Slovenski "zagovorniki živali" znova izgubili moralni kompas

piše: Lara Vrhovnik

Abolicionistični zagovorniki živali že dolgo časa opozarjamo druge "zagovornike živali", da njihove single-issue kampanje [to so tiste kampanje, ki se osredotočajo na posamične oblike izkoriščanja živali, npr. kampanja proti krznu, proti lovu, proti mesu, ipd.] in enako tudi welfare kampanje [to so tiste kampanje, ki se potegujejo za domnevno "humanejše" izkoriščanje, npr. za ne-baterijsko rejo kokoši, za "prosto rejo" krav, ipd.], ne odpravljajo, ampak neobhodno promovirajo izkoriščanje živali, kajti celotni smisel in glavni namen teh kampanj je vzpostavitev koalicij, ki vključujejo izkoriščevalce živali [tiste, ki niso vegani]. In edini način, da lahko do tega pride, je s promoviranjem izkoriščanja živali. Tukaj je kratek blog v zvezi s tem:

https://leonkralj.blogspot.si/2016/11/zakaj-kampanje-za-dobrobit-zivali-in.html 

Ravnokar sem videla, da slovenski "zagovorniki živali" razpošiljajo naokrog vabila za "Shod proti pobijanju medveda in volka", kot nekakšen odgovor na nedavni protest kmetov živinorejcev, na katerem so od vlade zahtevali, naj izda lovcem dovoljenje za povečani odstrel volkov in medvedov, ki napadajo njihove ovce, teličke in ostalo živino. In na tem proti-shodu nameravajo zdaj "zagovorniki živali" pozvati pristojne na Ministrstvu za okolje in prostor oz. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj nikar ne ustrežejo tem zahtevam kmetov in naj (citiram) "se držijo zakonskih predpisov" in "poskrbijo za primerno zaščito rejnih živali" pred volkovi in medvedi tako, da "premislijo o živalih [oslih, lamah in psih čuvajih], ki lahko varujejo hlevske / rejne živali" na paši. Pravijo, da "bi s takim ukrepom zaščitili ljudi in domače živali pred zvermi in zveri pred ljudmi". Predlagajo še, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano "usmerjati kmete k opuščanju industrijske živinoreje" ter manjšim (ekološkim) živinorejcem "finančno pomagati, da bi dosegli varnost na način, ki bi trajal, ne pa z izrednim odstrelom in odškodnino – ki se jo plača veliko prevečkrat in je v škodo vseh nas, niti kmet ne dobi povrnjenega denarja in truda v celoti".   

Ok, čeprav mislim, da je že na daleč razvidno kaj je narobe s tem, vseeno podrobneje analizirajmo in poglejmo kaj bodo ti t.i. "zagovorniki živali" v resnici povzročili s tem shodom:  

1. Dodatno bodo okrepili splošno sprejeto in zgrešeno prepričanje v družbi, da obstajajo moralno nesprejemljive (industrijske) in moralno sprejemljive (ne-industrijske / ekološke) oblike reje oz. izkoriščanja živali.  

2. Zastopali bodo interese institucionalnih izkoriščevalcev živali in jim svetovali, kako ukrepati, da jim volkovi ne ubijejo njihove živine preden jo ubijejo oni sami.  

3. Promovirali bodo idejo, da domače živali potrebujejo zaščito pred zvermi, namesto pred ljudmi, ki so jih spravili na svet zato, da jih izkoristijo kot kos blaga, ubijejo in prodajo/pojedo.

4. Zavzeli se bodo za dodelitev finančne pomoči institucionalnim izkoriščevalcem živali, ker da "se trudijo" in si zaslužijo "trajno varnost".  

Kot ob sleherni tovrstni akciji v preteklosti, bodo tudi tokrat "zagovorniki živali" promovirali izkoriščanje živali in specizem [specizem = diskriminacija na podlagi vrste; op.]. Ali si lahko predstavljate, da bi kaj takega počela katerakoli skupina na področju zavzemanja za človekove pravice? Na primer, spolna zloraba otrok je resen družbeni problem, strokovnjaki ocenjujejo, da je v Evropi vsaka tretja deklica in vsak peti deček žrtev spolne zlorabe. Ali ste torej kdaj videli, da bi kakšna skupina zagovornikov otrok vabila na Shod proti pedofiliji, na katerem bi branili interese lokalnih, domačih pedofilov, in zahtevali "zaščito" otrok pred napadi tujih pedofilov? Si lahko predstavljate Shod za pravice otrok, ki predlaga opuščanje "intenzivne" pedofilije na račun finančne pomoči "manjšim pedofilom", ki "se trudijo" in si zaslužijo "trajno varnost"? Seveda ne. Kaj tako sprevrženega lahko vidimo le v domnevnem "gibanju za živali". 

Kot ob sleherni tovrstni akciji, bodo tudi tokrat "zagovorniki živali" ignorirali dejstvo, da je glavni izvor problema neveganstvo, ne pa kmetje, volkovi, intenzivna živinoreja ali zakonodaja Ministrstva za okolje in prostor. Vse dokler ljudje prakticirajo neveganstvo – jedo, nosijo in izkoriščajo živali za užitek in zabavo – toliko časa bo obstajal problem "zaščite" domačih živali pred "tujimi napadi" in vsi drugi problemi, ki tarejo "zagovornike živali" (pasji boji, mučenje konj, odvržene sestradane mačke in psi, ki životarijo po ulicah, pobijanje živali za krzno, cirkusi z živalmi, azijski festivali jedenja psov in mačk, japonski kitolov, itd., itd.). Ukvarjanje s katerokoli posamično problematiko, brez naslavljanja neveganstva, je enako kot bi brisali tla s krpo, ne da bi se ukvarjali s počeno cevjo, iz katere dere voda.     

Če želijo pobudniki shoda protestirati proti odstrelu volkov in medvedov – in vsekakor soglašam, da ne bi smel biti ubit noben volk, medved ali katerakoli druga žival – zakaj ne protestirati proti ubijanju preprosto zato, ker je ubijanje nemoralno ter pri tem istočasno razločno povedati, da je enako nemoralno kot je nemoralno jesti meso, mlečne izdelke, jajca, uporabljati usnje, volno in ostale živalske proizvode? Zakaj enostavno ne jasno reči, da če bi ljudje prenehali uživati živalske proizvode, ne bi bilo več nobene skrbi kaj počno ali ne počno volkovi in medvedi? Zakaj ne izrabiti te situacije za nedvoumno in izključno vegansko sporočilo? 

Njihov običajni odgovor se glasi približno takole: "Rabimo podporo čim širšega kroga ljudi [beri: neveganov], in če bodo sodelovali na tej naši akciji, jih bo to pripeljalo do tega, da bodo začeli razmišljati tudi o drugih živalih in postali vegani". Aha, se pravi, ljudi bomo prepričali naj postanejo vegani, če promoviramo idejo, da je z ne-industrijskim izkoriščanjem živali vse v redu? Se opravičujem, toda to je čisti nesmisel. 

Pred tremi tedni, ko so slovenski mediji objavili, da prihaja na neki kmetiji v okolici Trebnjega do mučenja tamkajšnjih konjev in se je javnost srdito odzvala z zahtevami po kazenskem pregonu kmeta, sem objavila:

»Kakšna je razlika med trpinčenjem teh konkretnih konjev in trpinčenjem tistih živali, ki končajo na krožnikih? Nobena. Oboji trpijo in umirajo po nepotrebnem, saj nikomur ni treba jesti živalskih proizvodov za zdravje. Če ste torej pretreseni in ogorčeni zaradi mučenja teh živali v Trebnjem, a niste vegani, morate razumeti, da so VSI živalski proizvodi rezultat mučenja živali. Zato naslednjič, ko pokažete s prstom na nekoga, ki je kriv mučenja živali, ne pozabite, da niste v ničemer drugačni od njega (več o tem tukaj). Prosim, uskladite svoje besede s svojimi dejanji in postanite vegani. ~ Lara Vrhovnik«  

Vsakič, ko se v medijih pojavi zgodba o določeni živali – ovci, teličku, konju, psu, mački – ki je žrtev takšnega ali drugačnega krutega ravnanja, je javnost ogorčena. To nam pove, da velika večina ljudi že smatra živali kot bitja, do katerih imamo določene moralne dolžnosti, npr. da jim ni prav zadajati nepotrebnega trpljenja. Gibanje, ki si prizadeva za pravičnost do živali (Abolicionistično gibanje), ta odziv ljudi vidi kot priložnost za to, da jih izobrazi in seznani s tem, da jih njihove že obstoječe vrednote zavezujejo k temu, da postanejo vegani. Gibanje, ki dojema etiko v odnosu do živali kot biznis in/ali samopromocijo ("New welfare" gibanje), pa ta odziv ljudi vidi kot priložnost za promoviranje ideje, da bi morali izkoriščanje živali narediti bolj "humano" in "sočutno", oziroma da bi morali ljudje "zmanjšati" količino zaužitega mesa. Vaša odločitev je, kateri pristop boste ubrali. Toda vedite, da pristopa odražata radikalno različno dojemanje morale.    

Skrajni čas je, da uslišimo večstoletni klic živali po tem, da jih končno nehajo zastopati skrajno zmedeni "živaloljubci" in jih zamenjajo premišljeni, dosledni in osredotočeni zagovorniki, ki jim je popolnoma jasno kje je izvor problema, obvladajo Abolicionistično teorijo pravic živali in vsakodnevno nagovarjajo ljudi na ustvarjalen in nenasilen način ter jim pomagajo uvideti zakaj je postati vegan edini razumni odgovor na njihovo zaskrbljenost za živali.    

Če povzamem: Dragi protestniki, povsem ste izgubili moralni kompas in ponovno pozabili na večno spregledane žrtve – 70 milijard kopenskih in 1 bilijon vodnih živali, vsako leto ubitih za hrano, kajti tukaj se nahaja izvor vseh "težav" človeka z divjimi živalmi, ki vas tarejo.   

******

Če zavračate idejo, da so živali predmeti, ki obstajajo na tem svetu le zato, da so potrošno blago, potem že verjamete, da je postati vegan vaša moralna dolžnost. Prosim, preberite ta članek in obiščite www.HowDoIGoVegan.com 

Če ste že vegani in hočete videti svet brez izkoriščanja živali, potem pozabite na vse kar ste do zdaj slišali s strani raznih organizacij in društev za živali (vključno društev, ki se predstavljajo kot "veganska"), saj v resnici izdajajo interese živali in ohranjajo status quo. Pridružite se Abolicionističnemu veganskemu gibanju - naučite se teoretičnih osnov (ni se jih težko naučiti), nato pojdite ven in spremenite svet. Tukaj je najprimernejše mesto za začetek: 

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html   

Lara Vrhovnik

Abolicionistična zagovornica pravic živali  

P.s.

Če morda pomišljate, da glavne organizatorje tega shoda opravičuje to, ker so vegani, pomislite znova. Le kakšno opravičilo ima lahko nekdo, ki pravi zase, da verjame in vsakodnevno živi načelo, da nobena oblika uporabe živali ne more biti moralno upravičena, a nato potepta to svoje načelo in prireja shode, kjer deluje kot odvetnik živinorejcev in hvali "pravilno" (zmanjšano, ne-industrijsko) izkoriščanje živali? Vprašanje je seveda retorično.   

DODANO 15.5.2019:

Vas zanima kakšen je bil odziv organizatorjev shoda po tem, ko sem na družbenih omrežjih objavila ta svoj blog? Tipičen za new welfare "vegane"/"zagovornike živali". Ko rečem tipičen, to pomeni, da niso odgovorili z vsebinskimi protiargumenti, pač pa s spuščanjem na osebni nivo, pri čemer niso skoparili z žaljivkami. Ko so me v enem izmed komentarjev obtožili, češ da "nimam pojma kaj govorim, ker nisem bila na shodu", sem jim jaz odvrnila:    

»99,9999% Slovencev ni bilo na shodu in lahko vedo le to, kar so videli v medijih in kar ste zapisali vi v vaši uradni najavi shoda – in sicer, da se potegujete "za zaščito rejnih živali pred zvermi" (ne pa pred ljudmi, ki jih jedo?!), "za finančno pomoč majhnim živinorejcem" in "za ekološko/ne-industrijsko živinorejo". Skratka, jasno ste sporočili, da lahko nemoteno nadaljujemo s popolnoma nepotrebnim izkoriščanjem stotine milijard živali za hrano, obleke in druge namene, dokler "igramo po pravilih" - ne streljamo volkov in medvedov, najemamo pse čuvaje, spodbujamo ekološko živinorejo, itd. Vašega zapisa ni mogoče razumeti nikakor drugače.  

Tudi če ste morda na shodu med vsemi temi welfarističnimi in izkoriščanju "rejnih" živali naklonjenimi zahtevami, držali v zrak tudi kakšno tablo z razločnim in nedvoumnim pozivom k veganstvu kot moralni osnovi (pa niste, saj sem videla fotografije vseh vaših tabel – bile so izrazito specistične in naklonjene živinoreji), ste s tem le pokazali svojo zmedenost in dvoličnost ter posledično poskrbeli za zmedenost pri nagovorjenih ljudeh oz. mimoidočih. Ali res ne vidite absurdnosti v istočasnem nasprotovanju in promoviranju izkoriščanja živali?

Namesto teh izdajalskih (do živali) in kontra-produktivnih shodov, ki zamegljujejo resnični problem, bi morali vsi, ki se imajo za zagovornike živali, namenjati svoj čas in energijo eni in edini stvari, ki dejansko spreminja paradigmo - izobraževanju ljudi o veganstvu kot moralni osnovi, ter podajati te informacije na nenasilen in nedvoumen način.

Ali ste sploh prebrali moj blog? Kako odgovarjate na predstavljene argumente v njem?«  

~ Lara Vrhovnik     

In kaj so rekli na to? Nič. Ena izmed "aktivistk", udeleženk shoda, je dejala le, da so na shodu omenjali tudi veganstvo. Ko sem jo ponovno vprašala zakaj se ji kot veganki zdi prav zastopati interese živinorejcev in zakaj (če je res omenjala veganstvo) se ji zdi prav istočasno promovirati izkoriščanje in ne-izkoriščanje živali, mi je odgovorila: 

»Zmigaj svojo leno zlobno rit ven iz kavča preden daš celemu svetu vedeti kako ozkogleda si. Če je kdo prej še dojel da smo za veganstvo, si ti ljudem jasno razložila da nismo bili. HVALA. Res delaš dobro promocijo veganstvu, ko lažeš da shod ni bil v to smer. En navaden mesojedi škodljivec si, nič drugega. Katera klavnica te plačuje?«

Splošno pravilo: Ko nekdo argumentirano kritizira tvoje stališče in ti ne odgovoriš z vsebinskim protiargumentom, pač pa je vse kar lahko storiš to, da se odzoveš osebnimi napadi in žaljivkami, potem je to očiten znak, da je s tvojim stališčem nekaj hudo narobe.  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Absurdnost kampanj za dobrobit živali - 5.del: "Prepoved" lova v Veliki Britaniji: odlična poslovna priložnost za welfare organizacije 

2. "Vegani", ki se okoriščajo z izkoriščanjem živali in vegani, ki jih ustvarjajo (avtorica: Lara Vrhovnik)

3. Shod za zaprtje vseh klavnic ali zakaj se abolicionisti nikoli ne udeležujemo takšnih akcij  

4. Absurdnost kampanj za dobrobit živali – 8.del: Odstrel jazbecev v Angliji

5. Klasičen primer "moralne shizofrenije"

6. Kaj je narobe s "single-issue" kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova

7. Sprememba paradigme zahteva jasnost glede moralne osnove: Veganstvo

Kratek povzetek Abolicionističnega zagovorništva pravic živali

12. april, 2019 /avtor Gary L. Francione

  

Nekdo je objavil komentar, v katerem me je prosil, naj opišem svoje poglede na zagovorništvo pravic živali. Tukaj je moj odgovor:

»Težko sicer povzamem na tisoče svojih objav na tej strani in 35 let delovanja / pisanja na tem področju, a tukaj je nekaj enostavnih pravil:

1. izvajajte ustvarjalno, nenasilno zagovorništvo živali, pri katerem ste jasni, da je veganstvo moralna dolžnost – stvar pravičnosti.

Če bi šlo za človeška življenja, ne bi nikoli zagovarjali "redukcitarijanstva" / "fleksitarijanstva" / "jajc proste reje" itd. [beri: zmanjšanega, občasnega ali "prijaznejšega" trpinčenja in ubijanja nedolžnih ljudi; op.p.]. In enako ne bi smeli zagovarjati teh stvari, ko gre za živali. Vedno moramo biti jasni, da je veganstvo nujno, če živali niso stvari in štejejo v moralnem smislu. Če nekdo sliši to sporočilo in mu je mar, a ni pripravljen takoj postati vegan, naj sam izbere korake, ki jih želi. Toda mi, kot zagovorniki pravic živali, ne bi smeli nikoli promovirati ničesar manj od veganstva.   

2. ne promovirajte "reform za dobrobit živali" [t.i. welfare reform oz. zakonskih "izboljšav" reje živali, npr. daljših verig, reje izven ograd ali kletk, krajšega transporta živine, itd.; op.p.], zato ker ne le, da storijo zelo malo (če sploh kaj) za živali, pač pa ustvarjajo prepričanje, da je "sočutno" izkoriščanje dobra stvar.

3. ne promovirajte kampanj, ki ciljajo na posamične oblike izkoriščanja živali [t.i. single issue kampanj, npr. proti krznu, proti uživanju pasjega mesa, proti testiranju na živalih, proti lovu na kite, itd.; op.], zato ker te kampanje hočeš nočeš promovirajo  ostale, ne-ciljne oblike izkoriščanja kot moralno "boljše" in s tem spodbujajo izkoriščanje.

4. ne odobravajte in ne vključujte nobenega diskriminiranja ljudi v svoje zagovorništvo živali.

5. nikoli se ne zatekajte k nasilju.

Tako. Precej preprosto, kajne? In veste kaj? Teh idej ne promovira nobena – niti ena sama – organizacija ali društvo za živali. Prav imate, ko pravite, da sem kritičen do teh organizacij in društev, kajti verjamem (podprto z argumenti), da peljejo zadeve v povsem napačno smer.

Skupaj s številnimi prostovoljnimi moderatorji ponujamo brezplačno izobraževalno gradivo na www.facebook.com/abolitionistapproach ter na spletnih straneh www.AbolitionistApproach.com in www.HowDoIGoVegan.com. Na voljo so tudi tri knjige o aktivizmu: Etika v kuhinji (Eat Like You Care), Animal Rights: The Abolitionist Approach in Advocate for Animals!.«

Gary L. Francione

Board of Governors Professor of Law, Rutgers University

Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://www.facebook.com/abolitionistapproach/posts/2386509884702085  

**********

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti – je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Abolicionistični pristop: Povzetek

2. Veganstvo kot moralni imperativ

3. Odprava izkoriščanja živali: Enostavne ideje in kratek test

4. Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali

5. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali

O spornosti "aktivizma" pred klavnicami, ki ga izvaja "The Save Movement"

Piše: Lara Vrhovnik

Prejela sem naslednje vprašanje:

»Lara pozdravljena, že nekaj časa razmišljam o teh shodih pred klavnicami. Kaj meniš o tem? Zakaj ja, zakaj ne? Hvala za odgovor.«

Hvala za vprašanje. Kratek odgovor je ne.

Daljši odgovor oz. pojasnitev pa se glasi:

Shodi pred klavnicami, ki jih izvajajo "aktivisti za pravice živali" pod okriljem new welfare organizacije The Save Movement, skupine Anonymous for the Voiceless in drugih (te shode imenujejo "Vigil" oz. "Bearing Witness") in ki so se zadnje čase razpasli po vsem svetu, nimajo v resnici nič opraviti z živalmi, ampak s samopromocijo aktivistov in njihovih organizacij. Gre za "spektakel", ki jim prinaša ogromno denarja. Gre za ljudi, ki imajo radi občutek, da delajo "nekaj aktivno koristnega" (karkoli že) in da jih drugi dojemajo kot "pomembne", kot nekakšne "revolucionarje". Živali so le rekviziti. So sredstvo za dosego njihovih narcističnih ciljev.  

Zaustavljanje živinskih tovornjakov na poti v klavnico, jokanje in tiščanje kamer med rešetke ne stori prav nič dobrega za živali, ampak zgolj podaljšuje trpljenje in agonijo teh prestrašenih bitij, ki bodo kmalu ubite. Te živali so tu izključno zato, ker ljudje niso vegani. To je edini razlog. Zato bi ti "aktivisti" morali nehati misliti, da je krivec industrija ali da je treba javnost seznanjati s posnetki, ki "razkrivajo skrbno varovano skrivnost", da živali nočejo umreti, ter raje napeti vse sile v to, da se najprej dobro izobrazijo o Abolicionistični teoriji pravic živali ter nato vsakodnevno in povsod kjer se da, govorijo z ljudmi o tem zakaj je prav postati vegan oz. zakaj je to najmanj kar dolgujemo živalim kot stvar temeljne pravičnosti. Zastopati interese živali ni spektakel (ki povrhu vsega še škoduje živalim), ampak je trdo in premišljeno delo. 

Ob tem je potrebno opozoriti še nekaj. V večini primerov je v ozadju teh shodov to, da potrebujejo "aktivisti" oz. njihove organizacije nenehen dotok novih posnetkov oz. "skrivnih razkrinkanj", zato da lahko nadaljujejo s promoviranjem ideje, da obstajajo "neodgovorne" klavnice in "odgovorne" klavnice; da obstajajo "neprimerni" tretmaji in "primerni" tretmaji. To je priznala tudi ena izmed udeleženk slovenskega shoda, ki je dejala (citiram): »Ogromno firm, ki se ukvarjajo s transporti, so zaradi številnih kazni bili primorani zapreti svojo dejavnost. Samo zato, ker opozarjamo na kršitev členov, pa ne pomeni, da smo welfaristi.« [Opomba: kratko razlago kaj je narobe z welfare pristopom, si lahko preberete tukaj; op.p.]   

Ta slovenska "aktivistka" očitno ne ve, da je to kar se gredo, tipični welfarizem oz. new welfarizem. "The Save Movement aktivisti" namreč posnamejo neko "neprimerno" ravnanje ali nekega klavniškega delavca, ki se izživlja nad živalmi. To sproži njihovo novo veliko kampanjo, češ "ta klavnica ne dela po pravilih". Klavniški obrat nato reče "se opravičujemo, ne bomo več!" in poskrbi za "kozmetične popravke" ter nemoteno obratuje naprej. Nato "aktivisti" razglasijo "zmago" in zatrdijo, da so preprečili nadaljnje "zlorabe" živali. A to je seveda čisti nesmisel! Tudi če je morda nek klavniški obrat (ali firma za transport živine ali kdorkoli od živinorejcev že) prisiljen zaradi "nepravilnega" ravnanja zapreti svojo dejavnost, se na ta račun poveča povpraševanje mesa (ali česarkoli že) v sosednji firmi oz. klavnici, ki razširi svojo ponudbo, ali pa se odpre nov obrat/klavnica. In tudi če so vsi klavniški obrati/firme na nekem območju prisiljeni zapreti svojo dejavnost (kar je čista iluzija), se pač poveča uvoz iz tujine. V vsakem primeru ni rešena niti ena sama žival! Da se ubijanje vrši nekje drugje, ni nobena zmaga za živali. Javnost je tako pomirjena, da organizacije za pravice živali skrbijo, da se z živalmi ravna "humano" in mirno nadaljuje s kupovanjem živil živalskega izvora.

Gre za "win - win" situacijo: Organizacije za živali dobijo vsesplošno javno odobravanje in pohvalo, in še pomembneje – donacije (morda ne slovenski aktivisti osebno, toda dobijo jih te mednarodne new welfare organizacije, katerih delovanje nekritično kopirajo in promovirajo, saj imajo velik gumb z napisom "Doniraj" kamorkoli pogledaš). Javnost pa dobi moralni odpustek za nadaljevanje konzumiranja živalskih proizvodeov. Skratka, win – win. Le živali so na izgubi. Zanje se trpljenje in ubijanje nemoteno nadaljuje.

Tovrstno sodelovanje med domnevnimi zagovorniki živali in institucionalnimi izkoriščevalci smatram za naravnost obsceno in moralno sprevrženo.

Ne le, da ne potrebujemo novih grozljivih posnetkov iz klavnic in prevoza živine (saj jih je več kot dovolj na razpolago), pač pa so zaradi welfarističnega razmišljanja, ki prežema celoten svet, tovrstni posnetki kontra-produktivni v smislu spreminjanja paradigme (od dojemanja živali kot vira za potešitev človekovih interesov do dojemanja živali kot ne-človeških oseb) ter v smislu širjenja veganstva kot moralne osnove, saj neobhodno sprožijo v ljudeh misel, kot npr. "joj, res grozno kako nekateri ravnajo z živalmi, uvesti bi morali strožji nadzor in poskrbeti, da živali doživljajo čim manj stresa." To spodbudi nove in nove regulacijske kampanje welfare organizacij ter polnjenje njihovega bančnega računa (velike organizacije/društva za živali namreč razpolagajo s stotinami milijonov dolarjev! – ravno na račun zbujanja "sočutja" pri ljudeh s številnimi srce parajočimi posnetki). Dejstvo, da se živali ubija, je vse kar rabimo vedeti za to, da zavzamemo moralno stališče. Ne rabimo nobenih posnetkov, da prepričamo človeka v veganstvo. Ideja, da je izkoriščanje živali "skrito" in ljudem "nevidno", zaradi česar naj ne bi vedeli kaj počno, pa je tako ali tako popolnoma zgrešena (več o tem tukaj).

Se pravi, shodi pred klavnicami so še en v nizu skrajno problematičnih in zmedenih akcij, ki se jih lotevajo nekateri samooklicani "zagovorniki živali" (mimogrede, te new welfare organizacije privabljajo v svoje vrste predvsem mlade, čustveno pretresene ljudi, nenaklonjene kritičnemu mišljenju), ki ne vedo nič o zgodovini gibanja, nimajo pojma o konceptu pravic živali, ne poznajo mehanizmov delovanja sistema izkoriščanja živali, ne razumejo vzvodov in posledic določenih ukrepov/akcij/kampanj ter ne vedo čisto nič o Abolicionistični teoriji pravic živali, pa čeprav mnogi med njimi sami sebe označujejo za "abolicioniste".

Doseči je treba, da začno ljudje drugače razmišljati o živalih. Odvrniti jih moramo od prepričanja, da je problem v načinu ravnanja z živalmi in jim predstaviti dejstvo, da je problem v samem uporabljanju živali (ne glede na način ravnanja). Odvrniti jih moramo od prepričanja, da obstajajo "slabe" in "dobre" prakse izkoriščanja nedolžnih. Pomagati jim moramo pri uvidu, da se že strinjajo s čisto vsem, kar jih moralno zavezuje k veganstvu. To je vse kar bi morali početi zagovorniki živali, ne pa istočasno sodelovati še z industrijo trpljenja in smrti, prispevati k njeni lepi javni podobi ter omogočati ljudem čisto vest ob nadaljevanju jedenja živil živalskega izvora, ki izvirajo iz "pravilnega" mučenja in klanja, ki nosi žig odobravanja "zagovornikov živali". Vse dokler bodo "zagovorniki živali" zavračali pozive k samokritiki, se bolj kot na živali osredotočali nase in na lastni licenčni performans ter namesto jasnega in nenasilnega izobraževanja ljudi o veganstvu kot moralni osnovi, raje s transparenti, jokom in fotografiranjem pred klavnicami dodatno strašili in podaljševali agonijo že tako na smrt prestrašenih živali na živinskih tovornjakih, toliko časa ne bomo imeli resničnega gibanja za pravičnost. Takšnega, ki si ga živali zaslužijo in čakajo nanj že stoletja dolgo.  

Če vas zanima debata, ki se je razvila pod to mojo objavo na facebooku, si jo lahko ogledate tukaj:

https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=175208453170113&id=100020428778079

Dodajam še niz objav, člankov, komentarjev in posnetkov, v katerih nekateri moji kolegi, Abolicionistični zagovorniki pravic živali, iz vseh zornih kotov analizirajo spornost teh shodov oz. "The Save gibanja" na splošno: 

• Videoposnetek enega izmed abolicionističnih spletnih seminarjev, v katerem profesorja Anna Charlton in Gary Francione prvih 15 minut namenita spornosti delovanja The Save Movement, Cube of Truth oz. Anonymous for the Voiceless: https://www.youtube.com/watch?v=OA6YeLwPi64&t=735s

• Ben Frost: Cranswick Foods Slaughter Parade  

• Ben Frost: Bearing Witness to Narcissism 

• Gary Francione: Komentar v zvezi z objavo The Save gibanja (za dodatno razlago prosim preberite komentarje pod objavo) 

• Jeff Perz: The Pig Trial That Changed Nothing 

******  

Dragi nevegani,

če menite, da živali niso predmeti in da jim ni prav zadajati trpljenja in smrti po nepotrebnem, potem že verjamete v veganstvo. Prosim, preberite si ta članek (kliknite na link) in obiščite www.HowDoIGoVegan.com  

Dragi vegani,

če želimo izobraževati druge, moramo najprej izobraziti sami sebe. Da bi znali na karseda jasen in preprost način govoriti z ljudmi o veganstvu kot moralni osnovi, moramo najprej razumeti kaj sploh pomeni ta pojem. Abolicionistična teorija pravic živali ponuja vso potrebno znanje za dosego veganskega sveta! Vse kar moramo storiti je, da se lotimo branja. Razlage so napisane na sila preprost in razumljiv način. Obiščite www.AbolitionistApproach.com (slovenski prevodi so dostopni na tej strani, kjer se nahajate zdaj; predlagam, da začnete tukaj)

Tri knjige profesorjev Anne Charlton in Garyja L. Francioneja, ki vam bodo pomagale postati izurjeni abolicionistični vegani in zagovorniki pravic živali (kliknite za predogled vsebine):

Etika v kuhinji (orig. Eat Like You Care)

Animal Rights: The Abolitionist Approach

Advocate for Animals

Lara Vrhovnik

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Zaton aktivizma in vzpon samopromocijskega spektakla v zagovorništvu živali

2. Kratek blog o pomenu izraza "new welfare"

3. “Nevidni karnizem”? Ne, ideologija izkoriščanja živali ni prav nič ”nevidna”!

4. Uporaba nasilnih posnetkov pri zagovorništvu pravic živali

5. "Selfie morala" predstavlja moralni propad gibanja za pravice živali

6. Društvo za zaščito živali Ljubljana priporoča: "Živali ubijajmo lokalno!"

Kratek blog o pomenu izraza "new welfare"

4. junij, 2018 /avtor Gary L. Francione

Številni, ki so še novinci glede razmišljanja o etiki v odnosu do živali, se zelo razburijo, ko rečem, da je določena organizacija/društvo/skupina ali posameznik "novi welfarist"  ["new welfare"; op.p.]. Deloma zato, ker ne poznajo zgodovine gibanja za živali in ne razumejo številnih ideologij, povezanih s tem. Pravzaprav mnogi že v osnovi zavračajo vsakršno potrebo po teoriji. A to je precej naivno in nepremišljeno. Nujno potrebujemo teorijo, da sploh vemo kako ukrepati. Ukrepi brez teorije so v najboljšem primeru kaotični in zmedeni. In, v družbi, v kateri je izkoriščanje živali tako vseobsežno kot tudi splošno sprejeto, ukrepanje v odsotnosti teorije skoraj vedno utrdi obstoječo paradigmo.   

Klasično welfare stališče pravi, da je uporabljati živali moralno sprejemljivo, dokler si prizadevamo za "humano" ravnanje z živalmi. Klasično welfare gibanje se osredotoča na welfare reforme [na zakonodajo v prid "humanejšega" ravnanja; op.p.]. Klasični welfaristi so poleg tega od nekdaj promovirali tudi nekatere single-issue kampanje, kot na primer kampanje proti krznu.

V 90-ih letih prejšnjega stoletja so se mnoge organizacije/društva/skupine, ki so trdile, da zavračajo klasični welfare – t.i. skupine za "pravice živali", ki so se pojavile v 80-ih letih – odločile promovirati iste na zbiranju donacij temelječe welfare in single-issue kampanje, a so zatrjevale, da to počno zato, ker je to sredstvo za dosego cilja – za dosego "pravic živali". To stališče označujem za "new welfare" in trdim, da je moralno problematično, ker je specistično. Nikoli ne bi promovirali "humanega [vstavite katerokoli obliko kršenja temeljnih človekovih pravic]" kot domnevno sredstvo za dosego prepoznanja človekovih pravic. Ravno tako so welfare kampanje problematične iz praktičnega vidika: ne le, da ne vodijo do odprave uporabljanja živali, pač pa celo omogočijo ljudem mirnejšo vest ob nadaljevanju izkoriščanja živali. Ljudje, ki mislijo, da se izkoriščanje zdaj izvaja bolj "humano", se počutijo boljše in so spodbujeni k nadaljnjemu sodelovanju v izkoriščanju živali. Poleg tega je, ker so živali predmetna lastnina, vsaka welfare reforma zanemarljivo majhna, naredi izkoriščanje živali bolj ekonomsko učinkovito in predstavlja spremembe, ki bi jih premišljeni institucionalni izkoriščevalci vpeljali v vsakem primeru.   

Single-issue kampanje so problematične zato, ker s tem, ko ciljajo na točno določeno obliko uporabe živali, še posebej v odsotnosti jasne, nedvoumne in dosledne obsodbe vseh uporab živali, neobhodno promovirajo idejo, da so nekatere oblike izkoriščanja hujše od drugih, in posledično, da so ostale oblike izkoriščanja moralno boljše oz. moralno sprejemljive. Single-issue kampanje nadomeščajo eno obliko izkoriščanja z drugo. Lep primer tega problema je kampanja proti krznu, ki traja že desetletja dolgo in je, poleg tega, da je izrazito seksistična in sovražna do žensk, vpeljala prepričanje, da je krzno hujše od npr. volne. Nemalokrat vidimo ljudi na demonstracijah proti krznu nositi volno. Ljudje, ki protestirajo proti foie gras [jetrna pašteta prisilno pitanih gosi; op.p.], jedo zrezke, piščance in ribe ter mislijo, da je njihovo početje moralno boljše. 

O teh temah sem pisal v 90-ih letih prejšnjega stoletja v knjigah Animals, Property, and the Law (1995) in Rain Without Thunder: The Ideology of the Animal Rights Movement (1996). Ta vprašanja obravnava tudi novejša knjiga Animal Rights: The Abolitionist Approach (2015), ki sva jo napisala skupaj z Anno Charlton.  

Skratka, nekateri izmed tistih, ki trdijo zase, da so "Abolicionisti", se razburijo, ko rečem, da je njihovo stališče ali stališče organizacije/društva/skupine kateri pripadajo, "new welfaristično". Odgovorijo: "Ampak saj ne promoviram welfare reform." To morda drži, toda izjave kot npr.:  

• "Sem Abolicionist in sam osebno ne promoviram welfare reform, a ne želim razdvajati, zato ne kritiziram organizacij/društev/skupin, ki promovirajo welfare reforme," ali
• "Ne promoviram welfare reform, a si prizadevam graditi mostove z organizacijami/društvi/skupinami, ki promovirajo welfare reforme," ali
• "Ne promoviram jedenja jajc proste reje, a spoštujem tiste, ki to počno, ker mislim, da iskreno želijo, da se konča vsa proizvodnja/konzumiranje jajc,"  ali
• "Ne promoviram welfare reform, a sodelujem z organizacijami /društvi /skupinami, ki to počno in izvajamo skupne projekte",   

so vse new welfaristična stališča, zato ker te izjave priznavajo legitimnost welfare reform kot domnevnega sredstva za dosego Abolicije [odprave izkoriščanja živali; op.p.]. Ta stališča promovirajo izkoriščanje živali.

Če nekdo reče, "sem proti vsej uporabi živali, a nagovarjam ljudi k podpisovanju peticij, ki pozivajo podjetja k prenehanju ‘zlorabljevalskih‘ praks in k ravnanju v skladu z določenimi regulacijami," potem je to new welfaristično. Kampanje, ki so usmerjene proti "zlorabljevalskim" praksam in k zahtevam po ravnanju v skladu z regulacijami, pošiljajo zelo jasno sporočilo: uporabljanje živali je lahko moralno sprejemljivo pod pravimi pogoji, ne glede na to ali je imel pobudnik kampanje morda drugačne namene.   

Zagovorniki živali, ki promovirajo single-issue kampanje, promovirajo new welfare ideologijo, zato ker single-issue kampanje neobhodno nadomeščajo eno obliko izkoriščanja z drugo. Poleg tega se številne single-issue kampanje opirajo na razne vrste človeške diskriminacije: seksizem, rasizem, ksenofobijo in etnocentrizem [glejte tukaj: 1, 2, 3, 4; op.p.].

In nenazadnje, mnogi ne vedo, da Abolicionizem, vsaj kot sem sam razvil to idejo, vsebuje Šest načel: Vsako čuteče bitje ima pravico ne biti uporabljeno kot lastnina (načelo št. 1); Abolicionisti ne bi smeli nikoli promovirati welfare reform ali single-issue kampanj (načelo št. 2); Abolicionisti bi morali promovirati veganstvo kot moralni imperativ (načelo št. 3); Samo sposobnost občutenja in nobena druga kognitivna značilnost ni potrebna za to, da imaš moralno pravico ne biti uporabljan izključno kot vir/potrošno blago (načelo št. 4); Abolicionisti bi morali nasprotovati vsem oblikam diskriminacije – človeškim in ne-človeškim (načelo št. 5); in Abolicionisti bi morali nasprotovati nasilju in promovirati nenasilje (načelo št. 6). 

Očitno živimo v svetu videoigric in Twitterja in mnogim se zdi brezveze karkoli učiti. Ne briga jih kaj se je zgodilo v preteklosti. Ne briga jih ideologija. Branje imajo za izgubo časa. Biti hočejo samo "aktivisti". Pogosto celo rečejo stvari kot: "Filozofijo postavljaš pred akcijo." Kdorkoli reče kaj takega, nima pojma kako delujejo družbena gibanja in ga bolj zanima zabava kot družbena sprememba. Živimo v svetu omejenega časa in omejenih sredstev. Ne moremo izbrati katerih akcij se lotiti, če ignoriramo teorijo, ki določa te akcije, ki so skladne z moralno zasnovo gibanja.

Zelo zaskrbljujoče je, da tako veliko "zagovornikov živali" ne ve nič o zgodovini gibanja. Vse kar lahko rečem je, da ponovim to kar je rekel filozof George Santayana: "Tisti, ki ne poznajo preteklosti, so obsojeni na njeno ponavljanje."

**********

Če še niste vegani, prosim postanite vegani. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.  

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.

Sprejemanje in zagovarjanje veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za ne-človeške begunce najpomembnejša oblika aktivizma, ki se ga lahko lotite.

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Vse o veganstvu:  www.HowDoIGoVegan.com   

Gary L. Francione

Board of Governors Professor of Law, Rutgers University
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia

© 2018 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: https://www.abolitionistapproach.com/a-short-essay-on-the-meaning-of-new-welfarism/   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Razlaga pojma "new welfare"

2. Veganstvo kot stvar pravičnosti: Kratek odgovor welfaristom

3. Specizem "new welfare" gibanja

4. Kratka obrazložitev pomisleka, da je abolicionistično veganstvo single-issue kampanja

5. Absurdnost kampanj za dobrobit živali v praksi - 5.del: "Prepoved" lova v Veliki Britaniji: odlična poslovna priložnost za welfare organizacije

6. Abolicionistični pristop do vprašanja pravic živali