Veganstvo: morala, zdravje in okolje

3. februar, 2010 /avtor Gary L. Francione

Najmanj petkrat tedensko prejmem kakšno izmed različic sledečega vprašanja:

Ali bi se morali pri zagovarjanju veganstva držati le moralnih argumentov in ali je nekako "narobe" oz. "izdajalsko do živali" zanašati se na argumente v zvezi z dobrobitjo za človekovo zdravje in okolje? 

V zvezi s tem nameravam v bližnji prihodnosti objaviti podcast, a nekaj želim razjasniti že sedaj: meja med temi argumenti je precej bolj zabrisana, kot si morda mislite, kajti argumenti v zvezi z zdravjem in okoljem imajo tudi moralno dimenzijo.

Ko govorim o pravicah živali, poudarjam moralni argument, ki temelji na reinterpretaciji zahodne filozofske tradicije. Prav tako omenjam duhovno komponento Ahimse oz. nenasilja, ki je bila zame pomemben del mojega veganstva zadnjih 28 let. Duhovna komponenta prav gotovo ni nujna za to, da bi prišli do abolicionističnih zaključkov; nanjo se ne zanašam pri filozofskih argumentih, ki jih na primer podajam v svoji knjigi Introduction to Animal Rights: Your Child or the Dog?. Toda moja zaveza k nenasilju je pomemben del mojega razmišljanja.

Prav tako govorim o zdravju in okolju kot delu moralne/duhovne analize.

Moralna dolžnost, ki jo dolgujemo sami sebi je, da smo zdravi; zaužitje proizvodov, ki nam povzročajo škodo, je oblika nasilja, ki ga zadajamo sami sebi. Empirični dokazi, da za zdravje ne le, da ne potrebujemo živalskih proizvodov, pač pa da na najrazličnejše načine dejansko povzročajo škodo našemu telesu, postajajo vsak dan močnejši. Celo majhna količina živalskih proizvodov je lahko škodljiva. Enako kot imamo moralno dolžnost, da ne kadimo cigaret (četudi le "malo"), imamo dolžnost tudi poskrbeti, da to, kar dajemo v in na naša telesa (ne pozabite, da kar daste na svojo kožo, pronica v vaše telo!), ne povzroča škode. Tega ne dolgujemo le samemu sebi, temveč tudi ljudem in živalim, ki nas imajo radi in so odvisni od nas.  

In podobno, čeravno ne verjamem, da bi lahko imeli moralne dolžnosti, vezane neposredno na nečuteča bitja, imamo nedvomno dolžnost do vseh čutečih bitij, ki živijo v nečutečem okolju. Namreč, zaradi velikega števila čutečih bitij, ki naseljujejo naravo, je težko gledati na naravo kot na nečutečo v smislu, da do nje ne bi imeli nikakršnih moralnih dolžnosti. Drevo morda ni čuteče v smislu, da bi se zavedalo samega sebe, toda obstaja ogromno čutečih bitij, ki živijo v ali na drevesu oziroma so od drevesa odvisni. In vsa čuteča bitja – ljudje in živali – so odvisna od okolja za zdrav ekosistem. Uničenje okolja poraja številna resna moralna in duhovna vprašanja. Na živinoreji temelječe kmetijstvo uničuje okolje in vsa čuteča bitja v njem.  

Običajen ugovor veganstvu se glasi, da če bi vsi jedli na rastlinah temelječo hrano in bi bili vsi na rastlinski dieti, bi morali obdelovati več zemlje, kar bi imelo za posledico ubijanje večjega števila čutečih bitij. Toda to ne drži. Trenutno večino proizvedene rastlinske hrane namenjamo za krmo živali, ki zahtevajo na kilograme in kilograme rastlinskih beljakovin za to, da proizvedejo en kilogram mesa [Opomba: za pridelavo enega kilograma govedine je potrebnih 13 kilogramov žita in 30 kilogramov druge krme; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita in 30 kg druge krme; za 1 kg svinjine 5,9 kg žita; za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita; za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita. Vir]. Če bi jedli rastline neposredno, bi potrebovali manj rastlin in ne bi bili primorani uničevati ekosistema za širitev pašnikov [30 % vsega kopnega dela planeta zasedata živinoreja in pridelava hrane zanjo; 70 % amazonskega pragozda je izsekanega izključno za potrebe živinoreje (UN); op.p.].

Skratka, čeravno trdim, da sta moralni argument v prid pravic živali in duhovni argument v prid nenasilja najpomembnejši sporočili, imamo prav tako moralne dolžnosti do nas samih (in do ljudi in živali, ki so odvisni od nas), da vzdržujemo in izboljšamo svoje zdravje ter dolžnosti do ljudi in živali, da ne uničimo okolja.

Kot sem dejal na začetku, bom o tem kmalu objavil tudi podcast. Toda še prej se moram posvetiti zaključku svoje prihodnje knjige The Animal Rights Debate: Abolition or Regulation?, ki jo bo založba Columbia University Press izdala meseca maja. Morda do takrat ne bom toliko dejaven na blogu, toda takoj ko jo zaključim, se vrnem s polno močjo.

Če torej še niste vegan, postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in okolje, a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev. Vsi razglašamo, da smo proti nasilju. Vzemimo to resno. Storimo pomemben korak k zmanjšanju nasilja v svetu, začenši s tem, kaj damo v svoja usta in na svoja telesa.

In ne pozabite, ni nemogoče: Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary L. Francione
© 2010 Gary L. Francione

  

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/veganism-morality-health-and-the-environment/  

******

Če ste že vegan, prosim izobražujte ostale ljudi o veganstvu. Toda najprej izobrazite sami sebe. Predlagam, da začnete tukaj:

http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html  

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Aktivizem v praksi - 9.del: Pogovor o zdravju

2. Nekaj misli o pomenu izraza "vegan"

3. "Selfie morala" predstavlja moralni propad gibanja za pravice živali

4. Veganstvo: ne gre le za pravice živali

5. Gorila Harambe in piščanec

6. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali