Včasih
se organizacije, društva in skupine za dobrobit živali [t.i. welfare
organizacije; op.p.] niso kaj prida posvečale aktivizmu. To so bile dobrodelne
ustanove, ki so zgolj želele donacije.
Gibanje
za "pravice
živali"
je nato v 80-ih letih prejšnjega stoletja prispelo v ZDA. Čeprav je bilo
gibanje na začetku osredotočeno na izvorni, neodvisni oz. t.i. "grassroots" aktivizem, je sčasoma postalo new welfare gibanje – skupek korporacijskih
dobrodelnih ustanov, ki so govorile o aboliciji [odpravi izkoriščanja živali;
op.p.] kot končnemu cilju, a so promovirale iste, na donacijah sloneče welfare reforme in
single-issue kampanje,
kot domnevno sredstvo za dosego tega cilja. Glavna oblika "aktivizma" je postala dajanje
denarnega nakazila v podporo teh kampanj. Če so posamezniki poskušali podvomiti
v delovanje gibanja, ali bognedaj, izzvati obstoječo usmeritev, jim je bilo
rečeno naj nehajo "razdvajati". Rečeno jim je bilo, da potrebujemo
"enotnost gibanja". To je v resnici pomenilo: "Utihni in doniraj."
In
zdaj vidimo pojav novih skupin (društev, organizacij, itd.), ki razglašajo, da
jim gre izključno za "aktivizem". In kaj to pomeni? To pomeni
"instant aktivizem".
Nič se ti ni treba učiti. Nič ne rabiš vedeti o teoriji pravic živali, o tem
kaj pomeni abolicija in o tem zakaj je veganstvo moralni imperativ. Ni nujno
niti, da si vegan. Vse kar moraš storiti je, da se pojaviš na organiziranih
dogodkih in stojiš v tišini, nosiš masko in držiš laptop, ki prikazuje posnetke
nasilja nad živalmi, ali skandiraš slogane in kričiš na ljudi v restavracijah,
ali zadržuješ prihod tovornjaka v klavnico, zato da "si lahko priča"
[t.i. "Bearing Witness" akcije; op.p.]. Te "aktivistične" skupine na različne načine celo promovirajo
new welfare korporacije. "Aktivizem" je postal: "Pridi in nam
pomagaj organizirati dogodke, ki delajo iz nas blagovno znamko." Pri
"aktivizmu" se vse vrti okoli promoviranja blagovnih znamk, družbenih
dogodkov in zabave.
In imamo "novo" vrsto "voditeljev":
slavni "aktivisti" s transakcijskimi računi, ki želijo, da jim
omogočite lagodno življenje, zato da imajo lahko kariero iz "aktivizma".
Saj veste, podobno kot voditelji korporacijskih welfare ustanov.
Ali so nekateri ljudje postali vegani zavoljo teh "aktivističnih"
skupin in finančno podprtih "voditeljev"? Nekateri zagotovo so. A to
ni bistvo. Nekateri ljudje so postali vegani zavoljo new welfare skupin in
njihovih kampanj za "srečno izkoriščanje živali". Bistvo je, da v
kolikor bi se ti, ki so vpeti v te "aktivistične" in new welfare
skupine, dejansko izobrazili in pričeli izvajati jasno, nedvoumno
abolicionistično izobraževanje ljudi o veganstvu, bi mnogo več ljudi postalo
veganov. In imeli bi gibanje, ki bi predstavljalo ljudem veganstvo kot nekaj
kar se jim ne zdi čudno in odbijajoče.
Kazanje
nasilnih posnetkov ni nekaj novega. Zagovorniki živali to počno že zelo dolgo.
Očitno mnogi današnji "aktivisti"
ne vedo, da je tekom 90-ih letih prejšnjega stoletja potekala kampanja za prikazovanje
nasilnih posnetkov s posluževanjem javnih kioskov. Glavni problem nasilnih posnetkov je, da v
družbi, ki sprejema uporabo živali kot nekaj normalnega, tovrstni posnetki na
splošno pripravijo ljudi do tega, da prično navijati za postavitev nadzornih kamer v klavnice, za preiskave intenzivnih farm "pod
krinko" in ostale stvari, ki so sestavni del gibanja za "srečno
izkoriščanje" živali. In ravno to je razlog, zakaj tudi velike
welfare korporacije prikazujejo nasilne posnetke – uporabni so za pridobivanje podpore
njihovim new welfare kampanjam. Današnji novodobni "aktivisti" uporabljajo videoposnetke new welfare korporacij. Si lahko mislite?
Imamo "aktiviste", ki ustavljajo
tovornjake na poti v klavnico, zato da so lahko "priča" temu kar se
dogaja. Živali na poti v klavnico so prestrašene. Ustavitev tovornjaka, zato da
lahko "aktivisti" pomolijo svoje kamere, božajoče roke ali jokajoče obraze
pred živali, res morda ustvari spektakel, toda ne stori čisto nič za živali.
Pravzaprav podaljševanje njihove agonije pomeni škodovati živalim.
Leta 1989 je organizacija PETA pričela s kampanjo "Raje sem gola, kot da oblečem krzno". V mnogih ozirih je ta kampanja
predstavljala začetek odmika aktivizma stran od vsebine, v smer proti
samopromociji in ustvarjanju blagovnih znamk s pomočjo spektakla. In zdaj smo
prišli do točke, ko "aktivizem" je
samopromocija in ustvarjanje blagovnih znamk s pomočjo spektakla. Pri "aktivizmu"
se vse vrti okoli dogodkov, ki vsebujejo šablono oz. formulo, ki ponazarja to
ali ono skupino in ki služi kot krepitev njihove blagovne znamke. Pri "aktivizmu"
gre bolj za ponujanje nekega "doživetja" ljudem, kot za spreminjanje
paradigme, ki obravnava živali kot stvari.
Želite
veganski svet? Storiti morate tri stvari: (1) biti morate vegani; (2)
izobraziti se morate o pravicah živali, o aboliciji in o tem, zakaj je veganstvo moralni imperativ; ter (3) postati morate ustvarjalni in nenasilni učitelji v svojem okolju. Potrebujemo grassroots gibanje, kjer smo vsi "voditelji", ki vključujemo svoje
veganstvo v vse pore naših vsakodnevnih življenj. In naše izobraževalne težnje
bi morale biti vedno predstavljene na način, ki jasno promovira nenasilje in
zavrača človeško diskriminacijo. Prizadevati si moramo postati novo in bolj
vključevalno mirovno gibanje.
Odmakniti se moramo od ideje "aktivizma"
kot spektakla, ki iz določene skupine dela blagovno znamko in omogoča pojav
novih skupin kariernih "voditeljev" s transakcijskimi računi. Oživiti
moramo grassroots gibanje, ki se je začelo leta 1980, a bilo nato izpodrinjeno
s strani korporativnih ustanov in uličnega teatra.
Pravi aktivizem je težaško delo. A
le tako se bodo stvari spremenile. Trenutno obstaja veliko javno zanimanje
za veganstvo. Izkoristimo to zanimanje in ga usmerimo v produktivno smer.
**********
Če še niste vegani, prosim postanite vegani.
Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih
bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. Če so živali moralno
pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada
gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. Sprejemanje in zagovarjanje
veganstva kot moralnega imperativa je skupaj s skrbjo za brezdomne ne-človeške begunce najpomembnejša
oblika aktivizma, ki se ga lahko lotite.
Gary L. Francione
Board of Governors Professor of Law, Rutgers
University
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia
Honorary Professor (Philosophy) University of East Anglia
© 2018 Gary L. Francione
Prevod: Lara Vrhovnik
Sorodne teme (kliknite na
povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar