V
svoji knjigi Introduction to
Animal Rights: Your Child or the Dog? (založba Temple University Press) sem
predstavil izraz "moralna shizofrenija". Po tem sem prejel številne odzive.
Le-te je moč strniti v dve skupini.
Nekateri
ljudje me obtožujejo, da enačim moralno shizofrenijo z multiplo/razcepljeno
osebnostjo.
Ko
govorim o moralni shizofreniji, opisujem naše blodnjavo in zmedeno razmišljanje
o živalih v družbenem/moralnem smislu. Pri tej zmedi gre - med drugim - za
navzkrižno oz. protislovno gledanje na živali (nekatere živali so družinski
člani; druge so večerja), toda to ne pomeni, da opisujem razcepljeno ali multiplo
osebnost v kliničnem smislu. Naša moralna shizofrenija, ki vključuje zavajanje
samih sebe glede občutij, ki jih imajo živali, glede podobnosti med ljudmi in
ostalimi živalmi ter ogromna mera zmede glede moralnega statusa ne-človeških
živali, je fenomen, ki je precej kompleksen in se kaže na več različnih načinov.
Nekateri
ljudje mislijo, da z uporabo tega izraza stigmatiziram tiste, ki imajo klinično
shizofrenijo, in sicer, da namigujem, da so nemoralni. Iskreno mi je žal – in
to resno mislim – če si je kdo razlagal izraz na takšen način, kajti to
vsekakor ni bil moj namen. Shizofrenija je stanje, ki ga strokovnjaki
označujejo kot blodnjavo in zmedeno mišljenje. Reči, da smo ljudje zmedeni in
blodnjavi ko gre za moralna vprašanja, ne pomeni, da so tisti, ki trpijo za
klinično shizofrenijo, nemoralni. Pomeni le, da mnogi med nami razmišljamo o
pomembnih moralnih vprašanjih na popolnoma zmeden, blodnjav in protisloven
način. Seveda pa nikakor ne namigujem, da so tisti, ki trpijo za klinično
shizofrenijo, nemoralni!
Reči,
da moralna shizofrenija stigmatizira klinično shizofrene ljudi, je podobno kot
bi rekli, da izjaviti "zloraba drog se širi kot rak" stigmatizira rakave
bolnike.
Upam,
da to zdaj dokončno razjasni kaj mislim s tem, ko govorim o moralni
shizofreniji v povezavi z etiko v odnosu do živali. Ravno tako upam, da je zdaj
jasno, da moj namen uporabe tega izraza ni sporočati, da so ljudje z diagnozo
klinične shizofrenije nemoralni.
Gary
Francione
©
2009 Gary L. Francione
Pripis v zvezi z
odzivi na to objavo:
Nekateri
kritiki pravijo, da zadostuje, če namesto omembe izraza "moralna shizofrenija" rečemo,
da so naši moralni pogledi na ne-človeške živali kontradiktorni oz. zmedeni.
Ne, ne zadostuje. Ko gre za ne-človeške živali, so naši pogledi globoko blodnjavi
in ta izraz uporabljam dobesedno kot pokazatelj nečesa, čemur bi lahko rekli družbena
oblika shizofrenije.
Nekateri
drugi kritiki trdijo, da zadostuje, če namesto izraza "moralna shizofrenija" uporabimo
izraz “blodnjavost”. Toda blodnjavost označuje klinično obliko shizofrenije in
vsakdo, ki nasprotuje moji uporabi besede shizofrenija zato, ker naj bi šlo za
diskriminacijo proti ljudem s klinično shizofrenijo, bi moral ravno tako (neosnovano po
mojem mnenju) nasprotovati uporabi izraza “blodnjavost”.
Spet
nekateri drugi kritiki pa trdijo, da je shizofrenija drugačna od raka v tem, ker
nihče ne misli, da je imeti raka dobra stvar. Priznam, da ne razumem te
kritike. Ne poznam nikogar, ki bi trdil, da je zaželeno bolehati za rakom ali
klinično shizofrenijo. Ja, obstajajo ljudje, ki pravijo, da jih je njihova
shizofrenija pripeljala do novih spoznanj v življenju; toda enako velja za
rakave bolnike. Kakorkoli že, če omenjanje "moralne shizofrenije" predstavlja
diskriminiranje, potem jo predstavlja tudi izraz "droge so rak rana naše
družbe", ali "naša politika do Bližnjega Vzhoda je kratkovidna", ali "slepi smo
za posledice naših dejanj", ali "ko gre za revščino, so naše predlagane rešitve
precej siromašne".
Prevod:
Leon Kralj
Sorodne
teme (kliknite na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar