nedelja, 30. april 2017

S Petrom Singerjem se strinjava le glede ene stvari: nenasilja

27. november, 2010 /avtor Gary L. Francione

Peter Singer [poznan kot "oče gibanja za pravice živali"; op.p.] je nedavno objavil sledeči tweet, kot odgovor na novico o tem, da so aktivisti za pravice živali poslali z AIDS-om okuženo okrvavljeno britvico vivisektorjem [izvajalcem poskusov na živalih; op.p.] na univerzi UCLA:  
Uf ... le kako bo to pomagalo živalim? To ne povzroči nič drugega kot da gibanje za pravice živali prikazuje v najslabši možni luči. http://tinyurl.com/27xmlkr 

Strinjam se s Singerjem, da takšno nasilje ustvarja negativno podobo gibanja za živali in menim, da je problem veliko kompleksnejši in da gre za več kot le javno podobo. Če pustimo ob strani moralni problem nasilja na splošno, so norčije na univerzi UCLA povsem nesmiselne. Seveda, tamkajšnji vivisektor neupravičeno izkorišča živali. A to velja za vsakogar, ki uporablja živali, vključno s tistimi, ki jedo živila živalskega izvora. Ne obstaja način, na katerega bi lahko kakorkoli smiselno ločili tiste, ki izvajajo poskuse na živalih od tistih, ki uživajo kakršnokoli količino mesa, mlečnih izdelkov ali drugih živalskih proizvodov, vključno izvirajočih iz domnevno "srečnih" živali. Ali torej ti aktivisti, ki zagovarjajo nasilje nad izkoriščevalci živali, smatrajo za tarčo nasilja tudi svoje stare starše, ki na Zahvalni dan pečejo purana? Ali so pripravljeni svoje družinske člane in prijatelje, ki jedo sladoled, pijejo mleko ali uživajo katerekoli druge živalske proizvode tudi imenovati "zlorabljevalski izmečki", ki jih je upravičeno imeti za tarčo nasilja? Ne, seveda ne.

Edini način za rešitev problema izkoriščanja živali je doseči spremembo paradigme oz. jo premakniti stran od gledanja na živali kot na lastnino, h gledanju nanje kot na osebe, kar pa se ne bo zgodilo – nikoli ne bomo našli svojega moralnega kompasa – dokler bomo jedli živila živalskega izvora. In prav gotovo se to nikoli ne bo zgodilo kot posledica nasilja. Če družbeno razmišljanje in povpraševanje javnosti po uporabi živali ostane enako, se ne bo nič spremenilo. Če danes zapremo deset klavnic in povpraševanje ostane enako, se bo jutri odprlo deset novih ali pa bo deset obstoječih razširilo svoje proizvodne zmogljivosti. Za več informacij o tem glejte 1, 2, 3, 4, 5 in poslušajte moj komentar na tej spletni strani. O tej temi razpravljam tudi v svoji knjigi The Animal Rights Debate: Abolition or Regulation?, ki jo je novembra 2010 izdala založba Columbia University Press.

Čeprav se s Singerjem razhajava v praktično vseh vprašanjih v zvezi z etiko v odnosu do živali, me veseli, da se strinjava vsaj glede pomembnosti vprašanja nasilja pri aktivizmu za pravice živali. Iskreno upam, da Singer ni objekt groženj in žaljivih napadov, ki jih doživljam sam zavoljo svojega glasnega obsojanja nasilja.

Gibanje za pravice živali je smiselno le kot gibanje miru in nenasilja. Gandhi je dejal:
Postati moramo sprememba, ki jo želimo videti v svetu.

Če želimo videti svet, v katerem ne bo nasilja nad najranljivejšimi, moramo sami postati nenasilni in predstavljati naše stališče na nenasilen način. Nenasilje se prične z našim lastnim veganstvom in posluževanjem ustvarjalnih, miroljubnih načinov izobraževanja ostalih ljudi o veganstvu.  

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in za okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev. Veganstvo je udejanjenje nenasilja.

Če ste že vegan, potem čimveč časa posvetite ustvarjalnemu in miroljubnemu izobraževanju ostalih ljudi o veganstvu.


Gary L. Francione
© 2010 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



Ni komentarjev:

Objavite komentar