ponedeljek, 06. maj 2019

Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas

piše: Lara Vrhovnik

Abolicionistični zagovorniki živali že dolgo časa opozarjamo druge "zagovornike živali", da njihove single-issue kampanje [to so tiste kampanje, ki se osredotočajo na posamične oblike izkoriščanja živali, npr. kampanja proti krznu, proti lovu, proti mesu, ipd.] in enako tudi welfare kampanje [to so tiste kampanje, ki se potegujejo za domnevno "humanejše" izkoriščanje, npr. za ne-baterijsko rejo kokoši, za "prosto rejo" krav, ipd.], ne odpravljajo, ampak neobhodno promovirajo izkoriščanje živali, kajti celotni smisel in glavni namen teh kampanj je vzpostavitev koalicij, ki vključujejo izkoriščevalce živali [tiste, ki niso vegani]. In edini način, da lahko do tega pride, je s promoviranjem izkoriščanja živali. Tukaj je kratek blog v zvezi s tem:

Ravnokar sem videla, da slovenski "zagovorniki živali" razpošiljajo naokrog vabila za "Shod proti pobijanju medveda in volka", kot nekakšen odgovor na nedavni protest kmetov živinorejcev, na katerem so od vlade zahtevali, naj izda lovcem dovoljenje za povečani odstrel volkov in medvedov, ki napadajo njihove ovce, teličke in ostalo živino. In na tem proti-shodu nameravajo zdaj "zagovorniki živali" pozvati pristojne na Ministrstvu za okolje in prostor oz. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj nikar ne ustrežejo tem zahtevam kmetov in naj (citiram) "se držijo zakonskih predpisov" in "poskrbijo za primerno zaščito rejnih živali" pred volkovi in medvedi tako, da "premislijo o živalih [oslih, lamah in psih čuvajih], ki lahko varujejo hlevske / rejne živali" na paši. Pravijo, da "bi s takim ukrepom zaščitili ljudi in domače živali pred zvermi in zveri pred ljudmi". Predlagajo še, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano "usmerjati kmete k opuščanju industrijske živinoreje" ter manjšim (ekološkim) živinorejcem "finančno pomagati, da bi dosegli varnost na način, ki bi trajal, ne pa z izrednim odstrelom in odškodnino – ki se jo plača veliko prevečkrat in je v škodo vseh nas, niti kmet ne dobi povrnjenega denarja in truda v celoti".   

Ok, čeprav mislim, da je že na daleč razvidno kaj je narobe s tem, vseeno podrobneje analizirajmo in poglejmo kaj bodo ti t.i. "zagovorniki živali" v resnici povzročili s tem shodom:  

1. Dodatno bodo okrepili splošno sprejeto in zgrešeno prepričanje v družbi, da obstajajo moralno nesprejemljive (industrijske) in moralno sprejemljive (ne-industrijske / ekološke) oblike reje oz. izkoriščanja živali.  
2. Zastopali bodo interese institucionalnih izkoriščevalcev živali in jim svetovali, kako ukrepati, da jim volkovi ne ubijejo njihove živine preden jo ubijejo oni sami.  
3. Promovirali bodo idejo, da domače živali potrebujejo zaščito pred zvermi, namesto pred ljudmi, ki so jih spravili na svet zato, da jih izkoristijo kot kos blaga, ubijejo in prodajo/pojedo.
4. Zavzeli se bodo za dodelitev finančne pomoči institucionalnim izkoriščevalcem živali, ker da "se trudijo" in si zaslužijo "trajno varnost".  

Kot ob sleherni tovrstni akciji v preteklosti, bodo tudi tokrat "zagovorniki živali" promovirali izkoriščanje živali in specizem [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.]. Ali si lahko predstavljate, da bi kaj takega počela katerakoli skupina na področju zavzemanja za človekove pravice? Na primer, spolna zloraba otrok je resen družbeni problem, strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi vsaka tretja deklica in vsak peti deček žrtev spolne zlorabe. Ali ste torej kdaj videli, da bi kakšna skupina zagovornikov otrok vabila na Shod proti pedofiliji, na katerem bi branili interese lokalnih, domačih pedofilov, in zahtevali "zaščito" otrok pred napadi tujih pedofilov? Si lahko predstavljate Shod za pravice otrok, ki predlaga opuščanje "intenzivne" pedofilije na račun finančne pomoči "manjšim pedofilom", ki "se trudijo" in si zaslužijo "trajno varnost"? Seveda ne. Kaj tako sprevrženega lahko vidimo le v domnevnem "gibanju za živali". 

Kot ob sleherni tovrstni akciji, bodo tudi tokrat "zagovorniki živali" ignorirali dejstvo, da je glavni izvor problema neveganstvo, ne pa kmetje, volkovi, intenzivna živinoreja ali zakonodaja Ministrstva za okolje in prostor. Vse dokler ljudje prakticirajo neveganstvo – jedo, nosijo in izkoriščajo živali za užitek in zabavo – toliko časa bo obstajal problem "zaščite" domačih živali pred "tujimi napadi" in vsi drugi problemi, ki tarejo "zagovornike živali" (pasji boji, mučenje konj, odvržene sestradane mačke in psi, ki životarijo po ulicah, pobijanje živali za krzno, cirkusi z živalmi, azijski festivali jedenja psov in mačk, japonski kitolov, itd., itd.). Ukvarjanje s katerokoli posamično problematiko, brez naslavljanja neveganstva, je enako kot bi brisali tla s krpo, ne da bi se ukvarjali s počeno cevjo, iz katere dere voda.     

Če želijo pobudniki shoda protestirati proti odstrelu volkov in medvedov – in vsekakor soglašam, da ne bi smel biti ubit noben volk, medved ali katerakoli druga žival – zakaj ne protestirati proti ubijanju preprosto zato, ker je ubijanje nemoralno ter pri tem istočasno razločno povedati, da je enako nemoralno kot je nemoralno jesti meso, mlečne izdelke, jajca, uporabljati usnje, volno in ostale živalske proizvode? Zakaj enostavno ne jasno reči, da če bi ljudje prenehali uživati živalske proizvode, ne bi bilo več nobene skrbi kaj počno ali ne počno volkovi in medvedi? Zakaj ne izrabiti te situacije za nedvoumno in izključno vegansko sporočilo? 

Njihov običajni odgovor se glasi približno takole: "Rabimo podporo čim širšega kroga ljudi [beri: neveganov], in če bodo sodelovali na tej naši akciji, jih bo to pripeljalo do tega, da bodo začeli razmišljati tudi o drugih živalih in postali vegani". Aha, se pravi, ljudi bomo prepričali naj postanejo vegani, če promoviramo idejo, da je z ne-industrijskim izkoriščanjem živali vse v redu? Se opravičujem, toda to je čisti nesmisel. 

Pred tremi tedni, ko so slovenski mediji objavili, da prihaja na neki kmetiji v okolici Trebnjega do mučenja tamkajšnjih konjev in se je javnost srdito odzvala z zahtevami po kazenskem pregonu kmeta, sem objavila:

»Kakšna je razlika med trpinčenjem teh konkretnih konjev in trpinčenjem tistih živali, ki končajo na krožnikih? Nobena. Oboji trpijo in umirajo po nepotrebnem, saj nikomur ni treba jesti živalskih proizvodov za zdravje. Če ste torej pretreseni in ogorčeni zaradi mučenja teh živali v Trebnjem, a niste vegani, morate razumeti, da so VSI živalski proizvodi rezultat mučenja živali. Zato naslednjič, ko pokažete s prstom na nekoga, ki je kriv mučenja živali, ne pozabite, da niste v ničemer drugačni od njega (več o tem tukaj). Prosim, uskladite svoje besede s svojimi dejanji in postanite vegani. ~ Lara Vrhovnik«  

Vsakič, ko se v medijih pojavi zgodba o določeni živali – ovci, teličku, konju, psu, mački – ki je žrtev takšnega ali drugačnega krutega ravnanja, je javnost ogorčena. To nam pove, da velika večina ljudi že smatra živali kot bitja, do katerih imamo določene moralne dolžnosti, npr. da jim ni prav zadajati nepotrebnega trpljenja. Gibanje, ki si prizadeva za pravičnost do živali (Abolicionistično gibanje), ta odziv ljudi vidi kot priložnost za to, da jih izobrazi in seznani s tem, da jih njihove že obstoječe vrednote zavezujejo k temu, da postanejo vegani. Gibanje, ki dojema etiko v odnosu do živali kot biznis in/ali samopromocijo ("New welfare" gibanje), pa ta odziv ljudi vidi kot priložnost za promoviranje ideje, da bi morali izkoriščanje živali narediti bolj "humano" in "sočutno", oziroma da bi morali ljudje "zmanjšati" količino zaužitega mesa. Vaša odločitev je, kateri pristop boste ubrali. Toda vedite, da pristopa odražata radikalno različno dojemanje morale.    

Skrajni čas je, da uslišimo večstoletni klic živali po tem, da jih končno nehajo zastopati skrajno zmedeni "živaloljubci" in jih zamenjajo premišljeni, dosledni in osredotočeni zagovorniki, ki jim je popolnoma jasno kje je izvor problema, obvladajo Abolicionistično teorijo pravic živali in vsakodnevno nagovarjajo ljudi na ustvarjalen in nenasilen način ter jim pomagajo uvideti zakaj je postati vegan edini razumni odgovor na njihovo zaskrbljenost za živali.    

Če povzamem: Dragi protestniki, povsem ste izgubili moralni kompas in ponovno pozabili na večno spregledane žrtve – 70 milijard kopenskih in 1 bilijon vodnih živali, vsako leto ubitih za hrano, kajti tukaj se nahaja izvor vseh "težav" človeka z divjimi živalmi, ki vas tarejo.   

******
Če zavračate idejo, da so živali predmeti, ki obstajajo na tem svetu le zato, da so potrošno blago, potem že verjamete, da je postati vegan vaša moralna dolžnost. Prosim, preberite ta članek in obiščite www.HowDoIGoVegan.com 

Če ste že vegani in hočete videti svet brez izkoriščanja živali, potem pozabite na vse kar ste do zdaj slišali s strani raznih organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), saj v resnici izdajajo interese živali in ohranjajo status quo. Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), nato pojdite ven in spremenite svet. Tukaj je najprimernejše mesto za začetek: 

Lara Vrhovnik
Abolicionistična zagovornica pravic živali  

P.s.
Če morda pomišljate, da glavne organizatorje tega shoda opravičuje to, ker so vegani, pomislite znova. Le kakšno opravičilo ima lahko nekdo, ki pravi zase, da verjame in vsakodnevno živi načelo, da nobena oblika uporabe živali ne more biti moralno upravičena, a nato potepta to svoje načelo in prireja shode, kjer deluje kot odvetnik živinorejcev in hvali "pravilno" (zmanjšano, ne-industrijsko) izkoriščanje živali? Vprašanje je seveda retorično.   


DODANO 15.5.2019:
Vas zanima kakšen je bil odziv organizatorjev shoda po tem, ko sem na družbenih omrežjih objavila ta svoj blog? Tipičen za new welfare "vegane"/"zagovornike živali". Ko rečem tipičen, to pomeni, da niso odgovorili z vsebinskimi protiargumenti, pač pa s spuščanjem na osebni nivo, pri čemer niso skoparili z žaljivkami. Ko so me v enem izmed komentarjev obtožili, češ da "nimam pojma kaj govorim, ker nisem bila na shodu", sem jim jaz odvrnila:    
»99,9999% Slovencev ni bilo na shodu in lahko vedo le to, kar so videli v medijih in kar ste zapisali vi v vaši uradni najavi shoda – in sicer, da se potegujete "za zaščito rejnih živali pred zvermi" (ne pa pred ljudmi, ki jih jedo?!), "za finančno pomoč majhnim živinorejcem" in "za ekološko/ne-industrijsko živinorejo". Skratka, jasno ste sporočili, da lahko nemoteno nadaljujemo s popolnoma nepotrebnim izkoriščanjem stotine milijard živali za hrano, obleke in druge namene, dokler "igramo po pravilih" - ne streljamo volkov in medvedov, najemamo pse čuvaje, spodbujamo ekološko živinorejo, itd. Vašega zapisa ni mogoče razumeti nikakor drugače.  
Tudi če ste morda na shodu med vsemi temi welfarističnimi in izkoriščanju "rejnih" živali naklonjenimi zahtevami, držali v zrak tudi kakšno tablo z razločnim in nedvoumnim pozivom k veganstvu kot moralni osnovi (pa niste, saj sem videla fotografije vseh vaših tabel – bile so izrazito specistične in naklonjene živinoreji), ste s tem le pokazali svojo zmedenost in dvoličnost ter posledično poskrbeli za zmedenost pri nagovorjenih ljudeh oz. mimoidočih. Ali res ne vidite absurdnosti v istočasnem nasprotovanju in promoviranju izkoriščanja živali?

Namesto teh izdajalskih (do živali) in kontra-produktivnih shodov, ki zamegljujejo resnični problem, bi morali vsi, ki se imajo za zagovornike živali, namenjati svoj čas in energijo eni in edini stvari, ki dejansko spreminja paradigmo - izobraževanju ljudi o veganstvu kot moralni osnovi, ter podajati te informacije na nenasilen in nedvoumen način.

Ali ste sploh prebrali moj blog? Kako odgovarjate na predstavljene argumente v njem?«  

~ Lara Vrhovnik     

In kaj so rekli na to? Nič. Ena izmed "aktivistk", udeleženk shoda, je dejala le, da so na shodu omenjali tudi veganstvo. Ko sem jo ponovno vprašala zakaj se ji kot veganki zdi prav zastopati interese živinorejcev in zakaj (če je res omenjala veganstvo) se ji zdi prav istočasno promovirati izkoriščanje in ne-izkoriščanje živali, mi je odgovorila: 
»Zmigaj svojo leno zlobno rit ven iz kavča preden daš celemu svetu vedeti kako ozkogleda si. Če je kdo prej še dojel da smo za veganstvo, si ti ljudem jasno razložila da nismo bili. HVALA. Res delaš dobro promocijo veganstvu, ko lažeš da shod ni bil v to smer. En navaden mesojedi škodljivec si, nič drugega. Katera klavnica te plačuje?«


Splošno pravilo: Ko nekdo argumentirano kritizira tvoje stališče in ti ne odgovoriš z vsebinskim protiargumentom, pač pa je vse kar lahko storiš to, da se odzoveš osebnimi napadi in žaljivkami, potem je to očiten znak, da je s tvojim stališčem nekaj hudo narobe.  


Sorodne teme (kliknite na povezavo):



ponedeljek, 15. april 2019

Kratek povzetek Abolicionističnega zagovorništva pravic živali

12. april, 2019 /avtor Gary L. Francione
  
Nekdo je objavil komentar, v katerem me je prosil, naj opišem svoje poglede na zagovorništvo pravic živali. Tukaj je moj odgovor:

»Težko sicer povzamem na tisoče svojih objav na tej strani in 35 let delovanja / pisanja na tem področju, a tukaj je nekaj enostavnih pravil:

1. izvajajte ustvarjalno, nenasilno zagovorništvo živali, pri katerem ste jasni, da je veganstvo moralna dolžnost – stvar pravičnosti.

Če bi šlo za človeška življenja, ne bi nikoli zagovarjali "redukcitarijanstva" / "fleksitarijanstva" / "jajc proste reje" itd. [beri: zmanjšanega, občasnega ali "prijaznejšega" trpinčenja in ubijanja nedolžnih ljudi; op.p.]. In enako ne bi smeli zagovarjati teh stvari, ko gre za živali. Vedno moramo biti jasni, da je veganstvo nujno, če živali niso stvari in štejejo v moralnem smislu. Če nekdo sliši to sporočilo in mu je mar, a ni pripravljen takoj postati vegan, naj sam izbere korake, ki jih želi. Toda mi, kot zagovorniki pravic živali, ne bi smeli nikoli promovirati ničesar manj od veganstva.   

2. ne promovirajte "reform za dobrobit živali" [t.i. welfare reform oz. zakonskih "izboljšav" reje živali, npr. daljših verig, reje izven ograd ali kletk, krajšega transporta živine, itd.; op.p.], zato ker ne le, da storijo zelo malo (če sploh kaj) za živali, pač pa ustvarjajo prepričanje, da je "sočutno" izkoriščanje dobra stvar.

3. ne promovirajte kampanj, ki ciljajo na posamične oblike izkoriščanja živali [t.i. single issue kampanj, npr. proti krznu, proti uživanju pasjega mesa, proti testiranju na živalih, proti lovu na kite, itd.; op.], zato ker te kampanje hočeš nočeš promovirajo  ostale, ne-ciljne oblike izkoriščanja kot moralno "boljše" in s tem spodbujajo izkoriščanje.

4. ne odobravajte in ne vključujte nobenega diskriminiranja ljudi v svoje zagovorništvo živali.

5. nikoli se ne zatekajte k nasilju.

Tako. Precej preprosto, kajne? In veste kaj? Teh idej ne promovira nobena – niti ena sama – organizacija ali društvo za živali. Prav imate, ko pravite, da sem kritičen do teh organizacij in društev, kajti verjamem (podprto z argumenti), da peljejo zadeve v povsem napačno smer.

Skupaj s številnimi prostovoljnimi moderatorji ponujamo brezplačno izobraževalno gradivo na www.facebook.com/abolitionistapproach ter na spletnih straneh www.AbolitionistApproach.com in www.HowDoIGoVegan.com. Na voljo so tudi tri knjige o aktivizmu: Etika v kuhinji (Eat Like You Care), Animal Rights: The Abolitionist Approach in Advocate for Animals!

Gary L. Francione
Board of Governors Professor of Law, Rutgers University
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

Prevod: Leon Kralj


**********
Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):


ponedeljek, 04. marec 2019

Zelene stranke, okoljska organizacija Extinction Rebellion in ostali: Prenehajte ignorirati vegansko rešitev

28. februar, 2019 /avtor Gary L. Francione


Čedalje bolj očitno postaja, da se soočamo s skorajšnjo podnebno katastrofo. Organizacija združenih narodov (OZN) opozarja, da nam je preostalo še približno 12 let za preprečitev te katastrofe, ki, kot lahko vidite, že kaže svoje smrtonosne zobe.

Čas je, da Zelene stranke, organizacija Extinction Rebellion [Upor proti izumrtju; op.p.] in ostali, ki ste za to, da se prepreči ta katastrofa (ali nismo vsi?), prenehate ignorirati očitno dejstvo: masovni prehod na vegansko prehrano je nujen za naše preživetje.  

Naj uvodoma povem, da sem vegan že 36 let, zato ker verjamem, da ne moremo upravičiti izkoriščanja živali za hrano, oblačila ali katerekoli druge namene. Zato verjamem, da je veganstvo nujno iz moralnih razlogov. V tem eseju bom zagovarjal, da je veganska prehrana nujna tudi iz ekoloških razlogov.

Že dlje časa vemo, da je živinoreja ekološko zelo potratna. Hrana živalskega izvora nedvomno predstavlja precej neučinkovito rabo rastlinskih beljakovin, saj morajo živali zaužiti ogromno kilogramov žita ali krme, da bi proizvedle en kilogram mesa. Na primer, leta 2003 sta profesorja univerze Cornell, David Pimentel in Marcia Pimentel, izračunala, da je za pridelavo enega kilograma govejega mesa potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov krme; za kilogram ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg krme; za kilogram svinjine 5,9 kg žita; za kilogram puranjega mesa 3,8 kg žita; za kilogram piščančjega mesa 2,3 kg žita in za kilogram jajc 11 kg žita. Živina v Združenih državah Amerike poje 7-krat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA, in ta količina bi lahko nahranila 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo rastlinsko.

Poleg tega predstavlja živinoreja neučinkovito rabo vode. Pimentelova raziskava navaja, da en kilogram živalskih beljakovin zahteva približno 100-krat več vode kot en kilogram rastlinskih beljakovin. Po drugi, novejši raziskavi, proizvodnja enega kilograma govejega mesa zahteva 15.415 [petnajst tisoč štiristo petnajst, op.] litrov vode; kilogram ovčjega mesa (jagnjetina in ovčetina) zahteva 10.412 litrov vode; kilogram svinjine 5.988 litrov; in kilogram piščanca 4.325 litrov. Za primerjavo – proizvodnja enega kilograma jabolk zahteva 822 litrov vode; za kilogram banan potrebujemo 790 litrov vode; kilogram zelja 237 litrov; kilogram paradižnika 214 litrov; kilogram krompirja 287 litrov; in kilogram riža 2.497 litrov. Večina ocen se giblje med 1.000 in 2.000 litri vode, ki je potrebna za proizvodnjo enega litra mleka.

Nedavna raziskavaki so jo izvedli raziskovalci univerze Oxford, je pokazala, da je izogibanje mesu in mlečnim izdelkom najučinkovitejši način za zmanjšanje škode, ki jo povzročamo planetu. Po poročanju članka v The Guardian o tej raziskavi:

"Veganska prehrana je verjetno najboljši način za zmanjšanje vpliva na planet, ne samo na toplogredne pline, ampak tudi na globalno zakisanost, evtrofikacijo, rabo zemlje in rabo vode," je povedal Joseph Poore iz univerze Oxford, ki je vodil raziskavo. "Ta vpliv je mnogo večji, kot če se izogibamo potovanju z letalom ali če vozimo električni avtomobil," je dejal, saj s tem zmanjšamo samo emisije toplogrednih plinov.

Če bi imel en cent za vsakega okoljevarstvenika, ki mi je rekel, da ni vegan, a da ne potuje z letalom ali da ima električni avto, bi bil zdaj že milijonar.

(Napis na fotografiji: "Grozno me je strah globalnega segrevanja, ki bo v bližnji prihodnosti uničilo vso življenje na Zemlji. Ampak, da bi postala veganka? No, no, ekstremistka pa ne želim biti."

Človek bi mislil, da v luči vsega tega resni okoljevarstveniki izvajajo kampanje, v katerih zagovarjajo stališče, da bi morali vsi ljudje preiti na vegansko prehrano. A temu ni tako. Okoljsko gibanje ne promovira veganstva. Namesto tega se je osredotočilo na intenzivne kmetije in promovira industrijo "trajnostnih", "lokalnih" in "prosto-rejnih" živalskih proizvodov.  

Intenzivne kmetije so vsekakor ekološka nočna mora iz več razlogov. Toda "trajnostni" pristop je čista neumnost. Če pustim ob strani dejstvo, da živalim, ki so ubite za prehrano ljudi, ta naša "trajnost" ne prinese nič, tudi iz ekološkega vidika ne rešuje ničesar. "Trajnostno" rejene živali morda porabijo manj žita, vendar popijejo več vode, ker so bolj aktivne; še vedno proizvajajo metan; in zahtevajo več pašne površine. Lokalno proizvedeni živalski proizvodi imajo veliko večji vpliv na okolje kot rastline, ki so bile gojene nekje drugje. Glede na raziskavo, objavljeno v Environmental Science and Technology, predstavlja transport hrane le 11% ogljičnega odtisa, medtem ko proizvodnja hrane 83%. Zato je misliti, da delamo več za okolje z uživanjem lokalno proizvedenih živalskih proizvodov, kot z uživanjem uvožene zelenjave, enostavno zgrešeno.     

Skratka: "trajnostna" živinoreja ne bo - ne more - rešiti planeta.

Okoljsko gibanje poleg tega podpira "redukcitarijanski" pristop.  

Greenpeace poziva k 50% zmanjšanju mesa in mlečnih izdelkov do leta 2050. Oprostite, toda to je mnogo premalo in mnogo prepozno. 

Britanska Green Party [Zelena stranka, op.p.] navaja: "Zmanjšano uživanje proizvodov živalskega izvora koristi tako okolju, kot tudi našemu zdravju in živalim. Naša stranka na osnovi raziskovalnih, izobraževalnih in gospodarskih ukrepov, podpira postopen prehod od prehrane, v kateri prevladujejo meso in drugi živalski proizvodi, k bolj zdravi prehrani, ki temelji na rastlinskih živilih, ter pri tem podpiramo tudi prizadevanja za bolj trajnostne metode proizvodnje, kot je ekološko kmetovanje.“  

Redukcitarijanski pristop ne bo zadostoval. Kakršnokoli iz okoljskega vidika smiselno zmanjšanje, mora biti “ogromno“ in predstavljati nekaj, kar je precej bližje popolni izločitvi živalskih proizvodov. Skratka, akcije kot so “Brezmesni ponedeljek“, “Veganstvo do 18. ure“ ter splošna in nerazločna “redukcitarijanska“ direktiva ne bo dovolj. Razmišljanje po principu "dobro je že vsako majhno zmanjšanje", bi prišlo v poštev, če bi imeli na voljo še 100 let za reševanje problema globalnega segrevanja. Nimamo ga. 

Nekateri pravijo, da lahko namesto razpoznanja in sprejetja nujnosti prehoda na veganstvo, raje združimo zmanjšano uživanje živalskih proizvodov z novimi tehnologijami. Da, morda bi lahko združili bistveno zmanjšanje z drugimi tehnologijami, a ponovno – enostavno nimamo časa za razvoj teh tehnologij in četudi bi bile vse te tehnologije danes na voljo, nimamo časa, da bi ugotovili, katere kombinacije strategij bodo učinkovale ter kolikšno število ljudi mora biti vključenih in v točno katerih strategijah za dosego tega, kar bi bilo mogoče doseči, če bi prišlo do masovnega prehoda na vegansko prehrano. 

Poleg tega, tudi če bi precej zmanjšana poraba živalskih proizvodov zadostovala, vemo, da v tem precejšnjem zmanjšanju ne bi sodelovali vsi. Zato tisti, ki popolnoma odstranimo živalske proizvode, pomagamo pri spopadanju s primanjkljajem, ki ga povzroča nesodelovanje drugih v tem precejšnjem zmanjšanju. 

(Napis na fotografiji: "Nekateri ljudje mislijo, da bo vlada ukrepala in nas zaščitila pred podnebno katastrofo. A si lahko mislite?!")

Kaj pa vsi tisti radikalni člani gibanja Extinction Rebellion (ER)? Pripravljeni so biti celo aretirani v imenu prizadevanja za planet. Gotovo so pripravljeni postati vegani in promovirati veganstvo, kajne? Očitno ne. Obiskal sem njihovo spletno stran in jo bral približno 30 minut. Večina strani se mi zdi precej nerazločna in nejasna glede zagovarjanja konkretnih stvari, ki naj jih ljudje storijo, razen da naj se udeležujejo ER dogodkov ter da naj zahtevajo od vlade transparentnost glede podnebnih sprememb, ukrepe glede zmanjšanja emisij ogljika in zagotovila glede nadzora nad državljani. Oprostite, toda malce dvomim, da bodo ti hvalevredni politični cilji prepoznani, kaj šele padli na plodna tla v bližnji prihodnosti, in zagotovo ne dovolj zgodaj, da bi preprečili katastrofo. Na spletni strani ER nisem našel ničesar o nujnosti veganstva. Pravzaprav nisem zaznal nobene omembe veganstva.  

Videl sem komentarje nekaterih vodilnih ljudi v ER, ki pravijo, da ER noče obsojati nikogaršnjega načina življenja ali govoriti ljudem kaj naj delajo. Toda to je čisti nesmisel. To je podobno, kot če bi zdravnik dejal, da vam ni pripravljen reči naj prenehate kaditi, ker noče obsojati vašega načina življenja ali vam govoriti kaj naj delate. Ne gre za obsojanje ali dajanje normativnih direktiv. Gre za to, kaj bi morali storiti, če želimo povečati možnosti za preživetje.

Zadeva je jasna: soočeni smo z neizbežno katastrofo. Vpeljati vegansko prehranjevanje je tisto, kar lahko storimo ta trenutek. To ne zahteva nobenih tehnoloških inovacij. To ne zahteva nobene zakonodaje ali vladnih predpisov. Če res želimo rešiti planet pred podnebno pogubo, moramo promovirati množična (grassroots) prizadevanja z jasno normativno direktivo: prenehajte jesti živalske proizvode in se prehranjujte vegansko.


Vpeljavo veganskega prehranjevanja moramo videti kot nujo. Lahko da to ne bo dovolj - morda bomo morali storiti še kaj za zmanjšanje našega vpliva na planet, toda začeti se prehranjevati vegansko je, v praktičnem smislu, nujno, z ozirom na neizbežnost katastrofe. Ali bodo tisti, ki so vpeljali vegansko prehranjevanje iz ekoloških razlogov, "goljufali"? Ja, verjetno. Toda iz okoljskega vidika je treba vsakršno morebitno uživanje živalskih proizvodov razumeti kot "goljufanje", ne pa potrepljati človeka po hrbtu in ga pohvaliti, ker je na Brezmesni ponedeljek užival le mlečne izdelke, jajca in ribe.    

Ne pravim, da ne bi smeli biti angažirani na področju političnih ukrepov ali promovirati množično (grassroots) vegansko gibanje. A sem skeptičen do tega, da bo vlada priskrbela pravočasno rešitev. Vlada bo ukrepala, če sploh, šele ko bo prepozno. Menim, da politično ukrepanje vsekakor ima simbolno vrednost in pomaga izobraževati ljudi, a nobenega dvoma ni, da okoljsko gibanje, ki opozarja na globalno segrevanje in ne promovira veganske prehrane na vztrajen in nedvoumen način, enostavno izvaja prazno retoriko in išče pozornost in reklamo zase. Prehranjevanje, ki vsebuje živila živalskega izvora, ima velik vpliv na podnebne spremembe in množično izumiranje vrst. Živalski proizvodi so skupni imenovalec. Ne imeti spodbujanja veganske prehrane za osrednji fokus okoljskega aktivizma, je popolnoma nerazumno.

Preostalo nam je zelo malo časa. Posledice so pogubne. Moramo ukrepati. Zdaj.

------------  
Gary L. Francione
Board of Governors Professor of Law, Rutgers University
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

Prevod: Leon Kralj


**********
Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

nedelja, 06. januar 2019

Sadistično stopanje na polža ali kako je Anja Radaljac pogrnila na testu pri profesorju Francioneju

Piše: Lara Vrhovnik

V tem blogu bom predstavila nov dokaz tega, da neizobraženost nekaterih "aktivistov za pravice živali" in njihova nepripravljenost na učenje o osnovah Abolicionistične teorije pravic živali, ne more voditi do ničesar drugega kot do skrajno zmedenih izjav, spuščanja na osebni nivo in nenazadnje - škodovanja živalim. 

Pred časom sem sodelovala v eni izmed razprav na facebook strani ustanovitelja Abolicionistične teorije pravic živali, profesorja Garyja L. Francioneja, ki jo vodi skupaj s svojimi številnimi moderatorji. Šlo je za njegov poziv članom oz. podpornikom "aktivistične" skupine Anonymous for the Voiceless (AV), v katerem je zapisal: 
»Dragi podporniki skupine Anonymous for the Voiceless: 

Nekateri med vami prihajate na našo spletno stran in nam dopovedujete, da ste "abolicionisti". A ravnokar sem videl posnetek, v katerem vaši "voditelji" govorijo ljudem, naj pozabijo na "čustva" glede seksizma in ostalih oblik človeške diskriminacije, z namenom "vključitve" [da pridobijo čimveč novih podpornikov, vključno s tistimi, ki imajo seksistične, rasistične in druge diskriminatorne poglede; op.p.]. Videl sem posnetek, v katerem soustanovitelj vaše skupine samega sebe označuje za "podjetnika" (Anonymous for the Voiceless NI dobrodelna ustanova), v katerem vaši "voditelji" zaničujejo grassroots aktivizem v prid "hierarhije" in "vodstvene strukture" in vaši "voditelji" zagovarjajo izkoriščanje ljudi v poskusih. 
Nekdo v posnetku reče, da "vključevalno gibanje za živali pomeni, da aktivisti za pravice moških delujejo družno s feministi in zelene stranke skupaj s skrajno desnico." Nekdo drug, ki se predstavlja kot soustanovitelj vaše skupine, odgovori: "To, ja! Absolutno." 


Abolicionisti? Ne. Niti pod razno. Zgolj še en v nizu nazadnjaških kultov? Da, vse tako kaže.« 

To objavo, kot tudi zanimivo razpravo, ki se je razvila pod njo, si lahko ogledate tukaj: https://www.facebook.com/abolitionistapproach/posts/1968410186512059    

Kot Abolicionistična veganka/zagovornica pravic živali sem, vedoč, da žal čedalje več slovenskih zagovornikov živali nekritično sledi skupini AV in deluje pod njenim okriljem, pozvala le-te k branju objave in dodatnih obrazložitev v komentarjih pod njo, kajti delovanje AV ni problematično samo zaradi izjav, omenjenih v objavi, ampak iz več razlogov. Odzvala se je le ena izmed njih – Anja Radaljac.

Anja je podala vrsto komentarjev, v katerih je izražala svoje pomisleke o Abolicionističnem pristopu, a ker so bili le-ti neutemeljeni oz. neupravičeni, je na slehernega izmed njih prejela argumentirane odgovore s strani moderatorjev  (mimogrede, tamkajšnji moderatorji so eni najbolj podkovanih strokovnjakov za pravice živali na svetu!). Ker jih je ignorirala in še kar naprej ponavljala iste zmote (s čimer je pravzaprav razkazovala svoje neznanje Abolicionistične teorije pravic živali, saj jo je v slehernem komentarju napačno interpretirala, kar so moderatorji hitro ugotovili, zato so jo vljudno povabili k izobraževanju), se je kasneje oglasil tudi profesor Francione ter ji na kratko, v treh točkah, še enkrat strnil v čem so poglavitne težave njenih stališč in jo prosil za ponovni premislek. Ker tega ni storila, pač pa ga (oz. nas) je skušala še naprej učiti kako se promovira veganstvo (s ponovnim naštevanjem istih zgrešenih pomislekov, na katere je pred tem že dobila obrazložitve s strani moderatorjev), jo je tudi prof. Francione prosil naj se ustavi in poglobi v teoretične osnove, saj je ob obisku njene facebook strani dobil potrditev, da gre zelo očitno za še eno v nizu zmedenih in neizobraženih "zagovornic_kov živali", ki ne ve o čem govori, saj je videl tam kup nedoslednosti, vključno z njeno promocijo Petra Singerja, čigar knjigo Animal Liberation, ki hvali idejo "srečnega" izkoriščanja živali, je označila za "pionirsko delo" ter z njo vabila ljudi na "bralni krožek za veganske aktiviste". 

Namesto, da bi uvidela in priznala kontradiktornost svojega početja oz. izjav ter sprejela ponujeno povabilo k branju izobraževalnega gradiva, se je raje odzvala z užaljenostjo. Spustila se je na osebni nivo in obtožila prof. Francioneja "poniževanja" in "pokroviteljstva" nad njo kot žensko, s položaja "belega zahodnjaškega moškega v srednjih letih". Ko jo je opozoril, da ne gre za nič od tega, pač pa za moralno spornost določenega stališča/ravnanja (ne glede na spol tistega, ki izreka/izvaja to stališče/ravnanje ali tistega, ki opozarja nanj), in je Anja še kar naprej igrala vlogo žrtve, jo je blokiral in ji onemogočil nadaljnje komentiranje. Ob tem je potrebno poudariti, da ima prof. Francione na svoji strani, kot je to tudi sicer v navadi pri raznih facebook skupinah, objavljena pravila oz. pogoje za sodelovanje v razpravah. Žal jih je Anja kršila (ne le s tem, ko mu je rekla "dude" - stari), saj ta pravila, ki so osnovana na Šestih temeljnih abolicionističnih načelih, izključujejo vsakršno nasilje in promoviranje welfare ideologije ter jasno naprošajo vse tiste, ki želijo izraziti nestrinjanje z izjavami ali vidiki dela prof. Francioneja, da ponudijo vsebinske razloge in jih obrazložijo na civiliziran način.     

Zatem ko je bila odstranjena, je Anja na svoji facebook strani objavila osebno izpoved, polno neresnic in zgrešenih interpretacij ter jo pospremila s fotografijami zgolj zadnjih par komentarjev, ki so nastali tik pred blokado. Zapisala je:  

»Po tem, ko sem bila označena v eni od objav na Francionejevi Facebook strani (objava je govorila o načinih, na katere je delovanje AV sporno, po čemer je prišlo do odločitve, da vsaj v Ljubljani z AV ne bomo sodelovale_i več), se je razvila debata, v kateri sem zagovarjala uporabo video materiala v aktivistične namene. Zagovarjala sem, da se video material uporablja v vseh drugih bojih za osvoboditev in za ozaveščanje o vseh drugih oblikah izkoriščanja in zatiranja, zaradi česar mislim, da je zagovor, ki zagovarja, da se zgolj v primeru osvobajanja živali ne bi uporabljajo video materiala, specističen. V debato se je vključil tudi Gary Francione, ki mi v vsebinski debati ni odgovoril (njegov komentar na moje stališče ter moj odgovor lahko preberete na fotografijah), nato pa je objavil še en komentar, v katerem je obsodil branje Singerja na bralnem krožku za veganske aktiviske_e. Tudi na ta pomislek sem argumentirano odgovorila (lahko si spodnjih fotografij preberete tudi to izmenjavo mnenj), na kar je prof. Francione na moj argumentiran zapis odgovoril z "as I said you are confused". Neskončno problematično je, da je oseba na mestu, ki ga na polju teorije pravic živali zavzema Francione, sama oseba, ki izkorišča svoj status in položaj ter na ponižujoč, pokroviteljski način odpravlja osebe, ki argumentirano podajo kritiko/nestrinjanje/pomislek. Posebej pomembno je pri tem, da je prof. Francione uveljavljen profesor, beli zahodnjaški moški v srednjih letih, ki je s to izjavo deplasirano nastopil proti mlajši osebi, ki se ji pripisuje ženski družbeni spol in s tem njeno stališče prikazal kot irelevantno, svojega lastnega pa ni bil pripravljen nikakor podkrepiti. Kako lahko pričakujemo dialoškost v soočanju mnenj z osebami, kjer obstajajo velika politična in idejna razhajanja, če si tako komunikacijo dovoljujejo tudi osebe, ki se deklarativno zavzemajo proti vsem oblikam zatiranja - pa same izkoriščajo lastni položaj in delujejo zatiralno?« ~ Anja Radaljac   
Ker Anja s temi izjavami ne zavaja le samo sebe, pač pa tudi širšo javnost, s čimer (enako kot ostali njeni kolegi "new welfaristi") škoduje naporom, ki jih vlagamo Abolicionistični vegani v doseganje sveta brez izkoriščanja živali, se čutim dolžno odgovoriti nanje. Ko sem obiskala njeno facebook stran in videla kaj je napisala ter videla tudi odzive nekaterih ljudi v komentarjih (kot npr. javnosti dobro znane "zagovornice živali", a v resnici privrženke izkoriščanju živali naklonjene new welfare ideologije, Jadranke Juras, ki je – brez da bi se seznanila z ozadjem - napisala: »To je pa milo rečno uboščina duha ...živali ob takih zagovornikih sploh ne potrebujejo sovražnikov. Zdaj mi je jasno, zakaj so pripadniki tega klana tako divji do vseh veganov, ki z njimi ne delijo mnenja. Z eno besedo - neverjetno.«), sem hotela njenim bralcem oz. sledilcem transparentno predstaviti celotno sliko in pojasniti kaj se je v resnici zgodilo, zato da si bodo lahko ustvarili svoje mnenje. A presenečena sem ugotovila, da ne morem pustiti komentarja, saj me je blokirala. Zato sem se odločila napisati ta blog. V nadaljevanju bom tako odkrila vse tisto kar je Anja zamolčala ter predstavila odgovore na njene komentarje, ki jih je prejela med razpravo.   


I.
Anja v svoji izpovedi trdi, da v Ljubljani ne bodo več sodelovali z AV. Toda to je zavajanje bralcev, kajti v razpravi pri prof. Francioneju je takoj v naslednjem komentarju (ki ga, kako priročno, seveda ni obelodanila v svoji izpovedi) rekla ravno nasprotno, in sicer: »Izvajali bomo bolj ali manj enake akcije, ker verjamemo v to obliko aktivizma.« In ko je bila povprašana kaj natančno misli s tem, je odvrnila, da bodo verjetno stali v obliki kroga, namesto v obliki kvadrata, a enako kot pri AV še naprej nosili Guy Fawkes maske in kazali mimoidočim grozljive posnetke iz farm in klavnic. Ko sem jo vprašala kako je to mogoče razumeti kot ne-sodelovanje oz. distanciranje od AV, mi ni znala odgovoriti.

Poleg tega je voditeljica akcij AV v Ljubljani, Katarina Radaljac, pod to Anjino izpovedjo na njeni facebook strani dala jasno vedeti (citiram): »Hej! Jaz bi samo dodala, da se bodo akcije - "Kocka resnice" - še vedno normalno izvajale, za nas (aktivistke_e) se ne bo nič spremenilo. Moramo videt samo glede strani AV Ljubljana kako jo nekako preusmerit ... Zaenkrat pa še vse po starem. Skratka, bomo stali na ulicah z laptopi še naprej, brez skrbi! ;) In lepo vabljene_i vse_i, da se pridružite našemu ozaveščanju.« 

In kmalu zatem je Anja na svoji facebook strani delila še najnovejši videoposnetek, ki prikazuje njene kolegice iz AV Ljubljana, kako še vedno izvajajo identični "aktivizem" po šabloni AV oz. DxE ter s transparenti vkorakajo v številne restavracije v trgovskem centru in tamkajšnjim nič hudega slutečim gostom, ki so sredi kosila, kričijo: "To ni hrana, to je nasilje!". Skratka, če parafraziram: "To, da ne bomo več sodelovali z AV, ni resnica, to je laž!".


II.
Anja pravi, da ker Abolicionistični vegani nasprotujemo kazanju grozljivih posnetkov mimoidočim na ulici, delujemo specistično [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.], zato ker naj bi se to počelo tudi "v vseh drugih bojih za osvoboditev in za ozaveščanje o vseh drugih oblikah izkoriščanja in zatiranja". Zapisala je tudi, da to pomeni, da smo Abolicionistični vegani za "cenzuro" in za "skrivanje" tega kar se dogaja živalim oz. da "ne dovoljujemo, da bi bile prikazane zgodbe živalskih žrtev."

To je absurdno sklepanje, ki nima nobene realne podlage. Obrazložitve v zvezi s tem, kot tudi ostale razloge zakaj Abolicionistični vegani ne kažemo teh posnetkov ljudem, ki jih nagovarjamo v okviru našega aktivizma, smo ji podali številni udeleženci v tej razpravi, vključno z moderatorji  in prof. Francionejem. Če jih navedem le nekaj:

Balint Balasa ji je odgovoril:
»Anja, na vseh koncih sveta, od Slovenije do ZDA, Kitajske in Avstralije, se izkoriščanje živali smatra za nekaj tako normalnega kot dihanje zraka, če je le izvedeno na "humani način", in tako ne misli le splošna populacija, pač pa tudi dobrodelne organizacije za živali, ki jih imajo ljudje za avtoriteto na področju pravic živali. V tem pogledu ni med enimi in drugimi nobene razlike. Zato je znotraj takšne miselnosti igranje s čustvi ljudi, ko jim kažeš najstrašnejše posnetke iz klavnic v najnovejši HD tehnologiji, brez omembe besede "veganstvo", v popolnem neskladju z Abolicionističnim veganskim sporočilom, da so "baby steps" [majhni koraki, op.p.], akcija Brezmesni ponedeljek, vegetarijanstvo, redukcitarijanstvo, uživanje jajc od domačih kokoši, ki so obravnavane kot ljubljenčki in nikoli ubite, uživanje "Ahimsa" mlečnih izdelkov, obravnavanje mačk kot družinskih članov, uporabljanje psov pomočnikov, uživanje medu, jahanje konjev in božanje zajčkov na terapiji, vse moralno neupravičena početja. Dejanja [posnetki; op.] so močnejša od besed in karkoli govorimo naknadno, ne pomeni nič.    
/.../ Rekla si: "...Trdim, da je pomembno kazati kaj se dogaja [živalim; op.], enako kot trdim, da je pomembno, da ljudje vidijo kaj se dogaja drugim ljudem po svetu ... pa saj vendar ne nasprotujemo vsemu novinarskemu poročanju iz vojnih žarišč, vsemu poročanju o zlorabljenih ženskah, vsemu poročanju o otroškemu delu ali vsemu poročanju o tem kaj se dogaja v tovarnah, kjer izkoriščajo delavce, mar ne? S tem, ko kažemo te posnetke [iz klavnic; op.], delamo enako stvar kot vsi mediji, ki kažejo posnetke tega kar počnemo ljudje v odnosu do lastne vrste..."
Kazati grozljive posnetke iz klavnic ni niti približno podobno poročanju o kršenju človekovih pravic.  
Ogromna večina že soglaša, da je nemoralno škodovati ljudem, zato ni nobene bojazni, da bi kdo po ogledu posnetkov množičnih usmrtitev, posiljevalskih taborišč ali mučenja zapornikov, domneval, da je problem način ubijanja/pohabljanja/mučenja človeških žrtev, in ne to, da so sploh podvržene temu. Niti pod razno ne bi nihče pri zdravi pameti zaključil, da obešanje ljudi povzroča nepotrebno trpljenje, v smislu da moramo zmanjšati trpljenje, in da moramo reformirati pravosodni sistem ter postopoma odpraviti obešanje do leta 2035 in uvesti bolj humane načine usmrtitve ljudi, zato da bomo lahko še naprej brez slabe vesti škodovali ljudem za naš užitek.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da do takšnega razmišljanja seveda ne prihaja v kontekstu pravic živali, kjer je kruta realnost ta, da živalske organizacije podeljujejo priznanja 'Vizionar leta' oblikovalcem klavnic, zagovarjajo zaplinjevanje piščancev v zameno za rezanje vratov in izrekajo javne pohvale McDonalds-u za uvedbo odličnih welfare standardov.«  


Scott Brady ji je odgovoril:
»Živjo, Anja. Eden izmed mojih pomislekov glede AV uličnega aktivizma je, da čeravno morda mnogo mimoidočih vidi, da stojite tam, pa jih velika večina ni nagovorjena. Nekateri seveda so nagovorjeni s strani tistih med vami, ki govorite s posameznimi ljudmi, ki se ustavijo, a večina ni. To je resna težava, kot tudi sledeče kar ti ljudje vidijo: 
1. vidijo skupino ljudi, ki stoji v določeni formaciji, nosi podobna oblačila ("uniforme") ter brezoblične maske. 
2. vidijo nazorne videoposnetke ravnanja z živalmi v živinorejski industriji, ki jih kažejo aktivisti na svojih prenosnih računalnikih/tablicah. 
Z ozirom na ti dve zgornji opažanji: 
1. Vse kar zakriva oči in obraz, deluje brezosebno, saj odstranjuje "človeški" element neverbalne komunikacije. Poleg tega deluje kot nekakšen umetniški performans. Mislim, da sporočilo o temeljni pravici živali do tega, da niso obravnavane kot vir/potrošno blago, ne zahteva nikakršnega dvoumnega uličnega performansa z zamaskiranimi in uniformiranimi udeleženci. Tega seveda nikoli ne počnemo, ko se opredeljujemo o tematiki človekovih pravic in zagovarjamo stališče proti rasizmu, seksizmu, heteroseksizmu, itd. Mislim, da zato to vaše početje daje mnogim ljudem vtis, da pravice živali niso tako resna zadeva. Resna vprašanja zahtevajo resno diskusijo. 
2. Ljudje bodo šli mimo z mislijo, da meso/mlečni izdelki/jajca in ostali živalski izdelki, ki jih kupujejo oni, prihajajo iz proizvodnje "višjega standarda dobrobiti živali", "humane reje", ipd. In da se to, kar vidijo na vaših posnetkih, ne dogaja povsod oz. ne v njihovi državi. Skratka, ljudje odidejo mimo misleč, da gre pri pravicah živali za welfare standarde in način ravnanja z živalmi; namesto za to, da je problem v sami uporabi živali (ne glede na način).  
Če bi imeli ti in tvoji veganski aktivistični kolegi na primer stojnico/mizo z jasnim abolicionističnim gradivom, brez grozljivih nazornih fotografij, uniform in mask, potem tisti mimoidoči, ki bi to videli, a ne bili nagovorjeni, ne bi šli mimo s prepričanjem, ki ga opisujem zgoraj. Ne gre za to koliko ljudi je videlo kaj počnemo, ampak za podajanje pravega sporočila tistim, ki jih nagovorimo. Poleg tega tisti, ki niso nagovorjeni in gredo le mimo, vsaj vidijo sporočilo veganstva in pravic živali, ne pa mučnih nazornih posnetkov. Da, vsi vemo, da se to dogaja in da se živali izkorišča in ubija, toda kako se to počne, ni bistvo. 
Odličen primer tega lahko vidimo tukaj: 
https://www.facebook.com/Abolitionist-Vegan-Weekly-Tabling-2003263296583131/ 
Upam, da sem ti dal malce (veganske) hrane za razmišljanje.«


NZ Vegan (Elizabeth Collins) ji je odgovorila:
»Francione jasno pravi, da velika večina ljudi verjame, da zadajati nepotrebno trpljenje in smrt živalim ni moralno upravičeno. In to povsem drži. Samo poglej koliko ljudi, ko jih povprašaš o tem, odvrne "ne, jaz pa mislim, da je zadajati nepotrebno trpljenje in smrt živalim čisto v redu." Ne boš jih našla veliko (če sploh kakšnega). Razlog se nahaja v specizmu. Zaradi specizma ljudje mislijo, da je zadajati trpljenje in smrt nujno potrebno in zato upravičeno (za hrano, oblačila, itd.), vse dokler se to izvaja na "humani" način. Treba jih je izobraziti, da ni potrebno, in da ni potrebno niti iz ekonomskih razlogov, kar je eden najpogostejših pomislekov, s katerimi se soočamo, ker ogromno ljudi 'hrani svojo družino' z izkoriščanjem živali. Morala bi dejansko prebrati Francionejevo delo, namesto da ga napačno citiraš preko drugih virov, ki ga napačno citirajo (vsaj zdi se, da gre za to pri tvojih komentarjih).  
Tvoja izjava, češ da "delamo razlike med zatiranji" dejansko kaže, da ne veš nič o Abolicionističnem pristopu. Pravzaprav eno izmed Šestih načel abolicionističnega pristopa (načelo št. 5) eksplicitno negira to tvojo trditev. Morala bi jih prebrati. Tvoj ugovor glede tega, češ da smo za "skrivanje" tega kar se dogaja živalim, je čisti straw man fallacy. Nihče ne govori o "skrivanju". Zato prosim nikar ne delaj straw man argumentov, ok? Osupla sem nad tvojo trditvijo, da nikoli ne srečaš ljudi, ki zastopajo stališče, da je v redu humano klati in uporabljati živali. Uau. Neverjetno. Moje izkušnje so ravno nasprotne in krepijo mojo zavezo in zaupanje v Abolicionistični pristop. Vsakič, ko welfare društva predvajajo te grozljive, na ravnanje z živalmi osredotočene posnetke tukaj v moji državi, Novi Zelandiji, se pod njimi zvrsti nešteto komentarjev v stilu "jaz kupujem samo izdelke iz proste reje" in "ravno zato moramo uvesti boljše zakonske predpise, da poskrbimo za humano ravnanje", itd., itd. Ne pravim, da lažeš glede svoje izkušnje, ampak le izražam osuplost nad tvojo trditvijo. Le-ta se popolnoma razlikuje od vseh mojih izkušenj, ki sem jih imela v zadnjih desetih letih opazovanja odzivov na tovrstne posnetke, tako na ulici kot na spletu.  
In nenazadnje, ali oporekaš temu kar tukaj omenja Balint: "Niti pod razno ne bi nihče pri zdravi pameti zaključil, da obešanje ljudi povzroča nepotrebno trpljenje, v smislu da moramo zmanjšati trpljenje, in da moramo reformirati pravosodni sistem ter postopoma odpraviti obešanje do leta 2035 in uvesti bolj humane načine usmrtitve ljudi, zato da bomo lahko še naprej brez slabe vesti škodovali ljudem za naš užitek.    
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da do takšnega razmišljanja seveda ne prihaja v kontekstu pravic živali, kjer je kruta realnost ta, da živalske organizacije podeljujejo priznanja 'Vizionar leta' oblikovalcem klavnic, zagovarjajo zaplinjevanje piščancev v zameno za rezanje vratov in izrekajo javne pohvale McDonalds-u za uvedbo odličnih welfare standardov."??  
Temu niti pod razno ne moreš oporekati, ker je vse to res. Ne vem ali zagovarjaš welfare reforme ali samo kazanje posnetkov trpinčenja, toda zelo sem zaskrbljena, ko vidim nagovarjati javnost posameznike, ki kažejo tako slabo razumevanje realnosti 'gibanja za živali' in zgodovine razvoja miselnosti glede odnosa do živali, še posebno, ko izkrivljajo Abolicionistični pristop v takšni meri, kot to počneš ti tukaj. Nemalokrat smo primorani porabljati precej časa samo za to, da popravljamo škodo, ki jo povzroča welfaristični aktivizem, kar se sploh ne bi smelo dogajati.  
Moj nasvet je, da prebereš delo Garyja Francioneja. In če si ga že, ga daj znova, kajti ko se sklicuješ nanj, ga povsem napačno prezentiraš. 
/.../ Ko z ljudmi jasno in vztrajno peljemo rdečo nit pogovora okoli naslavljanja dejstva, da je vsa uporaba živali moralno neupravičena, ne glede na to kako grozljivo izgleda na ekranu, in da ni mogoče "humano" uporabljati živali, kljub temu, da jim welfare gibanje dopoveduje obratno, in jih med tem izobraževanjem spominjamo, da so živali čuteča bitja in čutijo vse strašne stvari, ki se jim dogajajo skozi to uporabo živali – to ni "skrivanje" tega kar se jim dogaja. Če bi prebrala karkoli od tega kar govorimo Abolicionistični vegani o problematiki grozljivih posnetkov, na primer blog objave o tej temi na strani Garyja Francioneja [kot recimo tale in tale zapis; op.p.], bi razumela – ali vsaj poznala – razloge zakaj ne priporočamo kazanja teh posnetkov. Videla bi, da nikjer ne govorimo "dajmo skriti to kar se dogaja živalim". Reči, da tisti, ki jasno in nedvoumno zagovarjamo končanje uporabljanja živali, istočasno govorimo "dajmo skriti to kar se dogaja živalim", je neumno. Mi pač vemo kako pritegniti ljudi brez teh posnetkov – ti očitno ne. Mi se ne rabimo zanašati na predvajanje posnetkov njihovega trpljenja, da bi nas nagovarjale – ti očitno se. Me prav zanima, če bi obstajal skrivni videoposnetek brutalnega posilstva in umora, z realnim zvokom, posnet od blizu z nazornimi detajli, ure in ure tovrstnega materiala, grozljivi posnetki posameznih posiljenih in umorjenih žensk, ali bi ti stala na vogalu ulice in jih predvajala vsem in vsakomur, ki pride mimo, z namenom da jih izobraziš o tem, zakaj je popredmetenje žensk nemoralno, ne glede na to kako je izvršeno (da je torej vse od brutalnega posilstva do "žvižganja za ženskami na cesti" manifestacija istega problema). Jaz gotovo ne bi, a zate nisem prepričana.    
Da sploh ne omenjam tega, na kar opozarja Gary Francione: gibanje za živali se že desetletja in desetletja poslužuje grozljivih posnetkov, kar je pripeljalo do (predvsem zaradi načina prikazovanja le-teh) vzpona welfarizma in razprave o "humani uporabi", ki je nato prevladalo in še vedno v veliki meri prevladuje celotni javni razpravi o živalih. A zdaj prevladuje manj, ker se razprava spreminja zahvaljujoč Abolicionističnemu pristopu. In to je tisto, kar je pripeljalo do vzpona veganstva, to je razlog zakaj ljudje govorijo o uporabi živali. Ne zaradi grozljivih posnetkov. A kdor je postal vegan šele pred kakšnim letom dni ipd., in se pojavil v tej situaciji, kot je trenutno, tega ne ve.«                


Carter Felder je ob neki drugi priložnosti zapisal:
»Kazati krvave posnetke in podobe je zelo nespoštljivo do živali in predstavlja oviro jasnemu, na uporabo živali osredotočenemu izobraževanju ljudi o veganstvu. Citat uporabnika z imenom @abolitionist_vegan_peacemaker na Instagramu: "Razlog, zakaj nočem gledati ali kazati krvavih dokumentarcev izkoriščanih, trpinčenih in umorjenih živali, je isti razlogu, zakaj nočem gledati ali kazati krvavih dokumentarcev izkoriščanih, trpinčenih in umorjenih ljudi. In če ste pošteni do samega sebe, boste priznali, da ne bi nikoli kazali tovrstnih posnetkov, če bi šlo za človeške žrtve. Nasilje rodi nasilje, in tisti, ki postanejo vegani zaradi takšnih posnetkov večinoma ne vidijo veganstva kot nenasilje in se zatekajo k nasilju v svojem aktivizmu (ulični teater/izgredi, diskriminiranje, slušno/vizualno nasilje, kraje, vandalizem, zasmehovanje in verbalno nasilje, seksizem, mizoginija, itd.). Veganstvo je mir. Bodi zgled. Poosebljaj mir."«


Jaz (Lara Vrhovnik) sem ji odgovorila:
»Anja Radaljac, preden nadaljuješ, prosim preberi ostale komentarje, ki so nastali pred tvojim prihodom. Mislila sem, da po številnih debatah, ki sva jih imeli v preteklosti [kot npr. tukaj in tukaj; op.] poznaš razliko med moralnim statusom osebe in statusom predmetne lastnine. Ravno tako sem mislila, da si seznanjena s konceptom Abolicionistične intersekcijskosti (načelo št. 5 Abolicionističnega pristopa k pravicam živali). A očitno še vedno zavračaš izobraževanje, kajti po novem celo meniš, da je specistično ne kazati grozljivih posnetkov ter reči, da je problem uporaba živali in ne način uporabe?! Le kako je to specistično? Mar ti to resno?! Poleg tega ste na facebook strani vaše skupine ´AV: Ljubljana, Slovenia´ (ki izvaja enake akcije, kot vse ostale AV skupine po svetu – ´Kocka resnice´, vigil, kričanje po restavracijah) zapisali: "Stojimo za abolicionističnim pristopom do izkoriščanja živali." Kot lahko vidiš zgoraj, to ne drži.  
Nedavno sem videla vašo AV skupino na ulici in razločno slišala na kakšen način govorite z ljudmi (in si kasneje ogledala tudi videoposnetek, v katerem kričite po restavracijah pod nadzorom predstavnice mednarodne new welfare organizacije Direct Action Everywhere - DxE – ki je problematična v mnogo ozirih; klikni na link) in bilo je precej očitno, da nimate niti najmanjšega pojma kaj počnete. Videla sem, da ne veste popolnoma nič o zgodovini gibanja. Toda absolutno obvezno je, da zagovorniki živali preberemo teorijo in se izobrazimo preden gremo ven in izobražujemo druge. Kot je lepo zapisala dr. Frances McCormack (iz Abolitionist Vegan Whispers):
"Prebrati teorijo je naša moralna dolžnost. Zgodovina zahodne moralne in družbene miselnosti v zvezi z živalmi je osnovana na specizmu. Zapisi o tem, kar se nepravilno označuje kot ´pravice živali´, pogosto ohranjajo ta specizem s črpanjem iz filozofskih pristopov, ki živali vedno prezrejo. Ne moremo črpati iz welfare izrazoslovja – ne moremo govoriti o trpljenju, sočutju ali načinu ravnanja z živalmi – in hkrati promovirati pravice, kajti te ideje in ti izrazi preprosto ne odražajo tega. Ne moremo uporabljati utilitarističnega besedišča in istočasno govoriti o naših moralnih dolžnostih do živali – te ideje enostavno ne gredo skupaj zaradi same narave razmišljanja o živalih. Zelo pomembno je, da vemo kaj govorimo, ko nagovarjamo ljudi, od kod izvirajo ideje, ki jih širimo in na kakšen način naš jezik odraža ideje, ki jih želimo predati naprej /.../."   
Napisala si tudi: "In ffs [for fuck´s sake; op.], čisto možno je pokazati posnetke kaj se dogaja z živalmi in hkrati reči VSE TO JE NAROBE. VSE to je zloraba. In VSA zloraba se mora nehati." 
Ko mimoidočim kažeš posnetke nasilja iz farm in klavnic in rečeš "VSE to je zloraba", ljudje neobhodno mislijo, da kritiziraš način, na katerega se ravna z živalmi, in njihove misli se nemudoma začno vrteti okoli nečesa takega kot: "Ja, to je res grozno kar se počne z živalmi, to bi morali početi bolj humano; jaz kupujem meso/mleko/jajca od domačega kmeta, ki ravna s svojimi živalmi z ljubeznijo." A kot veš (oz. bi morala vedeti) problem ni zloraba, ampak uporaba. Vsaka uporaba je zloraba. In to je le drobec vsega kar je sicer narobe z AV "aktivizmom".« 


V odgovoru na ta moj komentar je Anja dejala: "Hvala, toda mi bomo delali stvari po svoje, vi dajte pa po svoje. Naš cilj je tako ali tako isti: pripraviti ljudi do veganstva in boriti se za odpravo zlorab živali."  

Carter Felder ji je odgovoril:
»In tu se motiš. Mi nočemo odpraviti zlorab živali, ampak uporabo živali. Če rečeš, da želiš odpraviti zlorabe živali, sporočaš zmedeni javnosti, da je problem ravnanje namesto uporaba. Za več informacij toplo priporočam: bit.ly/NewtoAA /.../ in https://leonkralj.blogspot.si/2016/12/zloraba-zivali-mi-in-oni.html « 


V nadaljevanju je Anja, kljub našim obrazložitvam, da ko enkrat ni več uporabe (beri: instrumentaliziranega popredmetenja) živali, tudi zlorab ni več, še kar naprej vztrajala, da to ni res in da je zloraba širši pojem kot uporaba ter dejala, da "tudi če odpravimo vso uporabo živali, imamo še vedno ogromno zlorab živali, kot npr. če nekdo sadistično stopi na polža." Toda očitno pozablja (ali ne ve), da ko ljudje postanejo Abolicionistični vegani, to pomeni, da uvidijo, sprejmejo in živijo idejo, da (kot pravi Načelo št.1 Abolicionističnega pristopa) "so vsa čuteča bitja enakovredna v tem, da niso uporabljena izključno kot vir za ljudi". Ljudje torej s prestopom iz neveganstva v (Abolicionistično) veganstvo istočasno prenehajo "zlorabljati" živali. Ne začno sadistično stopati na polže.  


V debati okoli te tematike, ko se je Anja namesto argumentov začela posluževati preklinjanja, ji je odgovoril tudi Alan O'Reilly:
»Anja, rekla si: "Dejstvo je, da se ljudem jebe za vse. Za ljudi in za živali. Za vse. Zato tudi najpopolnejša izbira pravih besed ne pomeni nič. Večina ljudi je žaljivih in zlobnih in ni jim mar za nikogar in ničesar." 
Če res to verjameš, kako lahko potem trdiš, da bodo nasilni posnetki karkoli spremenili? Pravzaprav, ne razumem zakaj se potemtakem sploh ukvarjaš s katerokoli obliko aktivizma. 
/.../ Rekla si tudi: "Vse ankete, ki so bile KADARKOLI narejene med vegansko populacijo, kažejo, da so filmi (kot npr. Earthlings) eni NAJBOLJ učinkovitih načinov za to, da ljudje postanejo vegani iz etičnih razlogov." 
Prosim, ponudi dokaz v podporo svoji trditvi. Enostavno dejstvo je, da nihče ne postane vegan brez da bi bil poučen o veganstvu, zato je izobraževanje o veganstvu poglavitnega pomena. To znanje je lahko podano brez posluževanja kontraproduktivnih nasilnih posnetkov.« 


Profesor Gary L. Francione, ki se je v debato vključil kot zadnji, ji je odgovoril:
»Anja, prosim razmisli o teh treh stvareh: 
1. Kar se tiče živali, gre za to, kaj je tisto, o čemer želiš izobraziti ljudi. Če jih želiš izobraziti glede tega kakšnemu ravnanju so podvržene živali, ker hočeš, da podprejo boljše ravnanje, jim kažeš krvave posnetke. Če jih želiš izobraziti glede nemoralnosti uporabe živali, jih izobraziš o tem, zakaj je uporabljati živali nemoralno in nepotrebno ter kako veganstvo izhaja iz tega kar že verjamejo - da ni prav zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. 
2. Na splošno gledano, živimo v svetu, ki je prežet z nasilnimi prizori. Gledamo nasilne filme; igramo nasilne video-igre; preplavljeni smo z nasilnimi prizori. Po pravici povedano, ne verjamem, da nasilni prizori kakorkoli pripomorejo k spremembi mišljenja glede katerekoli problematike. In mislim, da so še posebno neučinkoviti v primeru izkoriščanja živali, ki, v mnogih ozirih, niti približno ni tako zakomplicirana stvar kot so politični konflikti. Kakorkoli že, če pogledamo svet na splošno, prav zares potrebujemo vsesplošno "revolucijo v srcu". In do nje ne bo prišlo s pomočjo nasilnih prizorov. 
3. Rekla si: "Abolicionistični pristop je tako zelo zelo žalostno naiven." Tisto, kar je "žalostno naivno" je, da "zagovorniki živali", ki se poslužujejo nasilnih prizorov že vse odkar pomnim (in ne učinkujejo), mislijo, da bodo nasilni prizori delovali.«           


III.
V zagovor zakaj v svojem "bralnem krožku za veganske aktiviste" promovira knjigo, ki zavrača veganstvo kot moralno osnovo, dosledne vegane označuje za "fanatike" in ki jo je napisal glavni protagonist gibanja za "srečno" izkoriščanje živali, Peter Singer, je Anja odgovorila, da zato, ker je imela ta knjiga "velik vpliv na področju gibanja za osvoboditev živali" in da Abolicionistična teorija pravic živali "ni nastala iz nič", ampak da se je razvijala tudi s pomočjo Singerja(?!). Pri tem se je sklicevala na to, da ona "kot feministka" ravno tako govori ljudem, da so bili določeni avtorji "pionirji na področju feminizma", pa čeprav sploh "niso živeli tako" in so v resnici "njihovi koncepti seksistični". Hm, sprašujem se, ali potemtakem vidi tudi Hitlerja kot "pionirja na področju anti-semitizma" in vabi ljudi na "bralni krožek za humanitarne aktiviste", na katerem bodo brali "pionirsko delo" Mein Kampf ter "se spoznavali z nacističnim zagovorništvom človekovih pravic", ki je imel "velik vpliv na področju osvobodilnega gibanja"? Če je torej kaj specistično, to ni Abolicionistično stališče, ampak Anjino dojemanje osnov etike in morale, ko gre za vprašanja temeljne pravičnosti v odnosu do živali.                


IV.
Anja Radaljac očitno misli, da je kritiziranje njene izjave, v kateri Singerjevo knjigo označuje za "pionirsko delo", stvar "pokroviteljskega obnašanja moškega do ženske". Ne, ni. To nima nič opraviti s spolom. Opraviti ima s problematičnostjo njene izjave. Kot je kasneje pojasnil prof. Francione: 
»Anje nisem kritiziral zato ker je ženska. Enak komentar bi dal tudi komurkoli drugemu – promovirati Singerjevo delo kot karkoli drugega kot sovražno nastrojeno do veganstva, kaže na popolno nepoznavanje Singerjevih stališč. Če hoče brati Singerja na bralnem krožku z namenom, da razkrije njegovo promocijo izkoriščanja živali, prav. Toda označiti Singerja kot "pionirja" "utilitarističnega zagovora pravic živali" je precej pozitivna označba, mar ne?« 

Na tem mestu bi rada ponudila odlomek iz eseja z naslovom Seksizem in rasizem v "gibanju za pravice živali": Odgovor za Ruby Hamad, saj je Anjin očitek zelo podoben tistemu, ki ga je ponudila Ruby Hamad. Profesor Francione med drugim zapiše (citiram):      

»/.../ Ne dovolim promoviranja Garyja Yourofskega na svoji facebook strani, zaradi njegovih nasilju naklonjenih izjav in zaradi njegovih rasističnih in tudi sicer sovražnih izjav o Palestincih. Vedno znova nasprotujem rasističnim, etnocentričnim in ksenofobnim vidikom single-issue kampanj, ki se osredotočajo na poboj delfinov v japonskem Taijiju, na kitolov in na jedenje psov in mačk v Aziji, kot tudi rasizmu, ki spremlja praktično vsako medijsko izpostavljeno zgodbo o mučenju živali, ko je storilec temnopolta oseba.


Lahko bi še v nedogled nadaljeval z navajanjem primerov, a naj znova poudarim, da se popolnoma strinjam z vašo ugotovitvijo, gospa Hamad, da je "gibanje za živali" izgubilo kompas glede človekovih pravic. In že vse od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja spodbujam zagovornike živali k vzpostavitvi izvornega, neodvisnega gibanja, ki bi pozivalo k odpravi (namesto k reguliranju) izkoriščanja živali, sprejelo napredno vizijo človekovih pravic, ki zavrača vse vrste diskriminacij, in nasprotovalo vsem pojavnim oblikam nasilja.  

Zato sem bil osupel, ko sem vas slišal reči sledeče: 

"Žalosti me, da gibanje, ki ga sestavljajo večinoma ženske, kljub temu povzdiguje belopolte moške na vodilne položaje. Moške, kot je profesor Gary Francione, ki misli, da ima pravico pridigati ženskam o tem ali lahko same sebe smatrajo za feministke. Zgrožena sem, da so naše kritike vodilnih veganov vedno znova utišane, zato ker ti moški ´naredijo tako veliko za živali´."   

Gospa Hamad, imam nekaj opažanj, ki bi jih rad delil z vami.  

Prvič, mislim, da je žalostno – in zelo nepošteno – da, kot kaže, enačite vse veganske moške s posamezniki, ki omalovažujejo družinsko nasilje, pozivajo k posiljevanju tistih žensk, ki nosijo krzno, ali podajajo rasistične izjave o Palestincih. Razumem, da takšne označbe pomagajo vašemu članku pritegniti pozornost na podoben način kot to velja za naslovnice tabloidov. In jasno mi je, da so mediji na splošno negativno nastrojeni do veganstva in nenehno na preži za razlogi, ki bi jim omogočili omalovaževati vegane. Toda to, da ste zmetali vse moške v isti koš, je bilo neodgovorno z vaše strani.  

Drugič, moja "pridigarska" izjava (na katero namigujete v vašem zapisu), ki jo očitno smatrate za sporno, se glasi: "Če ste feminist/ka, a niste vegan/ka, potem ignorirate izkoriščanje živalskih samic, poblagovljenje njihovih reproduktivnih procesov in razdiranje njihovih vezi z njihovimi otroki." 

Ali se ne strinjate z vsebino te izjave? 

Ali ne vidite veganstva kot moralno obvezo, kot osnovni pogoj za temeljno pravičnost, kot tisto kar dolgujemo živalim? Ali se strinjate s tem, da tisti feministi/feministke, ki niso vegani/veganke, delajo umetno in neopravičljivo ločnico med človeškimi in živalskimi predstavnicami ženskega spola? Če se ne strinjate z vsebino te izjave, potem se ne strinjava v samem temelju razumevanja problematike. Toda to najino nestrinjanje ni glede feminizma. Je glede tega kaj zahteva pravičnost v odnosu do živali.  

Če se morda strinjate z izjavo, a ugovarjate dejstvu, da sem jaz, moški, podal to izjavo, potem izražate esencializem, kar v tem kontekstu pomeni, da lahko le ženske podajajo stališče v zvezi s feminizmom.  

Esencializem vodi do prepričanja, da ima mnenje o feminizmu, ki ga izražajo nazadnjaški posamezniki, kot sta npr. Margaret Thatcher ali Carly Fiorina, večjo težo kot mnenje kateregakoli moškega – ne glede na to kako napredno razmišljujočega. Ali se vam ne zdi to absurdno?  

Strinjam se, da se morajo belopolti ljudje zavedati, da so privilegirani v rasistični družbi. Ravno tako se strinjam, da se morajo moški zavedati, da so privilegirani v patriarhalni družbi. Mislim, da je zelo pomembno prisluhniti življenjskim izkušnjam žensk in temnopoltih ljudi, ki so vse prevečkrat ignorirani oz. nerazumljeni – in s tem napačno razumljeni - po konvencionalnih standardih.  

Toda to je nekaj povsem drugega kot reči, da smejo le temnopolti ljudje govoriti o rasizmu, ali da smejo le ženske govoriti o feminizmu ter da je moralno sprejemljivo označiti za "seksista" ali "rasista" vsakogar, ki govori o teh zadevah – neodvisno od tega kaj reče – samo zato, ker sam ni predstavnik te točno določene skupine o kateri je govora. Pozorni moramo biti na vsebino povedanega in ovrednotiti njene argumente, ne pa jo zavrniti zgolj na podlagi spola ali barve kože tistega, ki jo podaja. Moralna pravilnost ali zgrešenost ni stvar relativnosti, vsaj kar se mene tiče. (In zna biti, da je ravno to tisto, za kar gre tukaj, kot bom pojasnil spodaj.)  

Esencializem, vse prej kot napredna doktrina, je najbolj nazadovalna in nazadnjaška, kar jih obstaja. Predstavlja oviro naprednim družbenim spremembam, ki si prizadevajo vzpostaviti gibanje, ki ga sestavljajo ljudje, ki prisegajo na ideale pravičnosti – gibanje, ki ne izključuje ljudi oz. jim ne jemlje njihovega glasu na osnovi tega kdo so. Ponavljam: vsi tisti, ki uživajo katerikoli privilegij, bi seveda morali biti pazljivi, da zaradi tega ne bi dajali vtisa, da promovirajo stališče, ki je nepravično namesto pravično. Toda napredni ljudje morajo zavreči idejo, da je identiteta govorca – in ne vsebina njegovega govora – tista, ki je predmet debate.«  


Za še boljše razumevanje žalostnega dejstva, kako razširjen in resen je problem esencializma v "gibanju za pravice živali", toplo priporočam branje tega bloga (sama osebno ga smatram za enega najboljših blogov, ki sem jih kdajkoli prebrala!):


V.
Najnovejša v nizu bizarnosti, je Anjin poziv, v katerem vabi ljudi na naslednji "Bralni krožek za veganske aktiviste". Zapisala je:

"Na tretjem bralskem krožku za veganske aktivistke_e se bomo pogovarjale_i o delu Animal rights: The abolitionist approach Garyja Francioneja in Anne Charlton; abolicionizem se pogosto postavlja proti singerjanski etiki (in utilitarizmu), obenem pa se principov abolicionizma poslužujejo številne aktivistične akcije. Kaj dejansko vemo o abolicionistični teoriji? Vabljene_i, da preberete knjigo in nato na klepet v Trubarjevo hišo literature 26. januarja dopoldan!" ~ Anja Radaljac   


Se pravi, oseba, ki ne razume Abolicionistične teorije pravic živali, organizira dogodek, kjer se bo razpravljajo o Abolicionistični teoriji pravic živali?! Oseba, ki verjame, da "je Abolicionistični pristop tako zelo zelo žalostno naiven", istočasno verjame, da je pravi za veganske aktiviste?! Oseba, ki kljub (domnevno?) prebrani knjigi Animal Rights: The Abolitionist Approach, kjer je med drugim lepo razloženo in dokazano, kako in zakaj številne "aktivistične skupine" (vključno z DxE, AV, The Save Movement, itd.) dobesedno izkrivljajo principe Abolicionizma, zavračajo (in nekatere celo odkrito bojkotirajo!) idejo veganstva kot moralne osnove ter bodisi sami bodisi preko sodelovanja z drugimi new welfare organizacijami, ki izvajajo welfare in/ali single-issue kampanje, dejansko ne odpravljajo, ampak neobhodno promovirajo izkoriščanje živali, bo zdaj učila udeležence bralnega krožka, da vse to ni res in da "imamo vsi isti cilj"?!

Lahko samo obiščemo njeno facebook stran, kjer je objavila svojo izpoved, da bi videli, da že uči svoje sledilce teh neresnic. V enem izmed komentarjev, ki je požel največ všečkov, je Nastja Dvoršek dejala Anji: "Dobro si mu argumentirala. Kar gre meni resnično na živce je to, da folk misli da je samo ena pot. Mislim, da nam je vsem cilj, da se preneha izkoriščanje živali. Vsaka akcija je pomembna, od vegan Monday, do Cube of truth, AV, DxE, Save movement, protestov, zborovanj, festivalov, predvajanja dokumentarcev itd. In tudi vsak premik v dobrobit živalim je korak v pravo smer, da ljudje končno naredijo povezavo in dojamejo da so živali čuteča bitja in kako trpljenje jim povzročamo."  
                                                                                                                        
Naj zaključim z besedami prof. Francioneja, ki jih je v slovo namenil Anji: "As I said, you are confused. Have a nice day."

******  
Dragi nevegani,
če menite, da živali niso predmeti in da jim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo. Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite www.HowDoIGoVegan.com  

Dragi vegani,
če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot moralni osnovi, moramo najprej razumeti kaj sploh pomeni ta pojem. Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo branja. Razlage so napisane na sila preprost in razumljiv način. Obiščite www.AbolitionistApproach.com (slovenski prevodi so dostopni na tej strani, kjer se nahajate zdaj; predlagam, da začnete tukaj)

Tri knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine):
Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care)


Lara Vrhovnik
abolicionistična veganka in zagovornica pravic živali 


Sorodne teme (kliknite na povezavo)
7. O spornosti "aktivizma" pred klavnicami, ki ga izvaja "The Save Movement" (Lara Vrhovnik)                  
8. Enostavni veganski aktivizem (Lara Vrhovnik)