Nedavno
se je na odličnem in vedno živahnem forumu veganfreaks.net odvijala zanimiva
razprava med t.i. "postmodernimi feministi" in "radikalnimi feministi". Postmoderni
feministi/feministke pravijo, da je lahko izbira ženske, da postane seksualni
objekt, dejanje opolnomočenja in ga ni mogoče ocenjevati kot nekaj negativnega.
Večinoma se opredeljujejo v prid pornografiji, oziroma vsaj ne proti njej.
Radikalni feministi/feministke pa se bolj nagibajo k zavračanju poblagovljenja
žensk, ki ga vidijo kot problematičnega že v sami osnovi. Večinoma se
opredeljujejo proti pornografiji in še posebej nasprotujejo tisti pornografiji,
ki prikazuje ženske kot prejemnice nasilnega oz. zlorabljajočega ravnanja. Večino spolnih stereotipov smatrajo za škodljive tako za
ženske kot za moške in si prizadevajo spodkopati te stereotipe. Na drugi strani
pa postmoderni feminsti/feministke pogosto trdijo, da lahko "ženski" stereotipi
pripomorejo h krepitvi vloge žensk.
Ta
razprava ima nekaj zanimivih in ključnih vzporednic z razpravo med pristaši abolicionističnega
pristopa in pristaši welfare pristopa na področju zavzemanja
za pravice živali. [Opomba
prevajalca: abolicionisti so tisti ljudje, ki si prizadevajo za odpravo izkoriščanja
živali in kot sredstvo za dosego tega cilja promovirajo veganstvo kot moralno
osnovo/imperativ, welfaristi pa so tisti, ki si prizadevajo za
reguliranje izkoriščanja živali – za domnevno "prijaznejše" načine izkoriščanja – in kot
sredstvo za dosego tega cilja promovirajo jedenje teh domnevno živalim "prijaznih" živil
živalskega izvora, kot tudi izogibanje le točno določenim proizvodom živalskega
izvora, npr. krznu, oz. nasprotujejo le določenim praksam izkoriščanja živali,
npr. lovu, vivisekciji, pasjim bojem, itd. Zadnje čase je veliko teh welfaristov postalo pristašev t.i. new-welfare
gibanja in zdaj trdijo, da si ravno tako kot abolicionisti prizadevajo za
odpravo izkoriščanja živali, toda zavračajo veganstvo kot moralno
osnovo/imperativ in kot sredstvo za dosego tega cilja skupaj v paketu z
veganstvom promovirajo tudi ne-veganstvo: redukcitarijanstvo,
akcijo "Brezmesni ponedeljek", idejo,
da so nekateri živalski proizvodi oz. oblike izkoriščanja živali bolj nemoralne
od drugih, ipd., s čimer na žalost dosegajo ravno nasprotno in dejansko promovirajo izkoriščanje živali]. Pravzaprav,
postmoderni feminizem in welfare pristop izhajata iz iste teorije, uporabljene v različnih kontekstih.
I. "Srečno" poblagovljenje: Stališče postmodernega feminizma ima za posledico, da se ljudje počutijo bolj
prijetno ob izkoriščanju žensk. Če se ženska odloči, da postane spolna delavka,
se to smatra kot stvar njenega opolnomočenja oz. nekaj, kar bi morali feministi odobravati in podpirati. Postmoderni feminizem zavrača vsakršno negativno sodbo
glede tovrstnih oblik izkoriščanja oziroma glede tega kakšne posledice ima to
na ženske iz nižjih družbeno-ekonomskih slojev, ki ne uživajo privilegijev
postmodernih feministov, ki so povečini belopolti, pripadajo
srednjemu razredu in so dobro izobraženi.
Glede
na to, da postmoderni feministi javno odobravajo, da ženske same sebe
spremenijo v potrošno blago, ni presenetljiva reakcija moških, ko je govora o pornografiji
in ostalih oblikah izkoriščanja: »Le kaj je narobe s tem? Feministi vendar
pravijo, da je to čisto redu.« Prejšnji teden mi je postmoderna feminstka na
Vegan Freak forumu dejala, da sem zaradi svojega "glasnega prezira" striptiz
barov anti-feminist. Vsakdo, ki je bral najino dopisovanje in je razmišljal o
tem ali naj obišče takšen kraj ali ne, je torej prejel odobritev s strani nekoga,
ki samo sebe imenuje "feministka" - in ki trdi, da je, ne boste verjeli, podiplomska
študentka ženskih študij. Njeno sporočilo je bilo jasno: podpiranje
striptiz barov je način izkazovanja spoštovanja odločitve ženske za udeležbo
pri tovrstnih aktivnostih. Ne le, da je v redu hoditi v striptiz bare; to je
feministično dejanje. Neverjetno.
Rad
bi poudaril, da ne kritiziram ali obsojam posamezne ženske, ki sprejme
odločitev, da samo sebe predstavlja kot potrošno blago. Gre zgolj za to, ali bi
tisti, ki nasprotujejo seksizmu morali nasprotovati tudi tovrstnim
izkoriščevalskim institucijam.
Postmoderni feministi pravijo, da ne; radikalni feministi pa vztrajajo, da bi
morali nasprotovati.
Nič
kaj presenetljivo ni, da organizacija PETA (People for the Ethical Treatment of
Animals) sprejema postmoderni pristop do feminizma in da v svojih kampanjah "za
živali" spodbuja ženske, da sodelujejo pri dejanjih, v katerih so same predmet
izkoriščanja. Že desetletja smo priča PETA-inim seksističnim predstavam, ki imajo razpon vse od sloganov "Raje sem
gola kot da [vstavite lahko karkoli vam pade na pamet]" do oglasov "State of
the Union Undress", ki prikazujejo popolno goloto. PETA lahko vedno računa na
navijaško podporo postmodernih feministov pri svojih dogodkih, za katere
radikalni feministi opozarjajo, da če gibanje nasprotuje popredmetenju živali,
bi moralo nasprotovati tudi popredmetenju ljudi.
In
vidimo lahko, da se isto razmišljanje, ki opredeljuje postmoderni pristop, odraža
neposredno tudi v živalskem kontekstu - s pogubnimi posledicami. Tu so Peter Singer [t.i. "oče modernega gibanja za pravice živali"; op.p.], PETA, Humane
Society of the United States (HSUS) in domala vse največje welfare organizacije
za živali, ki pravijo, da predstavljajo stališče "pravic živali" s tem ko trdijo,
da je izkoriščanje živali lahko moralno opravičljivo, če je ravnanje z
izkoriščanimi živalmi "humano". Lahko smo "ozaveščeni vsejedci" in si privoščimo "luksuz" uživanja živalskih proizvodov, vse dokler jemo živali,
zaklane v klavnicah, ki so odobrene s strani načrtovalke klavnic, Temple Grandin - dobitnice priznanja s strani PETA-e, ali ki se prodajajo
v trgovski verigi Whole Foods, za katero PETA razglaša, da spoštuje stroge welfare standarde, ali jemo jajca proizvedena v hlevih "proste" reje, itd.
Z
ozirom na Singerjev, PETA-in, itd., žig odobravanja, ni težko razumeti zakaj
takrat, ko želimo promovirati veganstvo, pogosto naletimo na odziv: »Kaj je
narobe z jedenjem mesa (jajc, sira, itd.)? Zagovorniki živali vendar pravijo,
da je to čisto v redu.« PETA pravi, da McDonald´s "utira pot" dobrobiti živali na
področju hitre prehrane in ikona Jane Goodall je slavna podpornica Stonyfield mlečnih izdelkov. Welfare gibanje za
živali omogoča ljudem, da se počutijo bolj prijetno ob izkoriščanju živali,
prav tako kot postmoderni feministi omogočajo, da se ljudje počutijo bolj
prijetno ob sodelovanju pri izkoriščanju žensk. Lahko si "feminist" in hkrati v
striptiz baru uživaš ob plesu striptizete v svojem naročju; lahko si borec "za
pravice živali" in obenem ješ jajca "proste reje" ali meso, ki je odobreno s strani organizacij
za zaščito živali.
Skratka,
postmoderni feministi so ustvarili blagovno znamko "srečnega" poblagovljenja
žensk, prav tako kot so welfaristi ustvarili fenomen mesa in živalskih proizvodov "srečno
izkoriščanih" živali. Postmoderni feministi pogosto prav prikladno
ignorirajo dejstvo, da je mnogo žensk, ki so vključene v seksualno industrijo, posiljenih,
pretepenih in odvisnih od drog, tako kot welfaristi prikladno ignorirajo, da
vsi živalski proizvodi – tudi tisti proizvedeni v najbolj "humanih" okoliščinah – vsebujejo grozljivo trpljenje živali. In obe skupini ignorirata,
da je popredmetenje žensk in živali, ne
glede na način ravnanja, samo po sebi problematično.
Obe
stališči, tako stališče postmodernega feminizma kot tudi new-welfare, sta obtičali v
status-quo ideologiji. Obe krepita položaj živali kot lastnine in žensk kot
stvari, katerih osebnost je zreducirana na to kateri del telesa in katero
podobo le-tega obožujemo. Obe se trudita prikazati lepo zunanjo sliko nečesa,
kar v svojem temelju nosi zelo nazadnjaško sporočilo.
Naj omenim še eno neposredno povezavo med vsaj
nekaterimi feministi in welfaristi. Feministi pogosto zavračajo podeljevanje
pravic živalim, ker razglašajo, da je pojem pravice "patriarhalen" in menijo,
da bi morali za označevanje naših dolžnosti do živali raje uporabljati izraz "sočutno
ravnanje". Namreč, tovrstni feministi zavračajo obstoj univerzalnih moralnih pravil,
ki bi prepovedovale našo uporabo živali v vseh okoliščinah in namesto tega
pravijo, da se moralnost uporabe živali določa tako, da pogledamo posamične
situacije uporabljanja živali in ugotovimo ali izpolnjujejo določene standarde
ravnanja z njimi. Zanimivo - še nikoli nisem slišal za feminista, ki bi
trdil, da je moralnost posilstva odvisna od tega, kako "sočutno" posiljevalec
ravna s svojo žrtvijo; prav vsi feministi upravičeno trdijo, da posilstvo
nikoli ne more biti opravičeno. To pomeni, da imajo
ženske pravico ne biti posiljene. Feministi torej dovoljujejo
zaščito pravic, ko gre za ljudi, toda ne ko gre za živali. Vsi feministi ne
zavzemajo takšnega stališča, toda nekateri izmed tistih, ki sami sebe imenujejo
zagovorniki živali in nekateri welfaristi pravijo, da sprejemajo idejo "sočutnega ravnanja" kot alternativo pravicam živali. (v svoji knjigi Animals as Persons: Essays on the Abolition of
Animal Exploitation sem tej temi namenil celotno
poglavje.)
II.
Pravila glede dovoljene razprave: Obstajajo tudi
vzporednice med pravili razprave, ki jih narekujejo postmoderni feministi in
welfaristi. Obe skupini namreč težita k temu, da vsakršno kritiko njunih
stališč smatrata za nesprejemljivo. Če radikalni feministi izrazijo
nestrinjanje s "samo-poblagovljenje je izraz feminizma" pristopom, jih
postmoderni feministi obtožijo, da so "patriarhalni", "zatiralni", "žaljivi", "razdiralni",
itd. Welfaristi vsako kritiko welfare reform smatrajo kot "zasramovanje", "razdvojevanje" in "škodovanje živalim". Tako postmoderni feministi kot
welfaristi redno pozivajo k "poenotenju gibanja", kar je le koda za to, da naj
tisti, ki se ne strinja z njimi, preneha izražati to nestrinjanje in podpre
stališče postmodernih feministov oz. welfaristov. Poskusi radikalnih feministov
oz. abolicionistov, da bi sprožili razumno debato glede izpostavljenih
problematik, so zavrnjeni kot nepomembni ali kot elitni "intelektualni" oz. "akademski" poskusi, ki le onemogočajo prizadevanja za osvoboditev žensk oz.
živali.
Takšen način razpravljanja odraža taktiko
nazadnjaške desnice. Vsakršna različnost mnenj je avtomatično demonizirana in
vsi poskusi za razumno razpravo so zavrnjeni v zameno za slogane in ostalo
prazno retoriko, ki ne stori ničesar drugega kot vzdržuje dominantno ideologijo
izkoriščanja.
Škoda, a nič kaj presenetljivo ni, da so si tovrstne
taktike utrle pot v domnevno napredna družbena gibanja.
Gary L.
Francione
© 2007 Gary L. Francione
© 2007 Gary L. Francione
Prevod:
Leon Kralj
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi
vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje
in do samega sebe.
Če
ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda
najprej izobrazite sami sebe. Tukaj je povezava z informacijami, ki vam bodo
pomagale kako začeti:
Če
imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le
ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki
trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je
veganstvo moralni
imperativ.
Vse
o tem zakaj in kako postati vegan: www.howdoigovegan.com
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar