piše: Lara Vrhovnik
(ribica je klonila pred Narinim "empatičnim intimnim nasiljem" v restavraciji)
Vsakdo, ki zagovarja pravičnost do živali in spodbuja ljudi k veganstvu, redno naleti na ljudi, ki poskušajo upravičevati svoje izkoriščanje živali. Eden takih je tudi Nara Petrovič, ki me je obvestil, da je objavil članek v reviji Jana z naslovom "Refleksitarijanstvo: jesti modro". V nadaljevanju bom pojasnila, zakaj je njegov poskus - enako kot vsi ostali - neutemeljen.
Nara Petrovič, ki pravi zase, da je »95% vegetarijanec« (skratka nevegan!), izhaja iz prepričanja, da »telesno nismo evolucijsko prilagojeni na 100% vegansko prehrano«. To prepričanje je znanost že davno ovrgla. Vse najuglednejše prehranske organizacije in zdravstvene ustanove na svetu namreč trdijo nasprotno. Citiram največjo med njimi, Academy of Nutrition and Dietetics, ki jo sestavlja preko 100.000 strokovnjakov iz celega sveta:
»Ustrezno načrtovana veganska prehrana je zdrava, prehransko ustrezna in lahko nudi zdravstvene koristi pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni. Primerna je za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, vključno za nosečnice, doječe matere, dojenčke, majhne otroke, mladoletnike, odrasle, starejše ljudi in športnike.«
vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27886704/
Ker Nara Petrovič tega ne ve (ali ne želi vedeti), gradi svoj argument na podlagi zgrešenega prepričanja, zato avtomatično padejo tudi vsi njegovi nadaljnji zaključki. Na tem mestu bi se lahko nehala ukvarjati z njimi, a bom vseeno odgovorila nanje.
Rdeča nit njegovega argumenta je, da je jesti živalske proizvode - ne le nujno za zdravje, pač pa tudi - moralno upravičeno, ker je proizvodnja vsega kar uporabljamo v življenju tako ali tako prežeta z nasiljem. Pravi, da ni zato nič narobe »vzeti nož in prerezati vrat živali, s katero si deliš dom. Ne mehanično, ampak empatično, s hvaležnostjo.« Petrovič imenuje to »intimno nasilje«. Obenem predlaga »zmanjševanje anonimnega nasilja vseh vrst« (manj kupovanja vsega kar je na voljo v trgovini). Kot primer anonimnega nasilja, za katerega naj bi vegani mislili, da ga preprečujemo, omeni »rudarje v Kongu [največkrat gre za otroke, op.], ki s svojimi rokami kopljejo surovine za vaš pametni telefon, sončne celice in vetrne turbine.«
Zveni znano? Nevegan, ki se pretvarja, da ne loči med namernim in nenamernim zadajanjem nasilja ter med izkoriščanjem bitij v proizvodnji predmetov in izkoriščanjem bitij za proizvodnjo njihovih delov teles. Meso, mleko, sir, jajca, volna, usnje in krzno (za razliko od telefona) namreč niso predmeti, ki jih izdelujejo slabo plačane živalske delavke v tovarnah in rudnikih, ampak so deli njihovih teles, ki jim jih jemljejo ljudje ter jih v ta namen ubijajo.
Da ne bo pomote: strinjam se, da bi morali kupovati čim manj vsega (to tudi počnem), toda namigovati, da nam ta minimalizem dovoljuje vzeti življenje drugega čutečega bitja takrat, ko ni za to nobene potrebe, je absurdno! In ne, vegani ne "pridigamo o absolutni moralnosti", kot pogosto slišimo s strani raznih Petrovičev in podobnih. Ne jesti teles drugih čutečih bitij in se ne oblačiti v njihove kože je minimum poštenosti, ki jim ga dolgujemo. Ne "absolutna moralnost", ampak moralna osnova. Storimo lahko še mnogo več dobrega zanje, toda mimo tega ne moremo. To pravilo brezpogojno upoštevamo pri vseh ljudeh in nobenega razloga ni, da ga ne upoštevamo pri živalih. Nihče nikoli ne namigne, da ni nič narobe, če začnemo vsi skupaj lastnoročno ("intimno") zasužnjevati in izkoriščati otroke, češ saj že tako ali tako kupujemo telefone in ostale stvari, ki vsebujejo otroško delo (t.i. "anonimno nasilje" po Petroviču). Takšne absurdne namige lahko torej poslušamo le v primeru, ko so žrtve živali, kar pomeni, da so tovrstni namigi nič drugega kot specizem [specizem = diskriminacija na podlagi vrste, op.].
Bojkot živalskih izdelkov (beri: postati vegan in spodbujati k temu druge ljudi) je edini način kako odpraviti izkoriščanje živali. V primeru izkoriščanja otrok je zadeva drugačna. Niti pod razno namreč ne moremo odpraviti izkoriščanja otrok z bojkotom telefonov, kave ali sončnih celic, saj se v tem primeru zasužnjevanje otrok zgolj prestavi v proizvodnjo nekega drugega izdelka. Nikoli dokončana zgodba. Ta problematika je lahko – za razliko od problematike izkoriščanja živali - učinkovito naslovljena le z močno politično voljo odpravljanja globalnega problema revščine, zagotavljanja dostopa vseh otrok do izobraževanja ter razbijanja mednarodnih kriminalnih združb, ki novačijo otroke za delo. In ne pozabite – telefone, računalnike in druge predmete se da proizvajati brez izkoriščanja otrok, medtem ko se ne da proizvajati mesa, mleka, jajc in drugih živalskih izdelkov brez izkoriščanja (in ubijanja) živali.
Tudi ta ugovor proti veganstvu je torej enako neupravičen kot vsi ostali.
Ne moremo živeti nenasilnega življenja zgolj s tem, da smo vegani, toda ne moremo živeti nenasilnega življenja brez da smo vegani.
Če verjamete, da ni prav zadajati živalim trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete, da bi morali postati vegani, kajti jesti živali je nepotrebno za zdravje. Prosim, razmislite o tem. Veganstvo je zelo enostavno; boljše za vaše zdravje in za planet; a najpomembneje – je moralno pravilna odločitev.
Obiščite: www.HowDoIGoVegan.com
