nedelja, 30. oktober 2016

Čas je za spremembo

Welfare ideologija glede odnosa do živali - ideja, da bi morali z živalmi ravnati "humano" - je prisotna že 200 let. Pripeljala nas ni nikamor. Danes izkoriščamo več živali in na bolj grozljive načine kot kadarkoli v človeški zgodovini.

Ustanovitelji welfare teorije iz 19. stoletja so nasprotovali človeškemu suženjstvu, toda nikoli niso nasprotovali lastniškemu statusu živali, ker so menili, da čeravno živali lahko trpijo, nimajo interesa po nadaljevanju življenja. Skratka, da živalim ni mar, da jih uporabljamo, ampak jim je mar le kako jih uporabljamo. Po mnenju welfaristov živali nimajo sposobnosti samozavedanja in nimajo interesa po nadaljevanju življenja; imajo le interes, da niso ubite na boleči način.  

Welfaristi iz 19. stoletja si torej za razliko od prizadevanja za odpravo človeškega suženjstva niso prizadevali za odpravo živalskega suženjstva. Namesto tega so zagovarjali uvedbo zakonov, ki zahtevajo "humano" ravnanje z živalmi. A to, česar welfaristi niso dojeli je, da dokler imajo živali status lastnine, bo stopnja zaščite, ki jo zagotavljajo ti zakoni, ostala zelo nizka, kajti zaščita interesov živali zahteva finančne izdatke. Iz tega sledi, da se na splošno troši le toliko denarja in ščiti le tiste interese živali, ki imajo za posledico našo ekonomsko korist.

In od takrat se ni spremenilo popolnoma nič.

Welfaristi 21. stoletja še vedno vztrajajo, da živali nimajo interesa po nadaljevanju življenja ter to, da jih ubijemo, ne predstavlja moralnega problema. Peter Singer, ki velja za novodobnega protagonista welfare teorije iz 19. stoletja, slednje celo izrecno poudarja. Nazor, da živali nimajo interesa po nadaljevanju življenja tudi pojasni zakaj pri organizaciji PeTA (People for the Ethical Treatment of Animals) nimajo težav s tem, da ubijejo 90% živali, ki jih rešijo. Za welfariste smrt sama po sebi ne predstavlja "škode" za žival.

Poleg tega welfare regulacije večinoma ne storijo nič drugega kot le izboljšajo ekonomsko učinkovitost izkoriščanja živali. Povedano drugače, interese živali ščitimo le takrat, ko imamo od tega ekonomsko korist. Welfare kampanje za živali, kot npr. kampanja za zaplinjevanje piščancev ali za odpravo ograd za breje živali temeljijo izključno na ekonomski učinkovitosti. Skratka, te reforme se uvaja na osnovi tega, da bodo izboljšale proizvodno učinkovitost industrije izkoriščanja živali.  

Po 200 letih doktrine, ki je specistična (=življenje ne-človeške živali samo po sebi nima moralne vrednosti) in ki je dokazala, da je v praksi neučinkovita, je nastopil čas za spremembo.

Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


****** 
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. 

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ

Vse o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan: www.howdoigovegan.com

Sorodne teme (kliknite na povezavo):  



Ni komentarjev:

Objavite komentar