Danes
zjutraj sta pritegnili mojo pozornost dve stvari, ki pričata o tem v kako zelo
žalostnem stanju se nahaja t.i. “gibanje za zaščito živali”.
Prva
je članek v The Times of
London.
Avtorica Tessa Williams naznanja, da po 25 letih kot vegetarijanka, ponovno
začenja jesti meso. Ob tem poudarja, da sama še zdaleč “ni edini dosleden vegi,
ki je v zadnjem letu dni opustil vseživljenjsko predanost stročnicam in tofuju.
Britanska The Food Standards Agency poroča, da je v število tistih, ki uživajo
pretežno ali povsem vegi dieto, padlo iz 9 odstotkov v letu 2007 na 7 odstotkov
v 2008.”
Razlogi
za vrnitev nazaj na meso, ki jih navaja Williamsova:
»Svojo odločitev za vrnitev nazaj na uživanje mesa vidim kot del celokupne spremembe na področju britanske prehranjevalne kulture. Odmaknili smo se od staromodnega “meso je umor” pristopa in zdaj meso dobrega porekla vidimo kot zdravo in naravno.
Na nas vplivajo tudi kuharski mojstri Jamie Oliver, Hugh Fearnley-Whittingstall in Gordon Ramsey. Pravijo, da imajo radi živali, pa vseeno nimajo težav z ubijanjem dobro gojenih primerkov in jih vstaviti v recept za pito.
Nedavni napredek na področju označevanja porekla hrane je ravno tako olajšal naše odločitve in omogočil, da zdaj vemo od kod prihaja naše meso in na kakšen način je bilo vzrejeno. Nalepka The Soil Association pove, da so bile živali vzrejene po strogo določenih ekoloških smernicah, ki upoštevajo dobrobit živali. Poleg tega so obsojani nekdanji vegetarijanci, ki so znova začeli jesti meso, zdaj pomirjeni s pomočjo oznak Freedom Food, ki jamčijo, da so bile živali rejene v pogojih, ki jih odobrava organizacija za zaščito živali RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals).
Moj pogled je spremenilo tudi to, da sem se preselila na podeželje. Živim blizu našega vaškega mesarja, ki sam vzreja večino živali, ki jih prodaja. Skozi svoje okno v pisarni lahko vidim njegove srečne pujse, ki rijejo zunaj. In vsak dan hodim mimo njegovih krav in ovac. Pot njegovih živali od pašnika do njegove izložbe v mesariji - preko klavnice - je krajša od mojega šolskega teka.«
Članek
se konča s podajanjem natančnih navodil “kako ponovno postati
polnokrvni karnivor [mesojedec; op.p.].”
In
točno sem nas vodi gibanje za srečno izkoriščanje živali. To še zdaleč ne velja le za Veliko Britanijo.
V ZDA organizacije za zaščito živali promovirajo iniciative, kot je npr. Kalifornijski Predlog 2, ki ne
stori nič za pomoč živalim, pač pa zmotno zagotavlja ljudem, da se nudi živalim
bolj “humana” zaščita.
Osnovna
predpostavka novodobnega gibanja za “zaščito živali” se glasi, da je sprejemljivo
uporabljati živali, dokler se z njimi ravna “humano”. Tisti, ki zavzemajo to
stališče, morda želijo videti ravnanje z živalmi, ki je boljše od tistega, za
katerega so si prizadevali welfaristi iz 40-ih oz. 50-ih let prejšnjega
stoletja, toda princip je isti: sama uporaba ni problem; problem je le način uporabe. To je temeljna razlika
med abolicionističnmi pristopom in
pristopom, ki so ga privzele new-welfare
organizacije. Abolicionistično stališče zavrača vsakršno uporabo živali in kot
osnovno strategijo vidi izvajanje ustvarjalnega, nenasilnega izobraževanja
ljudi o veganstvu.
Druga
stvar, ki potrjuje žalostno stanje “gibanja”, pa se nanaša na novico o tem, da
je medijska hiša NBC zavrnila objavo TV-oglasa Veggie
Love, ki ga je posnela organizacija PETA (People for the Ethical Treatment
of Animals) in ki naj bi ga predvajali med letošnjim finalom ameriškega
nogometnega prvenstva Super-Bowl. Oglas prikazuje pomanjkljivo oblečene
manekenke, ki se božajo in s pomočjo zelenjave nakazujejo seksualne prizore ter
nato izjavijo, da so “vegetarijanci boljši v seksu”. Pri NBC so zavrnili
prikazovanje oglasa z obrazložitvijo, da je preveč seksualno nazoren.
Ni
mi jasno zakaj PETA in vsi tisti, ki mislijo, da so takšne stvari sprejemljive,
ne razpoznajo, da sta seksizem in specizem zelo tesno povezana. Dokler nadaljujemo s poblagovljenjem žensk, bomo
nadaljevali tudi s poblagovljenjem živali. Ne le, da je seksizem že sam po sebi
problematičen; je tudi najbolj neučinkovit način za opozarjanje na problematiko
izkoriščanja živali. PETA promovira svojo seksistično kampanjo proti krznu že
več kot 20 let. Ali je bila uspešna? Krznarska industrija je danes
močnejša kot kadarkoli prej.
Nadalje,
oglasi, ki se predvajajo v času Super Bowla stanejo ogromno denarja. Če pustimo
ob strani ostalo problematiko glede tega oglasa, le kako lahko katerikoli
zagovornik pravic živali misli, da je to dobra poraba denarja? Kako lahko PETA
ubije 85% živali, ki jih reši, ko pa ima očitno toliko
denarja, da ga lahko zapravlja za snemanje in trženje oglasov, v katerih ženske
ližejo buče in nakazujejo samozadovoljevanje z zelenjavo?
Nikar
me ne razumite narobe. Ne pravim, da pri PETA, HSUS
in drugih welfare organizacijah ne mislijo, da delajo prav. Pravzaprav sem prepričan,
da mislijo tako. Pravim le, da so njihova prizadevanja zgrešena.
Gary L.
Francione
© 2009 Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione
Prevod:
Leon Kralj
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi
vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje
in do samega sebe.
Če
ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda
najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo
pomagale kako začeti:
Če
pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem
veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali
posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno
stališče, da je veganstvo moralni
imperativ.
Vse
o veganstvu: www.howdoigovegan.com
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar