Peter
Singer [poznan kot "oče gibanja za
pravice živali";
op.p.] je nedavno objavil sledeči tweet, kot odgovor na novico o tem, da so
aktivisti za pravice živali poslali z AIDS-om okuženo okrvavljeno britvico
vivisektorjem [izvajalcem poskusov na živalih; op.p.] na univerzi UCLA:
Uf ... le kako bo to pomagalo živalim? To ne povzroči nič drugega kot da gibanje za pravice živali prikazuje v najslabši možni luči. http://tinyurl.com/27xmlkr
Strinjam
se s Singerjem, da takšno nasilje ustvarja negativno podobo gibanja za živali
in menim, da je problem veliko kompleksnejši in da gre za več kot le javno
podobo. Če pustimo ob strani moralni problem nasilja na splošno, so norčije na
univerzi UCLA povsem nesmiselne. Seveda, tamkajšnji vivisektor neupravičeno
izkorišča živali. A to velja za vsakogar,
ki uporablja živali, vključno s tistimi, ki jedo živila živalskega izvora. Ne
obstaja način, na katerega bi lahko kakorkoli smiselno ločili tiste, ki
izvajajo poskuse na živalih od tistih, ki uživajo kakršnokoli količino mesa,
mlečnih izdelkov ali drugih živalskih proizvodov, vključno izvirajočih iz domnevno "srečnih" živali. Ali torej ti aktivisti, ki zagovarjajo nasilje nad
izkoriščevalci živali, smatrajo za tarčo nasilja tudi svoje stare starše, ki na
Zahvalni dan pečejo purana? Ali so pripravljeni svoje družinske člane in
prijatelje, ki jedo sladoled, pijejo mleko ali uživajo katerekoli druge živalske
proizvode tudi imenovati "zlorabljevalski izmečki", ki jih je upravičeno imeti
za tarčo nasilja? Ne, seveda ne.
Edini
način za rešitev problema izkoriščanja živali je doseči spremembo paradigme oz.
jo premakniti stran od gledanja na živali kot na lastnino, h gledanju nanje kot
na osebe, kar pa se ne bo zgodilo – nikoli ne bomo našli svojega moralnega
kompasa – dokler bomo jedli živila živalskega izvora. In prav gotovo se to
nikoli ne bo zgodilo kot posledica nasilja. Če družbeno razmišljanje in
povpraševanje javnosti po uporabi živali ostane enako, se ne bo nič spremenilo.
Če danes zapremo deset klavnic in povpraševanje ostane enako, se bo jutri
odprlo deset novih ali pa bo deset obstoječih razširilo svoje proizvodne
zmogljivosti. Za več informacij o tem glejte 1, 2,
3,
4, 5
in poslušajte moj komentar na tej spletni strani. O tej temi
razpravljam tudi v svoji knjigi The Animal Rights
Debate: Abolition or Regulation?, ki jo je novembra 2010 izdala založba
Columbia University Press.
Čeprav
se s Singerjem razhajava v praktično vseh vprašanjih v zvezi z etiko v odnosu
do živali, me veseli, da se strinjava vsaj glede pomembnosti vprašanja nasilja pri aktivizmu za pravice živali. Iskreno upam, da Singer ni objekt groženj in
žaljivih napadov, ki jih doživljam sam zavoljo svojega glasnega obsojanja nasilja.
Gibanje
za pravice živali je smiselno le kot gibanje miru in nenasilja. Gandhi je
dejal:
Postati moramo sprememba, ki jo želimo videti v svetu.
Če
želimo videti svet, v katerem ne bo nasilja nad najranljivejšimi, moramo sami
postati nenasilni in predstavljati naše stališče na nenasilen način. Nenasilje
se prične z našim lastnim veganstvom in posluževanjem ustvarjalnih,
miroljubnih načinov izobraževanja ostalih ljudi o veganstvu.
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Je zelo enostavno,
boljše za vaše zdravje in za okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna
odločitev. Veganstvo je udejanjenje nenasilja.
Če
ste že vegan, potem čimveč časa posvetite ustvarjalnemu in miroljubnemu izobraževanju ostalih
ljudi o veganstvu.
Gary L.
Francione
© 2010 Gary L. Francione
© 2010 Gary L. Francione
Prevod:
Leon Kralj
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar