Robert Jensen in enakovrednost življenjskih vrst

30. marec, 2013 /avtor Gary L. Francione

Po mnenju profesorja Roberta Jensena, sicer naprednega misleca:

»Nihče v resnici ne verjame izreku "podgana je enakovredna prašiču, prašič psu in pes otroku", ki namiguje na enakovrednost življenj vseh bitij (ali vsaj življenj vseh sesalcev). No, pa ga preverimo: če bi se podgana, prašič, pes in otrok nahajali na cesti, po kateri se jim bliža tovornjak, rešite pa lahko le enega izmed njih, koga bi izbrali?« 

No, pa se pozabavajmo z Jensenovim testom. Tudi, če odgovorimo, da bi rešili otroka, le kaj nam to pove o moralnosti jedenja živali in živalskih proizvodov, uporabljanja živali v cirkusih, živalskih vrtovih, rodeih ali oblačenja v živalske kože?

Odgovor: Prav nič.

Da bo vse skupaj še bolj jasno, predvidevajmo, da se pred drvečim tovornjakom nahajata dva človeka – zelo star človek in dojenček. Tudi, če bi se odločili rešiti dojenčka, mar to pomeni, da je moralno sprejemljivo jesti starejše ljudi, izdelovati iz njih čevlje, jih uporabljati v cirkusih, živalskih vrtovih ali rodeih, jih uporabljati kot prisilne darovalce organov z namenom rešiti mlade ljudi oz. jih kako drugače obravnavati izključno kot vir oz. potrošno blago?

Ne, seveda ne.

Predvidevajmo, da bi se pred tovornjakom znašla dva otroka: Jensenov otrok in otrok nekoga drugega. Jensen bi nedvomno rešil svojega otroka. Ali to pomeni, da ima drugi otrok manjšo moralno vrednost in se ga lahko obravnava izključno kot vir oz. potrošno blago?

Ne, seveda ne.

Poleg tega, ko se odločamo o tem kaj pojesti za večerjo, nismo v situaciji, ki bi bila kakorkoli podobna tej, ki jo omenja Jensen. Če, kot priznava tudi Jensen sam, ne rabimo uživati živalskih proizvodov za optimalno zdravje, potem nismo pod nobenim pritiskom, ki bi nas silil k temu, da naj izberemo. Če jemo meso, mlečne izdelke ali jajca, medtem ko se lahko odločimo, da bomo jedli zelenjavo, sadje, žita, stročnice in oreščke, potem sodelujemo pri zadajanju trpljenja in smrti živalim le zavoljo gurmanskega užitka. Če živali v moralnem smislu sploh kaj veljajo, potem jim zadajati trpljenje in smrt zaradi tako očitno banalnega razloga kot je gurmanski užitek, ne more biti upravičeno.  

Jensen enostavno ignorira najpomembnejše vprašanje: Ali lahko upravičimo specizem? Če bi leta 1830 vprašali belopoltega človeka koga bi rešil smrti – drugega belca ali temnopolto osebo – bi bil odgovor popolnoma jasen. Pravzaprav, belopolti človek po vsej verjetnosti sploh ne bi razumel našega vprašanja in bi mislil, da smo nori ker sploh postavljamo takšno vprašanje. Naše moralne intuicije so torej precej nezanesljivo vodilo, saj je glavna težava v tem, da so te naše moralne intuicije okužene in pod vplivom prevladujočega predsodka, ki ga očitno ne znamo obrazložiti oz. razumsko upravičiti.

Ko rečem "vsa čuteča bitja so enakovredna", s tem mislim to, da smo glede kateregakoli čutečega bitja dolžni podati tehten moralno opravičljiv razlog za zadajanje trpljenja in smrti temu bitju. Trdim, da moj nazor v zvezi s tem ne le, da ni kontroverzen, pač pa se večina ljudi pravzaprav strinja z njim.

Vse kar moramo uvideti je, da užitek, zabava ali priročnost ne morejo šteti kot "tehten moralno opravičljiv razlog" za jedenje živali, oblačenje vanje ali njihovo uporabljanje. To nas neobhodno vodi do spoznanja, da je 99,99% vsega uporabljanja živali že v sami osnovi moralno neupravičljivega. 

Robert Jensen je sicer precej napredno razmišljujoči človek. A resnično mora prevetriti svoje poglede na etiko v odnosu do živali. Upam, da bo čimprej spoznal tudi, da če bi vse žito, ki ga namenjamo živini, porabili za nahranitev ljudi, bi lahko naredili pomemben korak k odpravi svetovne lakote. Za proizvodnjo enega kilograma živalskih beljakovin je potrebnih ogromno kilogramov rastlinskih beljakovin; veliko več vode je potrebne za pridelavo kilograma mesa kakor za pridelavo kilograma krompirja. Po pravici povedano, tudi če Jensen živalim ne bi pripisoval nikakršne moralne vrednosti in bi jo pripisoval le ljudem, bi ga to še vedno zavezovalo k veganski prehrani.        

****** 

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Svet je veganski! Če si ga želiš.

Gary Francione
Professor, Rutgers University

           

© 2013 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/robert-jensen-and-species-equality/  

Vse o tem zakaj in kako postati vegan:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Enakost in podobnost z ljudmi

2. Moralna zaskrbljenost, moralni vzgib in logični argument v zagovorništvu pravic živali

3. Človeška (ne)razumnost ne pozna meja

4. »Toda potreboval sem 10 let, da sem postal vegan.« Pa kaj potem?

5. Ko gre za ljudi je vse drugače

6. Pravičnost ni stvar osebnega mnenja