Mediji poročajo, da kuharski mojstri po vsem svetu v znak
solidarnosti kuhajo t.i. amatriciano, slovito italijansko omako iz mesteca
Amatrice, ki ga je prizadel potres. Del zaslužka namenjajo za pomoč žrtvam
potresa. Amatriciana je tradicionalna omaka za testenine, osnova zanjo so
guanciale (prekajena slanina prašičkovih ličkov in podbradka), nariban sir
in paradižnik.
Menim, da je takšna poteza iz etičnega vidika zelo vprašljiva. Naša solidarnost je vse prevečkrat prežeta z dvojno moralo. Žal tudi tokrat. Omenjena jed namreč vsebuje prašičkova lička, prašičkov podbradek in sir, kar pomeni, da v resnici izkazujemo našo solidarnost z nedolžnimi žrtvami potresa s tem, da zadajamo trpljenje in smrt nekim drugim nedolžnim žrtvam (prašičkom in kravam). V tem ni nobenega smisla in je nasprotno od naše dobrosrčne narave, za katero trdimo, da nas vodi v prizadevanju za pomoč nemočnim žrtvam potresa.
Prav nobene takšne razlike ni med človeškimi in ne-človeškimi živalmi, ki bi upravičevala izkoriščanje enih na račun drugih. Niti ene. Nobenega konflikta ni med nami in prašički, kravami ali drugimi živalmi, ki bi zahtevala njihovo izkoriščanje in uboj. Edini razlog zakaj to počnemo je užitek ob okusu ali navada (tradicija), in to navkljub temu, da vsi soglašamo s tem, da užitek in navada ne moreta biti utemeljena razloga za to, da trpinčimo in ubijamo živali (navsezadnje vsi obsojamo početje raznih pasjeborcev in podobnih mučiteljev živali, ki zadajajo trpljenje in smrt živalim ravno zaradi užitka ali iz navade - in čeprav med njimi in nami morda obstaja psihološka razlika, pa v naših početjih ni nobene moralne razlike). In če rečemo, da lahko izkoriščamo živali zato, ker je to del tradicije, s tem pravzaprav ne povemo nič drugega kot to, da nekaj nemoralnega počnemo že dolgo časa. Navsezadnje so tradicija tudi suženjstvo, zatiranje žensk in vojne, saj se te stvari dogajajo že odkar obstaja človeštvo, pa jih nihče med nami ne zagovarja, kaj šele z argumentom tradicije.
Skratka, veliko bolje bi bilo, če bi v znak solidarnosti s prizadetimi ljudmi - katerimikoli ljudmi po svetu, ki so potrebni pomoči - izvajali dobrodelne akcije, ki ne vsebujejo popredmetenja nekih drugih čutečih bitij. In enako počeli tudi v vseh ostalih, vsakodnevnih situacijah.
Leon Kralj
Menim, da je takšna poteza iz etičnega vidika zelo vprašljiva. Naša solidarnost je vse prevečkrat prežeta z dvojno moralo. Žal tudi tokrat. Omenjena jed namreč vsebuje prašičkova lička, prašičkov podbradek in sir, kar pomeni, da v resnici izkazujemo našo solidarnost z nedolžnimi žrtvami potresa s tem, da zadajamo trpljenje in smrt nekim drugim nedolžnim žrtvam (prašičkom in kravam). V tem ni nobenega smisla in je nasprotno od naše dobrosrčne narave, za katero trdimo, da nas vodi v prizadevanju za pomoč nemočnim žrtvam potresa.
Prav nobene takšne razlike ni med človeškimi in ne-človeškimi živalmi, ki bi upravičevala izkoriščanje enih na račun drugih. Niti ene. Nobenega konflikta ni med nami in prašički, kravami ali drugimi živalmi, ki bi zahtevala njihovo izkoriščanje in uboj. Edini razlog zakaj to počnemo je užitek ob okusu ali navada (tradicija), in to navkljub temu, da vsi soglašamo s tem, da užitek in navada ne moreta biti utemeljena razloga za to, da trpinčimo in ubijamo živali (navsezadnje vsi obsojamo početje raznih pasjeborcev in podobnih mučiteljev živali, ki zadajajo trpljenje in smrt živalim ravno zaradi užitka ali iz navade - in čeprav med njimi in nami morda obstaja psihološka razlika, pa v naših početjih ni nobene moralne razlike). In če rečemo, da lahko izkoriščamo živali zato, ker je to del tradicije, s tem pravzaprav ne povemo nič drugega kot to, da nekaj nemoralnega počnemo že dolgo časa. Navsezadnje so tradicija tudi suženjstvo, zatiranje žensk in vojne, saj se te stvari dogajajo že odkar obstaja človeštvo, pa jih nihče med nami ne zagovarja, kaj šele z argumentom tradicije.
Skratka, veliko bolje bi bilo, če bi v znak solidarnosti s prizadetimi ljudmi - katerimikoli ljudmi po svetu, ki so potrebni pomoči - izvajali dobrodelne akcije, ki ne vsebujejo popredmetenja nekih drugih čutečih bitij. In enako počeli tudi v vseh ostalih, vsakodnevnih situacijah.
Leon Kralj
*****
Če še niste vegan, prosim
postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za
nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe.
Sorodne teme (kliknite
na povezavo):
5. Doslednost.
Pozdravljeni Gospod Kralj!
OdgovoriIzbrišiMalo off topic pa vseeno. Glede na to, da tako močno zagovarjate veganstvo, me zanima kdaj ste vi začeli s popolnoma vegansko prehrano, in ali ste vegan sprva postali zaradi vpliva ljudi okoli sebe (starši, drugo sorodstvo) in ostali vegan zaradi vaših kasnejših prepričanj, ali ste vegan postali že od začetka zaradi vaših prepričanj.
Z vsem dolžnim spoštovanjem,
Janez
Pozdravljeni, g.Janez!
IzbrišiHvala za vprašanje. Vegan sem postal v trenutku, ko sem spoznal, da ni mogoče moralno upravičiti izkoriščanja živali. Nato sem začel brati in se izobraževati na tem področju ter kasneje naletel tudi na abolicionistično teorijo prof.Francioneja, v kateri nisem našel niti ene nedoslednosti in je edina, ki zares osmišlja gibanje za pravice živali.
Veljavnost moralnih principov ni odvisna od tega koliko časa je nekdo potreboval za to, da je razpoznal to veljavnost in postal vegan. Nihče med nami ne dvomi o tem, ko gre za kršenje temeljnih človekovih pravic. Če je npr. Vinko potreboval 50 let za to, da je spoznal nemoralnost pretepanja žensk in s tem prenehal, to ne pomeni, da lahko potem Vinkov prijatelj Ludvik, ki je bil nagovorjen o nemoralnosti tega početja pri svojih 30 letih, reče: »Ok, lahko da je nasilje nad ženskami nemoralno, ampak Vinko je to počel do svojega 50. leta, zato imam jaz še 20 let v dobrem preden tudi sam preneham.«
In težava ni le v časovnem smislu, ampak tudi v smislu vira informacij. Nekateri vegani namreč menijo, da ker so sami postali vegani zavoljo t.i. "welfare" ideologije, je potemtakem prav zagovarjati pravice živali z idejo, da smo moralno napredni, če postanemo vegetarijanci ali če zasledujemo akcijo "Brezmesni ponedeljek" ali če kupujemo meso oz. mleko "srečno" izkoriščanih živali, jajca "proste" reje, ipd. Ne vem koliko ste kaj seznanjeni s tem, toda gre za stališče nasprotno abolicionističnemu, in sicer, da je problem v NAČINU izkoriščanja živali in ne v tem, da to SPLOH počnemo. Welfaristi namesto veganstva kot moralno osnovo promovirajo večje kletke, daljše verige, "humano" rejo, "prijazen" zakol, misleč, da bo to naposled pripeljalo do odprave izkoriščanja živali, toda v resnici s tem le pomirijo ljudi ter jih spodbudijo k nadaljevanju konzumiranja živali. Ponovno – nikoli ne bi počeli česa takega, če bi šlo za ljudi. Nihče ne oglašuje "humanega" posilstva ali akcijo "Pedofilstva prost ponedeljek", zato so tovrstne pobude zagovornikov živali zelo problematične in promovirajo specizem.
Sklepati, da je vir, ki je zbudil naše zanimanje za moralna vprašanja glede živali (še posebej, če smo kasneje spoznali, da tudi jesti izdelke "srečno" izkoriščanih živali ni prav) hkrati tudi najboljši vir za promoviranje pri drugih ljudeh, je zgrešeno. Vsak vegan ima nek svoj vir, ki mu je zbudil moralni impulz in ki ga je kasneje z nadgradnjo znanja pripeljal do spoznanja, da je rešitev veganstvo. Možnih sprožilcev moralnega impulza je toliko, kolikor je ljudi. Zato je napačno sklepati, da lahko izberemo poljubni sprožilec, ga določimo za univerzalnega ter uporabimo za zavzemanje za pravice živali. Če bi bil na primer moj sprožilec ta, da sem kot otrok gledal film Free Willy, to ne pomeni, da bi morali zdaj načrtno spodbujati gledanje filma Free Willy kot sredstvo za zagovarjanje pravic živali. Obstaja namreč mnogo več tistih ljudi, ki so gledali Willy-ja in niso postali vegani. Nekomu se je recimo lahko zbudil moralni čut med delom v klavnici, toda to ne pomeni, da moramo zdaj spodbujati vse ljudi naj delajo v klavnicah, če hočemo, da postanejo vegani. To bi bilo precej nepraktično, poleg tega pa tudi ni verjeti, da bi bilo to vsaj približno tako učinkovito kot podajanje logičnih argumentov nekomu, ki ŽE poseduje moralno zaskrbljenost za živali. Namreč, ta čut ŽE poseduje velika večina vseh ljudi, predvsem tisti, ki so kadarkoli imeli doma psa, mačko ali "hišnega ljubljenčka" in ga videli kot družinskega člana. Skratka, ne smemo mešati izvora moralne zaskrbljenosti (ki je lahko karkoli) z logičnimi argumenti v prid veganstva kot temeljne pravičnosti.
Malce sem izkoristil vaše vprašanje za to, da morda še kateremu drugemu bralcu razložim morebitne nejasnosti okoli tega, kar ste izpostavili. Vabljeni k spremljanju mojega bloga tudi v prihodnje. Če boste imeli še kakšen pomislek (tudi glede konkretne vsebine preteklih objav) vam z veseljem pomagam.
Lep pozdrav,
Leon Kralj