nedelja, 06. januar 2019

Sadistično stopanje na polža ali kako je Anja Radaljac pogrnila na testu pri profesorju Francioneju

Piše: Lara Vrhovnik

V tem blogu bom predstavila nov dokaz tega, da neizobraženost nekaterih "aktivistov za pravice živali" in njihova nepripravljenost na učenje o osnovah Abolicionistične teorije pravic živali, ne more voditi do ničesar drugega kot do skrajno zmedenih izjav in spuščanja na osebni nivo.

Pred časom sem sodelovala v eni izmed razprav na facebook strani ustanovitelja Abolicionistične teorije pravic živali, profesorja Garyja L. Francioneja, ki jo vodi skupaj s svojimi številnimi moderatorji. Šlo je za njegov poziv članom oz. podpornikom "aktivistične" skupine Anonymous for the Voiceless (AV), v katerem je zapisal: 
»Dragi podporniki skupine Anonymous for the Voiceless: 


Nekateri med vami prihajate na našo stran in nam dopovedujete, da ste "abolicionisti". A ravnokar sem videl posnetek, v katerem vaši "voditelji" govorijo ljudem, naj pozabijo na "čustva" glede seksizma in ostalih oblik človeške diskriminacije, z namenom "vključitve" [da pridobijo čimveč novih podpornikov, vključno s tistimi, ki imajo seksistične, rasistične in druge diskriminatorne poglede; op.p.]. Videl sem posnetek, v katerem soustanovitelj vaše skupine samega sebe označuje za "podjetnika" (Anonymous for the Voiceless NI dobrodelna ustanova), v katerem vaši "voditelji" zaničujejo grassroots aktivizem v prid "hierarhije" in "vodstvene strukture" in vaši "voditelji" zagovarjajo izkoriščanje ljudi v poskusih. 

Nekdo v posnetku reče, da "vključevalno gibanje za živali pomeni, da aktivisti za pravice moških delujejo družno s feministi in zelene stranke skupaj s skrajno desnico." Nekdo drug, ki se predstavlja kot soustanovitelj vaše skupine, odgovori: "To, ja! Absolutno." 
Abolicionisti? Ne. Niti pod razno. Zgolj še en v nizu nazadnjaških kultov? Da, vse tako kaže.« 

To objavo, kot tudi zanimivo razpravo, ki se je razvila pod njo, si lahko ogledate tukaj: https://www.facebook.com/abolitionistapproach/posts/1968410186512059    

Kot Abolicionistična veganka/zagovornica pravic živali sem, vedoč, da žal čedalje več slovenskih zagovornikov živali nekritično sledi skupini AV in deluje pod njenim okriljem, pozvala le-te k branju objave in dodatnih obrazložitev v komentarjih pod njo, kajti delovanje AV ni problematično samo zaradi izjav, omenjenih v objavi, ampak iz več razlogov. Odzvala se je le ena izmed njih – Anja Radaljac.

Anja je podala vrsto komentarjev, v katerih je izražala svoje pomisleke o Abolicionističnem pristopu, a ker so bili le-ti neutemeljeni oz. neupravičeni, je na slehernega izmed njih prejela argumentirane odgovore s strani moderatorjev  (mimogrede, tamkajšnji moderatorji so eni najbolj podkovanih strokovnjakov za pravice živali na svetu!). Ker jih je ignorirala in še kar naprej ponavljala iste zmote (s čimer je pravzaprav razkazovala svoje neznanje Abolicionistične teorije pravic živali, saj jo je v slehernem komentarju napačno interpretirala, kar so moderatorji hitro ugotovili, zato so jo vljudno povabili k izobraževanju), se je kasneje oglasil tudi profesor Francione ter ji na kratko, v treh točkah, še enkrat strnil v čem so poglavitne težave njenih stališč in jo prosil za ponovni premislek. Ker tega ni storila, pač pa ga (oz. nas) je skušala še naprej učiti kako se promovira veganstvo (s ponovnim naštevanjem istih zgrešenih pomislekov, na katere je pred tem že dobila obrazložitve s strani moderatorjev), jo je tudi prof. Francione prosil naj se ustavi in poglobi v teoretične osnove, saj je ob obisku njene facebook strani dobil potrditev, da gre zelo očitno za še eno v nizu zmedenih in neizobraženih "zagovornic_kov živali", ki ne ve o čem govori, saj je videl tam kup nedoslednosti, vključno z njeno promocijo Petra Singerja, čigar knjigo Animal Liberation, ki hvali idejo "srečnega" izkoriščanja živali, je označila za "pionirsko delo" ter z njo vabila ljudi na "bralni krožek za veganske aktiviste". 

Namesto, da bi uvidela in priznala kontradiktornost svojega početja oz. izjav ter sprejela ponujeno povabilo k branju izobraževalnega gradiva, se je raje odzvala z užaljenostjo. Spustila se je na osebni nivo in obtožila prof. Francioneja "poniževanja" in "pokroviteljstva" nad njo kot žensko, s položaja "belega zahodnjaškega moškega v srednjih letih". Ko jo je opozoril, da ne gre za nič od tega, pač pa za moralno spornost določenega stališča/ravnanja (ne glede na spol tistega, ki izreka/izvaja to stališče/ravnanje ali tistega, ki opozarja nanj), in je Anja še kar naprej igrala vlogo žrtve, jo je blokiral in ji onemogočil nadaljnje komentiranje. Ob tem je potrebno poudariti, da ima prof. Francione na svoji strani, kot je to tudi sicer v navadi pri raznih facebook skupinah, objavljena pravila oz. pogoje za sodelovanje v razpravah. Žal jih je Anja kršila (ne le s tem, ko mu je rekla "dude" - stari), saj ta pravila, ki so osnovana na Šestih temeljnih abolicionističnih načelih, izključujejo vsakršno nasilje in promoviranje welfare ideologije ter jasno naprošajo vse tiste, ki želijo izraziti nestrinjanje z izjavami ali vidiki dela prof. Francioneja, da ponudijo vsebinske razloge in jih obrazložijo na civiliziran način.     

Zatem ko je bila odstranjena, je Anja na svoji facebook strani objavila osebno izpoved, polno neresnic in zgrešenih interpretacij ter jo pospremila s fotografijami zgolj zadnjih par komentarjev, ki so nastali tik pred blokado. Zapisala je:  

»Po tem, ko sem bila označena v eni od objav na Francionejevi Facebook strani (objava je govorila o načinih, na katere je delovanje AV sporno, po čemer je prišlo do odločitve, da vsaj v Ljubljani z AV ne bomo sodelovale_i več), se je razvila debata, v kateri sem zagovarjala uporabo video materiala v aktivistične namene. Zagovarjala sem, da se video material uporablja v vseh drugih bojih za osvoboditev in za ozaveščanje o vseh drugih oblikah izkoriščanja in zatiranja, zaradi česar mislim, da je zagovor, ki zagovarja, da se zgolj v primeru osvobajanja živali ne bi uporabljajo video materiala, specističen. V debato se je vključil tudi Gary Francione, ki mi v vsebinski debati ni odgovoril (njegov komentar na moje stališče ter moj odgovor lahko preberete na fotografijah), nato pa je objavil še en komentar, v katerem je obsodil branje Singerja na bralnem krožku za veganske aktiviske_e. Tudi na ta pomislek sem argumentirano odgovorila (lahko si spodnjih fotografij preberete tudi to izmenjavo mnenj), na kar je prof. Francione na moj argumentiran zapis odgovoril z "as I said you are confused". Neskončno problematično je, da je oseba na mestu, ki ga na polju teorije pravic živali zavzema Francione, sama oseba, ki izkorišča svoj status in položaj ter na ponižujoč, pokroviteljski način odpravlja osebe, ki argumentirano podajo kritiko/nestrinjanje/pomislek. Posebej pomembno je pri tem, da je prof. Francione uveljavljen profesor, beli zahodnjaški moški v srednjih letih, ki je s to izjavo deplasirano nastopil proti mlajši osebi, ki se ji pripisuje ženski družbeni spol in s tem njeno stališče prikazal kot irelevantno, svojega lastnega pa ni bil pripravljen nikakor podkrepiti. Kako lahko pričakujemo dialoškost v soočanju mnenj z osebami, kjer obstajajo velika politična in idejna razhajanja, če si tako komunikacijo dovoljujejo tudi osebe, ki se deklarativno zavzemajo proti vsem oblikam zatiranja - pa same izkoriščajo lastni položaj in delujejo zatiralno?« ~ Anja Radaljac   
Ker Anja s temi izjavami ne zavaja le samo sebe, pač pa tudi širšo javnost, s čimer (enako kot ostali njeni kolegi "new welfaristi") škoduje naporom, ki jih vlagamo Abolicionistični vegani v doseganje sveta brez izkoriščanja živali, se čutim dolžno odgovoriti nanje. Ko sem obiskala njeno facebook stran in videla kaj je napisala ter videla tudi odzive nekaterih ljudi v komentarjih (kot npr. javnosti dobro znane "zagovornice živali", a v resnici privrženke izkoriščanju živali naklonjene new welfare ideologije, Jadranke Juras, ki je – brez da bi se seznanila z ozadjem - napisala: »To je pa milo rečno uboščina duha ...živali ob takih zagovornikih sploh ne potrebujejo sovražnikov. Zdaj mi je jasno, zakaj so pripadniki tega klana tako divji do vseh veganov, ki z njimi ne delijo mnenja. Z eno besedo - neverjetno.«), sem hotela njenim bralcem oz. sledilcem transparentno predstaviti celotno sliko in pojasniti kaj se je v resnici zgodilo, zato da si bodo lahko ustvarili svoje mnenje. A presenečena sem ugotovila, da ne morem pustiti komentarja, saj me je blokirala. Zato sem se odločila napisati ta blog. V nadaljevanju bom tako odkrila vse tisto kar je Anja zamolčala ter predstavila odgovore na njene komentarje, ki jih je prejela med razpravo.   


I.
Anja v svoji izpovedi trdi, da v Ljubljani ne bodo več sodelovali z AV. Toda to je zavajanje bralcev, kajti v razpravi pri prof. Francioneju je takoj v naslednjem komentarju (ki ga, kako priročno, seveda ni obelodanila v svoji izpovedi) rekla ravno nasprotno, in sicer: »Izvajali bomo bolj ali manj enake akcije, ker verjamemo v to obliko aktivizma.« In ko je bila povprašana kaj natančno misli s tem, je odvrnila, da bodo verjetno stali v obliki kroga, namesto v obliki kvadrata, a enako kot pri AV še naprej nosili Guy Fawkes maske in kazali mimoidočim grozljive posnetke iz farm in klavnic. Ko sem jo vprašala kako je to mogoče razumeti kot ne-sodelovanje oz. distanciranje od AV, mi ni znala odgovoriti.

Poleg tega je voditeljica akcij AV v Ljubljani, Katarina Radaljac, pod to Anjino izpovedjo na njeni facebook strani dala jasno vedeti (citiram): »Hej! Jaz bi samo dodala, da se bodo akcije - "Kocka resnice" - še vedno normalno izvajale, za nas (aktivistke_e) se ne bo nič spremenilo. Moramo videt samo glede strani AV Ljubljana kako jo nekako preusmerit ... Zaenkrat pa še vse po starem. Skratka, bomo stali na ulicah z laptopi še naprej, brez skrbi! ;) In lepo vabljene_i vse_i, da se pridružite našemu ozaveščanju.« 

In kmalu zatem je Anja na svoji facebook strani delila še najnovejši videoposnetek, ki prikazuje njene kolegice iz AV Ljubljana, kako še vedno izvajajo identični "aktivizem" po šabloni AV oz. DxE ter s transparenti vkorakajo v številne restavracije v trgovskem centru in tamkajšnjim nič hudega slutečim gostom, ki so sredi kosila, kričijo: "To ni hrana, to je nasilje!". Skratka, če parafraziram: "To, da ne bomo več sodelovali z AV, ni resnica, to je laž!".


II.
Anja pravi, da ker Abolicionistični vegani nasprotujemo kazanju grozljivih posnetkov mimoidočim na ulici, delujemo specistično [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.], zato ker naj bi se to počelo tudi "v vseh drugih bojih za osvoboditev in za ozaveščanje o vseh drugih oblikah izkoriščanja in zatiranja". Zapisala je tudi, da to pomeni, da smo Abolicionistični vegani za "cenzuro" in za "skrivanje" tega kar se dogaja živalim oz. da "ne dovoljujemo, da bi bile prikazane zgodbe živalskih žrtev."

To je absurdno sklepanje, ki nima nobene realne podlage. Obrazložitve v zvezi s tem, kot tudi ostale razloge zakaj Abolicionistični vegani ne kažemo teh posnetkov ljudem, ki jih nagovarjamo v okviru našega aktivizma, smo ji podali številni udeleženci v tej razpravi, vključno z moderatorji  in prof. Francionejem. Če jih navedem le nekaj:

Balint Balasa ji je odgovoril:
»Anja, na vseh koncih sveta, od Slovenije do ZDA, Kitajske in Avstralije, se izkoriščanje živali smatra za nekaj tako normalnega kot dihanje zraka, če je le izvedeno na "humani način", in tako ne misli le splošna populacija, pač pa tudi dobrodelne organizacije za živali, ki jih imajo ljudje za avtoriteto na področju pravic živali. V tem pogledu ni med enimi in drugimi nobene razlike. Zato je znotraj takšne miselnosti igranje s čustvi ljudi, ko jim kažeš najstrašnejše posnetke iz klavnic v najnovejši HD tehnologiji, brez omembe besede "veganstvo", v popolnem neskladju z Abolicionističnim veganskim sporočilom, da so "baby steps" [majhni koraki, op.p.], akcija Brezmesni ponedeljek, vegetarijanstvo, redukcitarijanstvo, uživanje jajc od domačih kokoši, ki so obravnavane kot ljubljenčki in nikoli ubite, uživanje "Ahimsa" mlečnih izdelkov, obravnavanje mačk kot družinskih članov, uporabljanje psov pomočnikov, uživanje medu, jahanje konjev in božanje zajčkov na terapiji, vse moralno neupravičena početja. Dejanja [posnetki; op.] so močnejša od besed in karkoli govorimo naknadno, ne pomeni nič.    
/.../ Rekla si: "...Trdim, da je pomembno kazati kaj se dogaja [živalim; op.], enako kot trdim, da je pomembno, da ljudje vidijo kaj se dogaja drugim ljudem po svetu ... pa saj vendar ne nasprotujemo vsemu novinarskemu poročanju iz vojnih žarišč, vsemu poročanju o zlorabljenih ženskah, vsemu poročanju o otroškemu delu ali vsemu poročanju o tem kaj se dogaja v tovarnah, kjer izkoriščajo delavce, mar ne? S tem, ko kažemo te posnetke [iz klavnic; op.], delamo enako stvar kot vsi mediji, ki kažejo posnetke tega kar počnemo ljudje v odnosu do lastne vrste..."
Kazati grozljive posnetke iz klavnic ni niti približno podobno poročanju o kršenju človekovih pravic.  
Ogromna večina že soglaša, da je nemoralno škodovati ljudem, zato ni nobene bojazni, da bi kdo po ogledu posnetkov množičnih usmrtitev, posiljevalskih taborišč ali mučenja zapornikov, domneval, da je problem način ubijanja/pohabljanja/mučenja človeških žrtev, in ne to, da so sploh podvržene temu. Niti pod razno ne bi nihče pri zdravi pameti zaključil, da obešanje ljudi povzroča nepotrebno trpljenje, v smislu da moramo zmanjšati trpljenje, in da moramo reformirati pravosodni sistem ter postopoma odpraviti obešanje do leta 2035 in uvesti bolj humane načine usmrtitve ljudi, zato da bomo lahko še naprej brez slabe vesti škodovali ljudem za naš užitek.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da do takšnega razmišljanja seveda ne prihaja v kontekstu pravic živali, kjer je kruta realnost ta, da živalske organizacije podeljujejo priznanja 'Vizionar leta' oblikovalcem klavnic, zagovarjajo zaplinjevanje piščancev v zameno za rezanje vratov in izrekajo javne pohvale McDonalds-u za uvedbo odličnih welfare standardov.«  


Scott Brady ji je odgovoril:
»Živjo, Anja. Eden izmed mojih pomislekov glede AV uličnega aktivizma je, da čeravno morda mnogo mimoidočih vidi, da stojite tam, pa jih velika večina ni nagovorjena. Nekateri seveda so nagovorjeni s strani tistih med vami, ki govorite s posameznimi ljudmi, ki se ustavijo, a večina ni. To je resna težava, kot tudi sledeče kar ti ljudje vidijo: 
1. vidijo skupino ljudi, ki stoji v določeni formaciji, nosi podobna oblačila ("uniforme") ter brezoblične maske. 
2. vidijo nazorne videoposnetke ravnanja z živalmi v živinorejski industriji, ki jih kažejo aktivisti na svojih prenosnih računalnikih/tablicah. 
Z ozirom na ti dve zgornji opažanji: 
1. Vse kar zakriva oči in obraz, deluje brezosebno, saj odstranjuje "človeški" element neverbalne komunikacije. Poleg tega deluje kot nekakšen umetniški performans. Mislim, da sporočilo o temeljni pravici živali do tega, da niso obravnavane kot vir/potrošno blago, ne zahteva nikakršnega dvoumnega uličnega performansa z zamaskiranimi in uniformiranimi udeleženci. Tega seveda nikoli ne počnemo, ko se opredeljujemo o tematiki človekovih pravic in zagovarjamo stališče proti rasizmu, seksizmu, heteroseksizmu, itd. Mislim, da zato to vaše početje daje mnogim ljudem vtis, da pravice živali niso tako resna zadeva. Resna vprašanja zahtevajo resno diskusijo. 
2. Ljudje bodo šli mimo z mislijo, da meso/mlečni izdelki/jajca in ostali živalski izdelki, ki jih kupujejo oni, prihajajo iz proizvodnje "višjega standarda dobrobiti živali", "humane reje", ipd. In da se to, kar vidijo na vaših posnetkih, ne dogaja povsod oz. ne v njihovi državi. Skratka, ljudje odidejo mimo misleč, da gre pri pravicah živali za welfare standarde in način ravnanja z živalmi; namesto za to, da je problem v sami uporabi živali (ne glede na način).  
Če bi imeli ti in tvoji veganski aktivistični kolegi na primer stojnico/mizo z jasnim abolicionističnim gradivom, brez grozljivih nazornih fotografij, uniform in mask, potem tisti mimoidoči, ki bi to videli, a ne bili nagovorjeni, ne bi šli mimo s prepričanjem, ki ga opisujem zgoraj. Ne gre za to koliko ljudi je videlo kaj počnemo, ampak za podajanje pravega sporočila tistim, ki jih nagovorimo. Poleg tega tisti, ki niso nagovorjeni in gredo le mimo, vsaj vidijo sporočilo veganstva in pravic živali, ne pa mučnih nazornih posnetkov. Da, vsi vemo, da se to dogaja in da se živali izkorišča in ubija, toda kako se to počne, ni bistvo. 
Odličen primer tega lahko vidimo tukaj: 
https://www.facebook.com/Abolitionist-Vegan-Weekly-Tabling-2003263296583131/ 
Upam, da sem ti dal malce (veganske) hrane za razmišljanje.«


NZ Vegan (Elizabeth Collins) ji je odgovorila:
»Francione jasno pravi, da velika večina ljudi verjame, da zadajati nepotrebno trpljenje in smrt živalim ni moralno upravičeno. In to povsem drži. Samo poglej koliko ljudi, ko jih povprašaš o tem, odvrne "ne, jaz pa mislim, da je zadajati nepotrebno trpljenje in smrt živalim čisto v redu." Ne boš jih našla veliko (če sploh kakšnega). Razlog se nahaja v specizmu. Zaradi specizma ljudje mislijo, da je zadajati trpljenje in smrt nujno potrebno in zato upravičeno (za hrano, oblačila, itd.), vse dokler se to izvaja na "humani" način. Treba jih je izobraziti, da ni potrebno, in da ni potrebno niti iz ekonomskih razlogov, kar je eden najpogostejših pomislekov, s katerimi se soočamo, ker ogromno ljudi 'hrani svojo družino' z izkoriščanjem živali. Morala bi dejansko prebrati Francionejevo delo, namesto da ga napačno citiraš preko drugih virov, ki ga napačno citirajo (vsaj zdi se, da gre za to pri tvojih komentarjih).  
Tvoja izjava, češ da "delamo razlike med zatiranji" dejansko kaže, da ne veš nič o Abolicionističnem pristopu. Pravzaprav eno izmed Šestih načel abolicionističnega pristopa (načelo št. 5) eksplicitno negira to tvojo trditev. Morala bi jih prebrati. Tvoj ugovor glede tega, češ da smo za "skrivanje" tega kar se dogaja živalim, je čisti straw man fallacy. Nihče ne govori o "skrivanju". Zato prosim nikar ne delaj straw man argumentov, ok? Osupla sem nad tvojo trditvijo, da nikoli ne srečaš ljudi, ki zastopajo stališče, da je v redu humano klati in uporabljati živali. Uau. Neverjetno. Moje izkušnje so ravno nasprotne in krepijo mojo zavezo in zaupanje v Abolicionistični pristop. Vsakič, ko welfare društva predvajajo te grozljive, na ravnanje z živalmi osredotočene posnetke tukaj v moji državi, Novi Zelandiji, se pod njimi zvrsti nešteto komentarjev v stilu "jaz kupujem samo izdelke iz proste reje" in "ravno zato moramo uvesti boljše zakonske predpise, da poskrbimo za humano ravnanje", itd., itd. Ne pravim, da lažeš glede svoje izkušnje, ampak le izražam osuplost nad tvojo trditvijo. Le-ta se popolnoma razlikuje od vseh mojih izkušenj, ki sem jih imela v zadnjih desetih letih opazovanja odzivov na tovrstne posnetke, tako na ulici kot na spletu.  
In nenazadnje, ali oporekaš temu kar tukaj omenja Balint: "Niti pod razno ne bi nihče pri zdravi pameti zaključil, da obešanje ljudi povzroča nepotrebno trpljenje, v smislu da moramo zmanjšati trpljenje, in da moramo reformirati pravosodni sistem ter postopoma odpraviti obešanje do leta 2035 in uvesti bolj humane načine usmrtitve ljudi, zato da bomo lahko še naprej brez slabe vesti škodovali ljudem za naš užitek.    
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da do takšnega razmišljanja seveda ne prihaja v kontekstu pravic živali, kjer je kruta realnost ta, da živalske organizacije podeljujejo priznanja 'Vizionar leta' oblikovalcem klavnic, zagovarjajo zaplinjevanje piščancev v zameno za rezanje vratov in izrekajo javne pohvale McDonalds-u za uvedbo odličnih welfare standardov."??  
Temu niti pod razno ne moreš oporekati, ker je vse to res. Ne vem ali zagovarjaš welfare reforme ali samo kazanje posnetkov trpinčenja, toda zelo sem zaskrbljena, ko vidim nagovarjati javnost posameznike, ki kažejo tako slabo razumevanje realnosti 'gibanja za živali' in zgodovine razvoja miselnosti glede odnosa do živali, še posebno, ko izkrivljajo Abolicionistični pristop v takšni meri, kot to počneš ti tukaj. Nemalokrat smo primorani porabljati precej časa samo za to, da popravljamo škodo, ki jo povzroča welfaristični aktivizem, kar se sploh ne bi smelo dogajati.  
Moj nasvet je, da prebereš delo Garyja Francioneja. In če si ga že, ga daj znova, kajti ko se sklicuješ nanj, ga povsem napačno prezentiraš. 
/.../ Ko z ljudmi jasno in vztrajno peljemo rdečo nit pogovora okoli naslavljanja dejstva, da je vsa uporaba živali moralno neupravičena, ne glede na to kako grozljivo izgleda na ekranu, in da ni mogoče "humano" uporabljati živali, kljub temu, da jim welfare gibanje dopoveduje obratno, in jih med tem izobraževanjem spominjamo, da so živali čuteča bitja in čutijo vse strašne stvari, ki se jim dogajajo skozi to uporabo živali – to ni "skrivanje" tega kar se jim dogaja. Če bi prebrala karkoli od tega kar govorimo Abolicionistični vegani o problematiki grozljivih posnetkov, na primer blog objave o tej temi na strani Garyja Francioneja [kot recimo tale in tale zapis; op.p.], bi razumela – ali vsaj poznala – razloge zakaj ne priporočamo kazanja teh posnetkov. Videla bi, da nikjer ne govorimo "dajmo skriti to kar se dogaja živalim". Reči, da tisti, ki jasno in nedvoumno zagovarjamo končanje uporabljanja živali, istočasno govorimo "dajmo skriti to kar se dogaja živalim", je neumno. Mi pač vemo kako pritegniti ljudi brez teh posnetkov – ti očitno ne. Mi se ne rabimo zanašati na predvajanje posnetkov njihovega trpljenja, da bi nas nagovarjale – ti očitno se. Me prav zanima, če bi obstajal skrivni videoposnetek brutalnega posilstva in umora, z realnim zvokom, posnet od blizu z nazornimi detajli, ure in ure tovrstnega materiala, grozljivi posnetki posameznih posiljenih in umorjenih žensk, ali bi ti stala na vogalu ulice in jih predvajala vsem in vsakomur, ki pride mimo, z namenom da jih izobraziš o tem, zakaj je popredmetenje žensk nemoralno, ne glede na to kako je izvršeno (da je torej vse od brutalnega posilstva do "žvižganja za ženskami na cesti" manifestacija istega problema). Jaz gotovo ne bi, a zate nisem prepričana.    
Da sploh ne omenjam tega, na kar opozarja Gary Francione: gibanje za živali se že desetletja in desetletja poslužuje grozljivih posnetkov, kar je pripeljalo do (predvsem zaradi načina prikazovanja le-teh) vzpona welfarizma in razprave o "humani uporabi", ki je nato prevladalo in še vedno v veliki meri prevladuje celotni javni razpravi o živalih. A zdaj prevladuje manj, ker se razprava spreminja zahvaljujoč Abolicionističnemu pristopu. In to je tisto, kar je pripeljalo do vzpona veganstva, to je razlog zakaj ljudje govorijo o uporabi živali. Ne zaradi grozljivih posnetkov. A kdor je postal vegan šele pred kakšnim letom dni ipd., in se pojavil v tej situaciji, kot je trenutno, tega ne ve.«                


Carter Felder je ob neki drugi priložnosti zapisal:
»Kazati krvave posnetke in podobe je zelo nespoštljivo do živali in predstavlja oviro jasnemu, na uporabo živali osredotočenemu izobraževanju ljudi o veganstvu. Citat uporabnika z imenom @abolitionist_vegan_peacemaker na Instagramu: "Razlog, zakaj nočem gledati ali kazati krvavih dokumentarcev izkoriščanih, trpinčenih in umorjenih živali, je isti razlogu, zakaj nočem gledati ali kazati krvavih dokumentarcev izkoriščanih, trpinčenih in umorjenih ljudi. In če ste pošteni do samega sebe, boste priznali, da ne bi nikoli kazali tovrstnih posnetkov, če bi šlo za človeške žrtve. Nasilje rodi nasilje, in tisti, ki postanejo vegani zaradi takšnih posnetkov večinoma ne vidijo veganstva kot nenasilje in se zatekajo k nasilju v svojem aktivizmu (ulični teater/izgredi, diskriminiranje, slušno/vizualno nasilje, kraje, vandalizem, zasmehovanje in verbalno nasilje, seksizem, mizoginija, itd.). Veganstvo je mir. Bodi zgled. Poosebljaj mir."«


Jaz (Lara Vrhovnik) sem ji odgovorila:
»Anja Radaljac, preden nadaljuješ, prosim preberi ostale komentarje, ki so nastali pred tvojim prihodom. Mislila sem, da po številnih debatah, ki sva jih imeli v preteklosti [kot npr. tukaj in tukaj; op.] poznaš razliko med moralnim statusom osebe in statusom predmetne lastnine. Ravno tako sem mislila, da si seznanjena s konceptom Abolicionistične intersekcijskosti (načelo št. 5 Abolicionističnega pristopa k pravicam živali). A očitno še vedno zavračaš izobraževanje, kajti po novem celo meniš, da je specistično ne kazati grozljivih posnetkov ter reči, da je problem uporaba živali in ne način uporabe?! Le kako je to specistično? Mar ti to resno?! Poleg tega ste na facebook strani vaše skupine ´AV: Ljubljana, Slovenia´ (ki izvaja enake akcije, kot vse ostale AV skupine po svetu – ´Kocka resnice´, vigil, kričanje po restavracijah) zapisali: "Stojimo za abolicionističnim pristopom do izkoriščanja živali." Kot lahko vidiš zgoraj, to ne drži.  
Nedavno sem videla vašo AV skupino na ulici in razločno slišala na kakšen način govorite z ljudmi (in si kasneje ogledala tudi videoposnetek, v katerem kričite po restavracijah pod nadzorom predstavnice mednarodne new welfare organizacije Direct Action Everywhere - DxE – ki je problematična v mnogo ozirih; klikni na link) in bilo je precej očitno, da nimate niti najmanjšega pojma kaj počnete. Videla sem, da ne veste popolnoma nič o zgodovini gibanja. Toda absolutno obvezno je, da zagovorniki živali preberemo teorijo in se izobrazimo preden gremo ven in izobražujemo druge. Kot je lepo zapisala dr. Frances McCormack (iz Abolitionist Vegan Whispers):
"Prebrati teorijo je naša moralna dolžnost. Zgodovina zahodne moralne in družbene miselnosti v zvezi z živalmi je osnovana na specizmu. Zapisi o tem, kar se nepravilno označuje kot ´pravice živali´, pogosto ohranjajo ta specizem s črpanjem iz filozofskih pristopov, ki živali vedno prezrejo. Ne moremo črpati iz welfare izrazoslovja – ne moremo govoriti o trpljenju, sočutju ali načinu ravnanja z živalmi – in hkrati promovirati pravice, kajti te ideje in ti izrazi preprosto ne odražajo tega. Ne moremo uporabljati utilitarističnega besedišča in istočasno govoriti o naših moralnih dolžnostih do živali – te ideje enostavno ne gredo skupaj zaradi same narave razmišljanja o živalih. Zelo pomembno je, da vemo kaj govorimo, ko nagovarjamo ljudi, od kod izvirajo ideje, ki jih širimo in na kakšen način naš jezik odraža ideje, ki jih želimo predati naprej /.../."   
Napisala si tudi: "In ffs [for fuck´s sake; op.], čisto možno je pokazati posnetke kaj se dogaja z živalmi in hkrati reči VSE TO JE NAROBE. VSE to je zloraba. In VSA zloraba se mora nehati." 
Ko mimoidočim kažeš posnetke nasilja iz farm in klavnic in rečeš "VSE to je zloraba", ljudje neobhodno mislijo, da kritiziraš način, na katerega se ravna z živalmi, in njihove misli se nemudoma začno vrteti okoli nečesa takega kot: "Ja, to je res grozno kar se počne z živalmi, to bi morali početi bolj humano; jaz kupujem meso/mleko/jajca od domačega kmeta, ki ravna s svojimi živalmi z ljubeznijo." A kot veš (oz. bi morala vedeti) problem ni zloraba, ampak uporaba. Vsaka uporaba je zloraba. In to je le drobec vsega kar je sicer narobe z AV "aktivizmom".« 


V odgovoru na ta moj komentar je Anja dejala: "Hvala, toda mi bomo delali stvari po svoje, vi dajte pa po svoje. Naš cilj je tako ali tako isti: pripraviti ljudi do veganstva in boriti se za odpravo zlorab živali."  

Carter Felder ji je odgovoril:
»In tu se motiš. Mi nočemo odpraviti zlorab živali, ampak uporabo živali. Če rečeš, da želiš odpraviti zlorabe živali, sporočaš zmedeni javnosti, da je problem ravnanje namesto uporaba. Za več informacij toplo priporočam: bit.ly/NewtoAA /.../ in https://leonkralj.blogspot.si/2016/12/zloraba-zivali-mi-in-oni.html « 


V nadaljevanju je Anja, kljub našim obrazložitvam, da ko enkrat ni več uporabe (beri: instrumentaliziranega popredmetenja) živali, tudi zlorab ni več, še kar naprej vztrajala, da to ni res in da je zloraba širši pojem kot uporaba ter dejala, da "tudi če odpravimo vso uporabo živali, imamo še vedno ogromno zlorab živali, kot npr. če nekdo sadistično stopi na polža." Toda očitno pozablja (ali ne ve), da ko ljudje postanejo Abolicionistični vegani, to pomeni, da uvidijo, sprejmejo in živijo idejo, da (kot pravi Načelo št.1 Abolicionističnega pristopa) "so vsa čuteča bitja enakovredna v tem, da niso uporabljena izključno kot vir za ljudi". Ljudje torej s prestopom iz neveganstva v (Abolicionistično) veganstvo istočasno prenehajo "zlorabljati" živali. Ne začno sadistično stopati na polže.  


V debati okoli te tematike, ko se je Anja namesto argumentov začela posluževati preklinjanja, ji je odgovoril tudi Alan O'Reilly:
»Anja, rekla si: "Dejstvo je, da se ljudem jebe za vse. Za ljudi in za živali. Za vse. Zato tudi najpopolnejša izbira pravih besed ne pomeni nič. Večina ljudi je žaljivih in zlobnih in ni jim mar za nikogar in ničesar." 
Če res to verjameš, kako lahko potem trdiš, da bodo nasilni posnetki karkoli spremenili? Pravzaprav, ne razumem zakaj se potemtakem sploh ukvarjaš s katerokoli obliko aktivizma. 
/.../ Rekla si tudi: "Vse ankete, ki so bile KADARKOLI narejene med vegansko populacijo, kažejo, da so filmi (kot npr. Earthlings) eni NAJBOLJ učinkovitih načinov za to, da ljudje postanejo vegani iz etičnih razlogov." 
Prosim, ponudi dokaz v podporo svoji trditvi. Enostavno dejstvo je, da nihče ne postane vegan brez da bi bil poučen o veganstvu, zato je izobraževanje o veganstvu poglavitnega pomena. To znanje je lahko podano brez posluževanja kontraproduktivnih nasilnih posnetkov.« 


Profesor Gary L. Francione, ki se je v debato vključil kot zadnji, ji je odgovoril:
»Anja, prosim razmisli o teh treh stvareh: 
1. Kar se tiče živali, gre za to, kaj je tisto, o čemer želiš izobraziti ljudi. Če jih želiš izobraziti glede tega kakšnemu ravnanju so podvržene živali, ker hočeš, da podprejo boljše ravnanje, jim kažeš krvave posnetke. Če jih želiš izobraziti glede nemoralnosti uporabe živali, jih izobraziš o tem, zakaj je uporabljati živali nemoralno in nepotrebno ter kako veganstvo izhaja iz tega kar že verjamejo - da ni prav zadajati nepotrebnega trpljenja in smrti živalim. 
2. Na splošno gledano, živimo v svetu, ki je prežet z nasilnimi prizori. Gledamo nasilne filme; igramo nasilne video-igre; preplavljeni smo z nasilnimi prizori. Po pravici povedano, ne verjamem, da nasilni prizori kakorkoli pripomorejo k spremembi mišljenja glede katerekoli problematike. In mislim, da so še posebno neučinkoviti v primeru izkoriščanja živali, ki, v mnogih ozirih, niti približno ni tako zakomplicirana stvar kot so politični konflikti. Kakorkoli že, če pogledamo svet na splošno, prav zares potrebujemo vsesplošno "revolucijo v srcu". In do nje ne bo prišlo s pomočjo nasilnih prizorov. 
3. Rekla si: "Abolicionistični pristop je tako zelo zelo žalostno naiven." Tisto, kar je "žalostno naivno" je, da "zagovorniki živali", ki se poslužujejo nasilnih prizorov že vse odkar pomnim (in ne učinkujejo), mislijo, da bodo nasilni prizori delovali.«           


III.
V zagovor zakaj v svojem "bralnem krožku za veganske aktiviste" promovira knjigo, ki zavrača veganstvo kot moralno osnovo, dosledne vegane označuje za "fanatike" in ki jo je napisal glavni protagonist gibanja za "srečno" izkoriščanje živali, Peter Singer, je Anja odgovorila, da zato, ker je imela ta knjiga "velik vpliv na področju gibanja za osvoboditev živali" in da Abolicionistična teorija pravic živali "ni nastala iz nič", ampak da se je razvijala tudi s pomočjo Singerja(?!). Pri tem se je sklicevala na to, da ona "kot feministka" ravno tako govori ljudem, da so bili določeni avtorji "pionirji na področju feminizma", pa čeprav sploh "niso živeli tako" in so v resnici "njihovi koncepti seksistični". Hm, sprašujem se, ali potemtakem vidi tudi Hitlerja kot "pionirja na področju anti-semitizma" in vabi ljudi na "bralni krožek za humanitarne aktiviste", na katerem bodo brali "pionirsko delo" Mein Kampf ter "se spoznavali z nacističnim zagovorništvom človekovih pravic", ki je imel "velik vpliv na področju osvobodilnega gibanja"? Če je torej kaj specistično, to ni Abolicionistično stališče, ampak Anjino dojemanje osnov etike in morale, ko gre za vprašanja temeljne pravičnosti v odnosu do živali.                


IV.
Anja Radaljac očitno misli, da je kritiziranje njene izjave, v kateri Singerjevo knjigo označuje za "pionirsko delo", stvar "pokroviteljskega obnašanja moškega do ženske". Ne, ni. To nima nič opraviti s spolom. Opraviti ima s problematičnostjo njene izjave. Kot je kasneje pojasnil prof. Francione: 
»Anje nisem kritiziral zato ker je ženska. Enak komentar bi dal tudi komurkoli drugemu – promovirati Singerjevo delo kot karkoli drugega kot sovražno nastrojeno do veganstva, kaže na popolno nepoznavanje Singerjevih stališč. Če hoče brati Singerja na bralnem krožku z namenom, da razkrije njegovo promocijo izkoriščanja živali, prav. Toda označiti Singerja kot "pionirja" "utilitarističnega zagovora pravic živali" je precej pozitivna označba, mar ne?« 

Na tem mestu bi rada ponudila odlomek iz eseja z naslovom Seksizem in rasizem v "gibanju za pravice živali": Odgovor za Ruby Hamad, saj je Anjin očitek zelo podoben tistemu, ki ga je ponudila Ruby Hamad. Profesor Francione med drugim zapiše (citiram):      

»/.../ Ne dovolim promoviranja Garyja Yourofskega na svoji facebook strani, zaradi njegovih nasilju naklonjenih izjav in zaradi njegovih rasističnih in tudi sicer sovražnih izjav o Palestincih. Vedno znova nasprotujem rasističnim, etnocentričnim in ksenofobnim vidikom single-issue kampanj, ki se osredotočajo na poboj delfinov v japonskem Taijiju, na kitolov in na jedenje psov in mačk v Aziji, kot tudi rasizmu, ki spremlja praktično vsako medijsko izpostavljeno zgodbo o mučenju živali, ko je storilec temnopolta oseba.


Lahko bi še v nedogled nadaljeval z navajanjem primerov, a naj znova poudarim, da se popolnoma strinjam z vašo ugotovitvijo, gospa Hamad, da je "gibanje za živali" izgubilo kompas glede človekovih pravic. In že vse od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja spodbujam zagovornike živali k vzpostavitvi izvornega, neodvisnega gibanja, ki bi pozivalo k odpravi (namesto k reguliranju) izkoriščanja živali, sprejelo napredno vizijo človekovih pravic, ki zavrača vse vrste diskriminacij, in nasprotovalo vsem pojavnim oblikam nasilja.  

Zato sem bil osupel, ko sem vas slišal reči sledeče: 

"Žalosti me, da gibanje, ki ga sestavljajo večinoma ženske, kljub temu povzdiguje belopolte moške na vodilne položaje. Moške, kot je profesor Gary Francione, ki misli, da ima pravico pridigati ženskam o tem ali lahko same sebe smatrajo za feministke. Zgrožena sem, da so naše kritike vodilnih veganov vedno znova utišane, zato ker ti moški ´naredijo tako veliko za živali´."   

Gospa Hamad, imam nekaj opažanj, ki bi jih rad delil z vami.  

Prvič, mislim, da je žalostno – in zelo nepošteno – da, kot kaže, enačite vse veganske moške s posamezniki, ki omalovažujejo družinsko nasilje, pozivajo k posiljevanju tistih žensk, ki nosijo krzno, ali podajajo rasistične izjave o Palestincih. Razumem, da takšne označbe pomagajo vašemu članku pritegniti pozornost na podoben način kot to velja za naslovnice tabloidov. In jasno mi je, da so mediji na splošno negativno nastrojeni do veganstva in nenehno na preži za razlogi, ki bi jim omogočili omalovaževati vegane. Toda to, da ste zmetali vse moške v isti koš, je bilo neodgovorno z vaše strani.  

Drugič, moja "pridigarska" izjava (na katero namigujete v vašem zapisu), ki jo očitno smatrate za sporno, se glasi: "Če ste feminist/ka, a niste vegan/ka, potem ignorirate izkoriščanje živalskih samic, poblagovljenje njihovih reproduktivnih procesov in razdiranje njihovih vezi z njihovimi otroki." 

Ali se ne strinjate z vsebino te izjave? 

Ali ne vidite veganstva kot moralno obvezo, kot osnovni pogoj za temeljno pravičnost, kot tisto kar dolgujemo živalim? Ali se strinjate s tem, da tisti feministi/feministke, ki niso vegani/veganke, delajo umetno in neopravičljivo ločnico med človeškimi in živalskimi predstavnicami ženskega spola? Če se ne strinjate z vsebino te izjave, potem se ne strinjava v samem temelju razumevanja problematike. Toda to najino nestrinjanje ni glede feminizma. Je glede tega kaj zahteva pravičnost v odnosu do živali.  

Če se morda strinjate z izjavo, a ugovarjate dejstvu, da sem jaz, moški, podal to izjavo, potem izražate esencializem, kar v tem kontekstu pomeni, da lahko le ženske podajajo stališče v zvezi s feminizmom.  

Esencializem vodi do prepričanja, da ima mnenje o feminizmu, ki ga izražajo nazadnjaški posamezniki, kot sta npr. Margaret Thatcher ali Carly Fiorina, večjo težo kot mnenje kateregakoli moškega – ne glede na to kako napredno razmišljujočega. Ali se vam ne zdi to absurdno?  

Strinjam se, da se morajo belopolti ljudje zavedati, da so privilegirani v rasistični družbi. Ravno tako se strinjam, da se morajo moški zavedati, da so privilegirani v patriarhalni družbi. Mislim, da je zelo pomembno prisluhniti življenjskim izkušnjam žensk in temnopoltih ljudi, ki so vse prevečkrat ignorirani oz. nerazumljeni – in s tem napačno razumljeni - po konvencionalnih standardih.  

Toda to je nekaj povsem drugega kot reči, da smejo le temnopolti ljudje govoriti o rasizmu, ali da smejo le ženske govoriti o feminizmu ter da je moralno sprejemljivo označiti za "seksista" ali "rasista" vsakogar, ki govori o teh zadevah – neodvisno od tega kaj reče – samo zato, ker sam ni predstavnik te točno določene skupine o kateri je govora. Pozorni moramo biti na vsebino povedanega in ovrednotiti njene argumente, ne pa jo zavrniti zgolj na podlagi spola ali barve kože tistega, ki jo podaja. Moralna pravilnost ali zgrešenost ni stvar relativnosti, vsaj kar se mene tiče. (In zna biti, da je ravno to tisto, za kar gre tukaj, kot bom pojasnil spodaj.)  

Esencializem, vse prej kot napredna doktrina, je najbolj nazadovalna in nazadnjaška, kar jih obstaja. Predstavlja oviro naprednim družbenim spremembam, ki si prizadevajo vzpostaviti gibanje, ki ga sestavljajo ljudje, ki prisegajo na ideale pravičnosti – gibanje, ki ne izključuje ljudi oz. jim ne jemlje njihovega glasu na osnovi tega kdo so. Ponavljam: vsi tisti, ki uživajo katerikoli privilegij, bi seveda morali biti pazljivi, da zaradi tega ne bi dajali vtisa, da promovirajo stališče, ki je nepravično namesto pravično. Toda napredni ljudje morajo zavreči idejo, da je identiteta govorca – in ne vsebina njegovega govora – tista, ki je predmet debate.«  


Za še boljše razumevanje žalostnega dejstva, kako razširjen in resen je problem esencializma v "gibanju za pravice živali", toplo priporočam branje tega bloga (sama osebno ga smatram za enega najboljših blogov, ki sem jih kdajkoli prebrala!):


V.
Najnovejša v nizu bizarnosti, je Anjin poziv, v katerem vabi ljudi na naslednji "Bralni krožek za veganske aktiviste". Zapisala je:

"Na tretjem bralskem krožku za veganske aktivistke_e se bomo pogovarjale_i o delu Animal rights: The abolitionist approach Garyja Francioneja in Anne Charlton; abolicionizem se pogosto postavlja proti singerjanski etiki (in utilitarizmu), obenem pa se principov abolicionizma poslužujejo številne aktivistične akcije. Kaj dejansko vemo o abolicionistični teoriji? Vabljene_i, da preberete knjigo in nato na klepet v Trubarjevo hišo literature 26. januarja dopoldan!" ~ Anja Radaljac   


Se pravi, oseba, ki ne razume Abolicionistične teorije pravic živali, organizira dogodek, kjer se bo razpravljajo o Abolicionistični teoriji pravic živali?! Oseba, ki verjame, da "je Abolicionistični pristop tako zelo zelo žalostno naiven", istočasno verjame, da je pravi za veganske aktiviste?! Oseba, ki kljub (domnevno?) prebrani knjigi Animal Rights: The Abolitionist Approach, kjer je med drugim lepo razloženo in dokazano, kako in zakaj številne "aktivistične skupine" (vključno z DxE, AV, The Save Movement, itd.) dobesedno izkrivljajo principe Abolicionizma, zavračajo (in nekatere celo odkrito bojkotirajo!) idejo veganstva kot moralne osnove ter bodisi sami bodisi preko sodelovanja z drugimi new welfare organizacijami, ki izvajajo welfare in/ali single-issue kampanje, dejansko ne odpravljajo, ampak neobhodno promovirajo izkoriščanje živali, bo zdaj učila udeležence bralnega krožka, da vse to ni res in da "imamo vsi isti cilj"?!

Lahko samo obiščemo njeno facebook stran, kjer je objavila svojo izpoved, da bi videli, da že uči svoje sledilce teh neresnic. V enem izmed komentarjev, ki je požel največ všečkov, je Nastja Dvoršek dejala Anji: "Dobro si mu argumentirala. Kar gre meni resnično na živce je to, da folk misli da je samo ena pot. Mislim, da nam je vsem cilj, da se preneha izkoriščanje živali. Vsaka akcija je pomembna, od vegan Monday, do Cube of truth, AV, DxE, Save movement, protestov, zborovanj, festivalov, predvajanja dokumentarcev itd. In tudi vsak premik v dobrobit živalim je korak v pravo smer, da ljudje končno naredijo povezavo in dojamejo da so živali čuteča bitja in kako trpljenje jim povzročamo."  
                                                                                                                        
Naj zaključim z besedami prof. Francioneja, ki jih je v slovo namenil Anji: "As I said, you are confused. Have a nice day."

******  
Dragi nevegani,
če menite, da živali niso predmeti in da jim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo. Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite www.HowDoIGoVegan.com  

Dragi vegani,
če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot moralni osnovi, moramo najprej razumeti kaj sploh pomeni ta pojem. Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo branja. Razlage so napisane na sila preprost in razumljiv način. Obiščite www.AbolitionistApproach.com (slovenski prevodi so dostopni na tej strani, kjer se nahajate zdaj; predlagam, da začnete tukaj)

Tri knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine):
Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care)


Lara Vrhovnik
abolicionistična veganka in zagovornica pravic živali 


Sorodne teme (kliknite na povezavo)
7. O spornosti "aktivizma" pred klavnicami, ki ga izvaja "The Save Movement" (Lara Vrhovnik)                  
8. Enostavni veganski aktivizem (Lara Vrhovnik)



torek, 25. december 2018

O spornosti "aktivizma" pred klavnicami, ki ga izvaja "The Save Movement"



Piše: Lara Vrhovnik

Prejela sem naslednje vprašanje:

»Lara pozdravljena, že nekaj časa razmišljam o teh shodih pred klavnicami. Kaj meniš o tem? Zakaj ja, zakaj ne? Hvala za odgovor.«


Hvala za vprašanje. Kratek odgovor je ne.

Daljši odgovor oz. pojasnitev pa se glasi:

Shodi pred klavnicami, ki jih izvajajo "aktivisti za pravice živali" pod okriljem new welfare organizacije The Save Movement, skupine Anonymous for the Voiceless in drugih (te shode imenujejo "Vigil" oz. "Bearing Witness") in ki so se zadnje čase razpasli po vsem svetu, nimajo v resnici nič opraviti z živalmi, ampak s samopromocijo aktivistov in njihovih organizacij. Gre za "spektakel", ki jim prinaša ogromno denarja. Gre za ljudi, ki imajo radi občutek, da delajo "nekaj aktivno koristnega" (karkoli že) in da jih drugi dojemajo kot "pomembne", kot nekakšne "revolucionarje". Živali so le rekviziti. So sredstvo za dosego njihovih narcističnih ciljev.  

Zaustavljanje živinskih tovornjakov na poti v klavnico, jokanje in tiščanje kamer med rešetke ne stori prav nič dobrega za živali, ampak zgolj podaljšuje trpljenje in agonijo teh prestrašenih bitij, ki bodo kmalu ubite. Te živali so tu izključno zato, ker ljudje niso vegani. To je edini razlog. Zato bi ti "aktivisti" morali nehati misliti, da je krivec industrija ali da je treba javnost seznanjati s posnetki, ki "razkrivajo skrbno varovano skrivnost", da živali nočejo umreti, ter raje napeti vse sile v to, da se najprej dobro izobrazijo o Abolicionistični teoriji pravic živali ter nato vsakodnevno in povsod kjer se da, govorijo z ljudmi o tem zakaj je prav postati vegan oz. zakaj je to najmanj kar dolgujemo živalim kot stvar temeljne pravičnosti. Zastopati interese živali ni spektakel (ki povrhu vsega še škoduje živalim), ampak je trdo in premišljeno delo. 

Ob tem je potrebno opozoriti še nekaj. V večini primerov je v ozadju teh shodov to, da potrebujejo "aktivisti" oz. njihove organizacije nenehen dotok novih posnetkov oz. "skrivnih razkrinkanj", zato da lahko nadaljujejo s promoviranjem ideje, da obstajajo "neodgovorne" klavnice in "odgovorne" klavnice; da obstajajo "neprimerni" tretmaji in "primerni" tretmaji. To je priznala tudi ena izmed udeleženk slovenskega shoda, ki je dejala (citiram): »Ogromno firm, ki se ukvarjajo s transporti, so zaradi številnih kazni bili primorani zapreti svojo dejavnost. Samo zato, ker opozarjamo na kršitev členov, pa ne pomeni, da smo welfaristi.« [Opomba: kratko razlago kaj je narobe z welfare pristopom, si lahko preberete tukaj; op.p.]   

Ta slovenska "aktivistka" očitno ne ve, da je to kar se gredo, tipični welfarizem oz. new welfarizem. "The Save Movement aktivisti" namreč posnamejo neko "neprimerno" ravnanje ali nekega klavniškega delavca, ki se izživlja nad živalmi. To sproži njihovo novo veliko kampanjo, češ "ta klavnica ne dela po pravilih". Klavniški obrat nato reče "se opravičujemo, ne bomo več!" in poskrbi za "kozmetične popravke" ter nemoteno obratuje naprej. Nato "aktivisti" razglasijo "zmago" in zatrdijo, da so preprečili nadaljnje "zlorabe" živali. A to je seveda čisti nesmisel! Tudi če je morda nek klavniški obrat (ali firma za transport živine ali kdorkoli od živinorejcev že) prisiljen zaradi "nepravilnega" ravnanja zapreti svojo dejavnost, se na ta račun poveča povpraševanje mesa (ali česarkoli že) v sosednji firmi oz. klavnici, ki razširi svojo ponudbo, ali pa se odpre nov obrat/klavnica. In tudi če so vsi klavniški obrati/firme na nekem območju prisiljeni zapreti svojo dejavnost (kar je čista iluzija), se pač poveča uvoz iz tujine. V vsakem primeru ni rešena niti ena sama žival! Da se ubijanje vrši nekje drugje, ni nobena zmaga za živali. Javnost je tako pomirjena, da organizacije za pravice živali skrbijo, da se z živalmi ravna "humano" in mirno nadaljuje s kupovanjem živil živalskega izvora.

Gre za "win - win" situacijo: Organizacije za živali dobijo vsesplošno javno odobravanje in pohvalo, in še pomembneje – donacije (morda ne slovenski aktivisti osebno, toda dobijo jih te mednarodne new welfare organizacije, katerih delovanje nekritično kopirajo in promovirajo, saj imajo velik gumb z napisom "Doniraj" kamorkoli pogledaš). Javnost pa dobi moralni odpustek za nadaljevanje konzumiranja živalskih proizvodeov. Skratka, win – win. Le živali so na izgubi. Zanje se trpljenje in ubijanje nemoteno nadaljuje.

Tovrstno sodelovanje med domnevnimi zagovorniki živali in institucionalnimi izkoriščevalci smatram za naravnost obsceno in moralno sprevrženo.

Ne le, da ne potrebujemo novih grozljivih posnetkov iz klavnic in prevoza živine (saj jih je več kot dovolj na razpolago), pač pa so zaradi welfarističnega razmišljanja, ki prežema celoten svet, tovrstni posnetki kontra-produktivni v smislu spreminjanja paradigme (od dojemanja živali kot vira za potešitev človekovih interesov do dojemanja živali kot ne-človeških oseb) ter v smislu širjenja veganstva kot moralne osnove, saj neobhodno sprožijo v ljudeh misel, kot npr. "joj, res grozno kako nekateri ravnajo z živalmi, uvesti bi morali strožji nadzor in poskrbeti, da živali doživljajo čim manj stresa." To spodbudi nove in nove regulacijske kampanje welfare organizacij ter polnjenje njihovega bančnega računa (velike organizacije/društva za živali namreč razpolagajo s stotinami milijonov dolarjev! – ravno na račun zbujanja "sočutja" pri ljudeh s številnimi srce parajočimi posnetki). Dejstvo, da se živali ubija, je vse kar rabimo vedeti za to, da zavzamemo moralno stališče. Ne rabimo nobenih posnetkov, da prepričamo človeka v veganstvo. Ideja, da je izkoriščanje živali "skrito" in ljudem "nevidno", zaradi česar naj ne bi vedeli kaj počno, pa je tako ali tako popolnoma zgrešena (več o tem tukaj).

Se pravi, shodi pred klavnicami so še en v nizu skrajno problematičnih in zmedenih akcij, ki se jih lotevajo nekateri samooklicani "zagovorniki živali" (mimogrede, te new welfare organizacije privabljajo v svoje vrste predvsem mlade, čustveno pretresene ljudi, nenaklonjene kritičnemu mišljenju), ki ne vedo nič o zgodovini gibanja, nimajo pojma o konceptu pravic živali, ne poznajo mehanizmov delovanja sistema izkoriščanja živali, ne razumejo vzvodov in posledic določenih ukrepov/akcij/kampanj ter ne vedo čisto nič o Abolicionistični teoriji pravic živali, pa čeprav mnogi med njimi sami sebe označujejo za "abolicioniste".

Doseči je treba, da začno ljudje drugače razmišljati o živalih. Odvrniti jih moramo od prepričanja, da je problem v načinu ravnanja z živalmi in jim predstaviti dejstvo, da je problem v samem uporabljanju živali (ne glede na način ravnanja). Odvrniti jih moramo od prepričanja, da obstajajo "slabe" in "dobre" prakse izkoriščanja nedolžnih. Pomagati jim moramo pri uvidu, da se že strinjajo s čisto vsem, kar jih moralno zavezuje k veganstvu. To je vse kar bi morali početi zagovorniki živali, ne pa istočasno sodelovati še z industrijo trpljenja in smrti, prispevati k njeni lepi javni podobi ter omogočati ljudem čisto vest ob nadaljevanju jedenja živil živalskega izvora, ki izvirajo iz "pravilnega" mučenja in klanja, ki nosi žig odobravanja "zagovornikov živali". Vse dokler bodo "zagovorniki živali" zavračali pozive k samokritiki, se bolj kot na živali osredotočali nase in na lastni licenčni performans ter namesto jasnega in nenasilnega izobraževanja ljudi o veganstvu kot moralni osnovi, raje s transparenti, jokom in fotografiranjem pred klavnicami dodatno strašili in podaljševali agonijo že tako na smrt prestrašenih živali na živinskih tovornjakih, toliko časa ne bomo imeli resničnega gibanja za pravičnost. Takšnega, ki si ga živali zaslužijo in čakajo nanj že stoletja dolgo.  

Če vas zanima debata, ki se je razvila pod to mojo objavo na facebooku, si jo lahko ogledate tukaj:

Dodajam še niz objav, člankov, komentarjev in posnetkov, v katerih nekateri moji kolegi, Abolicionistični zagovorniki pravic živali, iz vseh zornih kotov analizirajo spornost teh shodov oz. "The Save gibanja" na splošno: 

  • Videoposnetek enega izmed abolicionističnih spletnih seminarjev, v katerem profesorja Anna Charlton in Gary Francione prvih 15 minut namenita spornosti delovanja The Save Movement, Cube of Truth oz. Anonymous for the Voiceless: https://www.youtube.com/watch?v=OA6YeLwPi64&t=735s






******  
Dragi nevegani,
če menite, da živali niso predmeti in da jim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo. Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite www.HowDoIGoVegan.com  

Dragi vegani,
če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot moralni osnovi, moramo najprej razumeti kaj sploh pomeni ta pojem. Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo branja. Razlage so napisane na sila preprost in razumljiv način. Obiščite www.AbolitionistApproach.com (slovenski prevodi so dostopni na tej strani, kjer se nahajate zdaj; predlagam, da začnete tukaj)

Tri knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine):
Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care)

Lara Vrhovnik

Sorodne teme (kliknite na povezavo):