kaj smo. Pričeti moramo resno jemati nenasilje. Biti vegan ni dovolj. Toda biti vegan je neobhodno in nujno. Govoriti o nenasilju medtem ko jemo, nosimo in uporabljamo nasilje, nima nobenega smisla.

Ameriško-španski filozof, pisatelj in esejist George Santayana je dejal: »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni na njeno ponavljanje.«

Prosim, nikoli ne pozabite preteklosti – začenši z lastnim življenjem – in jo spremenite v boljšo prihodnost.

To kar počnemo z živalmi predstavlja šablono za naše kršenje temeljnih človekovih pravic. Vse kar rabimo storiti je, da "poživalimo" neko skupino ljudi in tako postane vse kar počnemo s to skupino moralno sprejemljivo, upravičeno in celo zapovedano. "Saj so samo živali."

Poglejte zgodovino kršenja temeljnih človekovih pravic: v domala vseh primerih se je človeške žrtve zatiralo tako, da se jih je enačilo z živalmi.

Tega kar počnemo živalim ni mogoče moralno upravičiti. Je nemoralno ne glede na to ali predstavlja šablono za kršenje človekovih pravic. A tega, da predstavlja to šablono, enostavno ni mogoče zanikati.

Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):


torek, 25. april 2017

Veganstvo: ne gre le za pravice živali

19. november, 2014 /avtor Gary L. Francione

Profesorja David Pimentel in Marcia Pimentel z univerze Cornell navajata, da je za pridelavo enega kilograma govedine potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov druge krme; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg druge krme; za 1 kg svinjine 5,9 kg žita; za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita; za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita.

Živina v Združenih državah Amerike poje sedemkrat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA. Količina žita, ki ga poje živina samo v ZDA, bi zadoščala za prehrano 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko hrano.

S prehodom na veganstvo bi lahko nahranili ves svet.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 


Gary Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University School of Law
           
© 2014 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):



torek, 18. april 2017

Kaj? Zakon o humanem zakolu se ne izvaja?

25. junij, 2014 /avtor Gary L. Francione

Organizacija za živali Farm Sanctuary je na podlagi Zakona o dostopu informacij javnega značaja podala zahtevek za vpogled v delovanje USDA [Ministrstva za kmetijstvo ZDA; op.p.] in ugotovila, da slabo izvajajo Zakon o humanem klanju in da je težava še posebej očitna v mestu Des Moines, v zvezni državi Iowa.

KAJ? USDA da ne izvaja Zakona o humanem klanju?

Ah, dajte no, Farm Sanctuary. Precej dobro znano je, da do takšnih zakolov, ki niso v skladu z Zakonom o humanem klanju, prihaja po celi državi. In kot razkriva članek časopisa Washington Post iz leta 2001, je to znano že dolgo časa: Warrick, They Die Piece by Piece (2001).

In znano je bilo že pred letom 2001, enako kot je to jasno vsakomur, ki je kdajkoli obiskal klavnico.

USDA ne bi v nobenem primeru mogla na kakršenkoli smiseln način izvajati Zakona o humanem klanju (četudi bi bilo to možno), z ozirom na milijarde živali, ki gredo vsako leto skozi klavnice – nič bolj kot ne more izvajanje Zakona o zaščiti živali zagotoviti, da se z živalmi, izkoriščanimi v laboratorijih, ravna "humano".

In tudi če bi se Zakon o humanem klanju izvajal točno po pravilih, bi bil proces klanja še vedno nepredstavljivo grozljiv za živali, čigar življenja se končajo sredi groze, hrupa, bolečine in bede klavnic.

In Zakon o humanem klanju tako ali tako v resnici nikoli ni bil namenjen ničemur drugemu kot zaščiti delavcev pred poškodbami in preprečitvi škode na živalskih truplih.

[Opomba prevajalca oz. odlomek iz knjige Etika v kuhinjiKer imajo živali v naši družbi status lastnine (ne pa čutečega bitja s svojimi interesi, za kar si prizadevamo abolicionistični vegani), predstavljajo tržno blago s tržno ceno. Živali, ki jih ljudje jedo, so zreducirane na ekonomsko korist za njihovega lastnika oz. za ljudi v tej industrijski trgovski verigi. In ker zaščita interesov živali v prehranski industriji predstavlja finančni strošek, zakoni na splošno preprečujejo trpljenje živali le v primerih, ko to prinaša ekonomsko korist. Zakon o humanem klanju na primer določa, da morajo biti krave pred zakolom omamljene, preden jih pripnejo za zadnje noge, dvignejo z glavo proti tlom in zakoljejo. Zakon naj bi torej varoval "interes" krave med klanjem (čeprav ga ne) le zaradi ekonomske računice. Pred sprejetjem tega zakona, je namreč krava, ki je bila pri zavesti ter obešena na verigo, opletala v boju za življenje, s tem velikokrat poškodovala delavce (klavce) in povzročala cenovno drage poškodbe lastnega trupa, kar se je odražalo v slabši kvaliteti mesa in slabšem finančnem izplenu industrije. Zato ima omamljanje krav izključno ekonomsko korist. In čeprav imajo živali v svojem življenju še mnoge druge težnje, ne le težnje po odsotnosti trpljenja v času zakola, zakonodaja ne zadovoljuje drugih teženj, saj to ne prinaša gospodarske koristi. Skratka, zakoni pri določanju standardov "humane" oskrbe so utemeljeni na tem, da farme in klavnice živali ne poškodujejo bolj kot je to potrebno za izdelavo določenega živalskega izdelka. To je glavno in edino vodilo. Razen tega sodišča tolmačijo bolečino in trpljenje, povzročena v skladu s takšnimi praksami, kot "potrebna" in "humana".]

Če potegnemo črto: VSE klavnice so grozljivi kraji. Čisto vse.

"Humano" izkoriščanje ne obstaja.

Obstajajo le welfare kampanje, ki se jih vedno znova in znova reciklira, zato da javnosti (dobesedno) prodajajo idejo, da je problem "zloraba" enkrat tu drugič tam.  
Obstajajo le welfare kampanje, ki vedno znova in znova krepijo prepričanje, da je problem v načinu ravnanja in ne v uporabi živali – in da je rešitev v tem, da nakažemo donacijo organizacijam in društvom za zaščito živali, zato da bodo lahko preiskovale in delovale pod krinko z namenom razkrinkati nekaj kar je znano že od nekdaj ter da bodo "uredile" problem tako, da bodo dosegle kazen ali začasno oz. celo dokončno zaprtje za ta ali oni klavniški obrat, ter slednje nato razglasile za zmago, ki to ni (saj se proizvodnja le preseli v drugo klavnico).

Obstajajo le welfare kampanje, ki vedno znova in znova promovirajo idejo, da je problem v klavnici, farmi z intenzivno rejo živali, živinski tržnici, posameznem klavniškem delavcu ali v kakem drugem dobavitelju proizvodov smrti, čeprav se pravi problem v resnici nahaja v tem, da mi zahtevamo proizvode smrti.

Problem je v uporabi živali in obstaja le ena sama in edina "ureditev" problema – postati vegan in širiti izvorno, neodvisno gibanje, ki javnosti zelo jasno in odkrito pove, da imeti moralno zaskrbljenost za živali pomeni postati vegan.

Pričnimo raje izobraževati javnost s pravilnimi sporočili – ne pa s krepitvijo napačnih, kot to že od nekdaj počno welfare organizacije za živali [tudi slovenske: 1, 2, 3, 4; op.p.]. 

Vse to je namreč del istega razmišljanja, ki vodi welfare organizacije kot je Farm Sanctuary k podajanju javnih izjav, v katerih izražajo "hvaležnost in podporo" za "pionirske" programe srečnega izkoriščanja:


Čeprav ne dvomim v iskrenost tistih pri Farm Sanctuary, iskreno mislim, da se motijo.

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 


Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Gary Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University School of Law
           
© 2014 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



nedelja, 16. april 2017

Išče se Velikonočni zajček – živ ali mrtev

V času Velikonočnih praznikov ogromno staršev podleže željam svojih otrok in jim kupi zajčka – živega zajčka. Trgovina z živalmi zacveti še bolj kot sicer. Namesto, da bi izkoristili priložnost in poučili svoje otroke o tem zakaj se čutečih bitij ne kupuje, ne poseduje, ne ubija, ne jé, se ne oblači v njihove kože ali kakorkoli drugače izkorišča, jih starši učijo, da je ljubezen združljiva s popredmetenjem drugega. Po svetovnih statističnih podatkih, kar 80% vseh zajčkov, kupljenih v času Velikonočnih praznikov, ljudje po praznikih zapustijo ali pustijo poginiti. To je realnost tudi v primeru ostalih "hišnih" živali – psov, mačk, hrčkov, kun, ptic, rib, želv, morskih prašičkov, itd.

Ko so pred kratkim o tem poročali v slovenskih medijih, so se vsi soglasno postavili na stran tega, da je treba otrokom povedati, da zajčki niso le okrasek ter da zahtevajo veliko nege, skrbi in ljubezni. Kot vedno, pa so žal "pozabili" poročati o tem, da ni nobene razlike med živalmi, ki jih imamo radi in živalmi, ki jih jemo (pa čeprav jih sploh ne rabimo jesti, da bi živeli polno in zdravo življenje). Nobena ne želi trpeti in nobena ne želi umreti. Toda živemu zajčku rečemo družinski član, nasilno ubitemu pa gurmanstvo. Nekaj resnično moralno shizofrenega je v našem odnosu do živali.

Z vsakim nakupom živali aktivno podpiramo sistem živalskega suženjstva in oddamo naročilo za vzreditev nove potencialno trpinčene, zavržene ali ubite živali (zato prosim posvajajte, ne kupujte!), enako kot z vsakim nakupom mesa, mleka, jajc in ostalih proizvodov živalskega izvora, oddamo naročilo za vzreditev nove – ne le potencialno, temveč zagotovo - trpinčene in ubite živali. O tem kaj vse je narobe z vzrejanjem živali, si lahko preberete v mojem blogu Spornost udomačevanja psov, mačk in drugih "hišnih ljubljenčkov".

Ko vas bo naslednjič zamikalo, da podležete želji otrok, podlezite tisti, ki pravi, da nihče ne bi smel biti trpinčen ali ubit. Vsi otroci imajo namreč prirojen občutek za pravičnost. Podlezite mu brez slabe vesti.

Leon Kralj

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo pomagale kako začeti: 

Če priznavamo živalim moralno vrednost (če jih nimamo zgolj za predmete), potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se je lahko lotite.

Vse o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan: www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo)


»Velika noč slavi življenje. Prosim ne vključujte nasilja in smrti v svoje praznovanje. Če še niste vegani, naj se z Veliko nočjo – s slavljenjem življenja – začne vaša predanost življenju.« (Gary L. Francione)



»Velika noč pomeni praznovanje življenja in zmagoslavje življenja nad smrtjo. Če imate na vaši praznični mizi mrtve živali oz. živalske proizvode, ste zgrešili bistvo tega praznika.« (Gary L. Francione) 

sobota, 15. april 2017

Praznično leporečje

Te dni okoli Velikonočnih praznikov znova poslušamo pozive k miru, nenasilju in spoštovanju življenja. Papež Frančišek je dejal: »Vse bolj se potapljamo v nasilje. Zato mi ne preostane drugega, kot da se še bolj odločno zavzamem za mir.«  

Predpogoj za to, da sploh lahko govorimo o zavzemanju za mir in nenasilje je, da smo sami nenasilni. Pred-pogoj! Prvi korak, ne zadnji. Preden torej pozivamo druge k nenasilju, moramo nasilje odpraviti iz svojih lastnih ravnanj. V praksi to pomeni spoštovanje temeljnih človekovih pravic in pravic živali. Ne moremo biti za nenasilje in hkrati sodelovati v nasilju v obliki zavračanja enakopravnosti žensk, ljudi drugih ras, druge spolne usmerjenosti, itd., ali goltati nasilje v obliki mesa, mleka, mlečnih izdelkov, jajc in ostalih proizvodov, ki temeljijo na izkoriščanju in ubijanju. Preprosto ne gre skupaj. Zato prosim najprej postanite vegani. Šele nato lahko zares odpravimo nasilje.  

Tule je nekaj odlomkov iz bloga, ki sem ga objavil lansko leto za Veliko noč: 

Moralna dvoličnost Velikonočnih praznikov



Če praznujete Veliko noč, razmislite o tem kaj praznujete: idejo, da ljubezen in upanje premaga vse, tudi smrt. Prosim, ne praznujte zmagoslavja življenja nad smrtjo s sodelovanjem pri ubijanju. To je popolnoma nesmiselno. Praznujte življenje in ljubezen vsak dan, s tem da postanete vegani. (Gary L. Francione) 

Kot domala vsi prazniki, imajo tudi Velikonočni prazniki svojo tipično kulinariko, ki vsebuje živila živalskega izvora. Tokrat so v ospredju pirhi in šunka. Kokoši in pujski. Mnogo ljudi misli, da je izmed živil živalskega izvora le meso tisto, ki zahteva ubijanje živali, medtem ko to ne velja za proizvodnjo jajc, mleka in mlečnih izdelkov. Ta napačna predstava je zelo razširjena in je ravno to – napačna. Živali, ki so izkoriščane za proizvodnjo jajc in mleka, doživljajo enako usodo, kot živali izkoriščane za meso in druge živalske izdelke. Vse končajo v istih klavnicah. V prejšnjem blogu sem opisal trpljenje, ki ga mora prestajati sleherna krava mlekarica zaradi človekovega pohlepa po mleku, ki je v resnici namenjeno njenemu teličku, tokrat pa podajam opis tega, kakšne so posledice uživanja jajc.

Odlomek iz knjige Etika v kuhinji (avtorja Gary Francione in Anna Charlton):
»Ko se na piščančjih farmah izležejo piščanci, jih ločijo po spolu. Piščanci moškega spola ne bodo mogli proizvajati jajc, zato samo v ZDA vsako leto ubijejo več kot 100 milijonov piščancev moškega spola, tako da jih žive mečejo v stroje za mletje, jih zadušijo v vrečah za smeti ali jih zaplinijo [v Sloveniji in drugod po svetu ni nič drugače; op.p.]. Kokoši nesnice živijo natrpane v majhnih kletkah, kjer imajo vse življenje v povprečju na voljo 432 kvadratnih centimetrov prostora – kar je približno površina lista A4. Večina kokoši nesnic je podvrženih rezanju kljunov (da se ne bi kljuvale med seboj) in prisilni levitvi. To dosežejo tako, da ptice nekaj časa stradajo, zaradi česar izgubijo perje, reproduktivni procesi pa se obnovijo. Jajca kokoši, ki ne živijo stisnjene v tako imenovane baterijske kletke, prodajajo kot jajca "iz proste reje". A tudi te živali hudo trpijo. Ko sposobnost kokoši nesnic za proizvodnjo jajc upade (ponavadi po enem ali dveh ciklusih valjenja), jih rejci pošljejo v zakol. Torej, tudi če od mesa jeste samo jajca, ste še vedno direktno odgovorni za trpljenje in smrt mnogih piščancev.«


Nekateri ljudje, ki slišijo za krutosti živinoreje, pomislijo na prehod k uživanju "humano" vzrejenih živali. Toda "humana" reja ne obstaja. Je le fantazija, ki omogoča pomiritev naše slabe vesti in v resnici nima nič opraviti z živalmi, ki jih izkoriščamo. Prizadevanje za "humano" rejo namreč povsem zgreši bistvo, saj je usmerjeno v poskus odpravljanja "nemoralnih" praks v okviru dejavnosti, ki je že v osnovi nemoralna. Srž problema ni v načinu rabe živali, temveč v tem, da jih sploh uporabljamo. Govorjenje o boljših načinih reje odvrne pozornost od osnovnega moralnega vprašanja, ki bi si ga morali zastaviti: Kako lahko sploh upravičimo kakršnokoli izkoriščanje živali, glede na dejstvo, da nikomur ni potrebno jesti živil živalskega izvora za zdravje? 

Kaj hitro bi uvideli spornost tovrstnih prizadevanj, če bi namesto o kršenju temeljnih pravic živali govorili o kršenju temeljnih človekovih pravic. 
Na primer:
Nikoli ne bi rekli, da bo pravici zadoščeno, če storilec (kdorkoli, ki izvaja kakršnokoli nasilje nad ljudmi) poskrbi za karseda "prijetno počutje" svojih žrtev medtem ko jih skruni. Nihče ne bi zagovarjal "humane" zlorabe otrok, "prijaznega" posilstva ali "spoštljivega" pretepanja žensk. Toda ko so žrtve živali, kar naenkrat vsi navijajo za "humano / prijazno / spoštljivo" izkoriščanje in ubijanje. Temu rečemo specizem (diskriminacija na podlagi vrste).

Skratka, glede na dejstvo, da tako konvencionalna, kot "ekološka", "hlevska", "prosta" ali "domača" reja ponazarjajo zanikanje temeljne pravice (=pravice do tega, da nisi obravnavan izključno kot lastnina oz. potrošno blago) ter vse po vrsti zahtevajo trpljenje in neogibno tudi smrt živali, je edina poštena rešitev v prid živali ta, da jih nehamo jesti, se oblačiti v njihove kože oz. jih na kakršenkoli način uporabljati. Da nehamo podpirati nepotrebno trpljenje znotraj dejavnosti, ki je sama nepotrebna. Rešitev torej ni v konzumiranju hrane "srečnih" kokoši, "veselih" pujskov ali "zadovoljnih" krav, kajti takšnih živali v naših prehranskih in drugih obratih ni. Rešitev je v bojkotu, ne pa v reguliranju krutosti. 

Če torej praznujemo Veliko noč in resnično verjamemo v sporočilo tega praznika, smo dolžni biti vegani. 

Leon Kralj

Vse o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan:

****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če smatrate živali za moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ
   
Sorodne teme (kliknite na povezavo)