Dragi
kolegi:
Zagovorniki
pravic živali pogosto razpravljajo o tem ali se je za potrebe aktivizma prav
posluževati gradiva s krutimi prizori. Na primer, ali naj zagovorniki pravic živali
kažejo ljudem posnetke klavnic in drugih podobno brutalnih situacij?
Mislim,
da tu ni pravega ali napačnega odgovora, a vseeno vam želim ponuditi nekaj
iztočnic v razmislek.
Prvič,
nekateri ljudje enostavno ne bodo hoteli gledati krutih posnetkov oz. gradiva z
grozljivimi prizori in bodo zato odšli stran od vaše stojnice oz. zapustili
vaše predavanje. S tem izgubite priložnost za interakcijo in izobraževanje.
Drugič,
živimo v družbi, kjer so ljudje vajeni nenehno gledati skrajno nasilje in
krutost – v filmih, računalniških igricah in pri večernih poročilih. Na nek
način smo družba, ki je postala otopela za grozljivo nasilje. Zato ne bi smeli
precenjevati vpliva posnetkov in drugega gradiva, za katerega mislimo, da je
šokanten.
Tretjič,
gradiva z grozljivimi prizori skoraj vedno povzročijo, da se gledalčeva
pozornost usmeri k načinu ravnanja z
živalmi, namesto k problemu uporabljanja
živali. Namreč, če nekomu pokažete nek prizor, ki prikazuje strašljivo slabo
ravnanje, je njegova skoraj avtomatična reakcija ta, da bi morali ravnanje
izboljšati, ne pa da bi morali prenehati z uporabo v celoti. Običajen odgovor
se glasi nekaj takšnega kot: »Da, to je grozno; tega res ne bi smeli početi,
toda gotovo se da vse skupaj narediti bolj "humano"?«
In
ravno to je razlog, zakaj velike welfare organizacije [organizacije za "dobrobit /zaščito
/pravice" živali; op.p.] skoraj vedno izvajajo tovrstni "krvavi" aktivizem;
njihov cilj je namreč pridobiti podporo v prid spremembi, ki bo, kot trdijo sami,
naredila izkoriščanje živali bolj "humano". Ljudem npr. kažejo prizore groze
znotraj klavniških prostorov za piščance, z namenom, da dobijo podporo v prid
zaplinjanja piščancev; kažejo obratovanje konvencionalne baterijske reje kokoši
nesnic, z namenom, da dobijo podporo v prid jajc proste reje. Sporočilo je
jasno in nazorno: naj vam pokažemo kako grozno je, toda z vašo podporo bomo odpravili "najhujše zlorabe" in izboljšali stanje. Pravzaprav, številni programi za označevanje
"humanih" izdelkov živalskega izvora, ki jih podpirajo in
sponzorirajo te organizacije, dokazujejo, da problematizirajo ravnanje z
živalmi in ne njihovo uporabo.
Nekateri
zagovorniki živali pravijo, da sicer prikazujejo tovrstne posnetke, a da to
dopolnijo s sporočilom o odpravi uporabe živali. Čeprav je to bolje kot ne
dodati takšnega sporočila, je težava seveda v tem, da če prikazujete film oz.
predstavljate gradivo, ki je del celokupnega sporočila o reformah in
regulacijah izkoriščanja živali, bo težko nevtralizirati to welfare sporočilo,
ki je v tovrstnih gradivih običajno zelo nazorno. Izgledalo bo, kot da
nasprotujete gradivu, ki ga prikazujete, kar pa bo ljudi le zmedlo.
Četrtič,
menim, da je nujno pripraviti ljudi k razmisleku o temeljni nepravičnosti
uporabljanja živali. Zato v uvodu skoraj vsakega svojega predavanja o etiki odprem tematiko o našem soglasnem sprejemanju moralnega načela,
ki pravi, da ni prav zadajati živalim trpljenje in smrt "po nepotrebnem" ter
da mora vsako dosledno razumevanje
tega koncepta izključevati tisto trpljenje in smrt, ki je
zadano zaradi užitka, zabave ali priročnosti. Nato pojasnim, da je 99,99% naše
uporabe živali možno opravičiti izključno z užitkom, zabavo ali priročnostjo.
Večina ljudi se ni še nikoli zares soočila z lastno nedoslednostjo, ko gre za njihov odnos do živali. Večina ni nikoli pomislila na to, da nimajo tisti, ki
uživajo živalske proizvode, nobene pravice izrekati moralne sodbe in
kritizirati ljudi kot je recimo zloglasni pasjeborec Michael Vick.
Nato pojasnim, da če pustimo ob strani temeljno moralno vprašanje glede uporabe živali, se ravnanje z živalmi ne more bistveno izboljšati, kajti živali so lastnina in ekonomski interesi bodo vedno služili temu, da bodo standardi za dobrobit živali ostali nizki. Pravzaprav so reforme za dobrobit živali (welfare reforme) celo kontra-produktivne, saj poskrbijo, da se javnost počuti bolj prijetno ob uživanju živalskih proizvodov. Čedalje večji razcvet gibanja za meso "srečno izkoriščanih" živali je očiten dokaz tega problema.
Če
že kdaj uporabim kakšne posnetke (kar redkokdaj počnem), se poslužim takšnega
gradiva, ki izrecno opozarja na problematiko uporabe živali. Na primer,
zatočišče za rejne živali Peaceful Prairie Sanctuary ima nekaj odličnega
gradiva, ki razkriva zgrešenost reform za dobrobit živali. V svojih letakih
jasno povedo, da je rešitev v neuporabi živali.
Petič,
eden izmed najučinkovitejših posnetkov, ki sem jih kdajkoli videl, je posnetek dveh krav, ki čakata na vstop v
klavnico.
V tem videu ni nobene krvi – le zelo jasno in močno sporočilo, da sta
ti dve kravi ne-človeški osebi in da ga ni gurmanskega užitka, ki bi lahko
upravičil našo uporabo njiju, ne glede na to kako "humana" naj bi že bila ta
uporaba. Video je dolg 3 minute. Ne morem vam povedati koliko ljudi mi je
reklo, da je to ena izmed najbolj ganljivih stvari, ki so jih kdajkoli videli.
Skratka,
razumem, da je pomembno izobraževati javnost o realnostih sodobnega
izkoriščanja živali, a prav tako je pomembno, da damo jasno vedeti, da tudi če se
znebimo vseh intenzivnih farm in imamo le še družinske kmetije, ki jih nekateri
welfaristi prikazujejo kot idealne, ali tudi če se vsak laboratorij natančno drži
slehernega zakona in predpisa glede poskusov na živalih, bodo živali še vedno
mučene in prikrajšane za svoje najosnovnejše interese. Če zavzamemo stališče, da nobena uporaba
živali, najsibo še tako "humana", ne more biti moralno upravičena, se lahko zgodi,
da bomo ljudi sprva osupnili, zato ker so vajeni poslušati welfare sporočila.
Toda, če smo dovolj dobro pripravljeni in poznamo argumente v
prid veganstva in abolicionizma [odprave izkoriščanja živali; op.p.], bo
lahko rezultat takšnega aktivizma precej boljši in učinkovitejši v smislu spremembe
vedenja.
Dejstvo
je, da se ne bo nič spremenilo, dokler ne bomo premaknili paradigme stran od
nasilja k nenasilju; stran od "humanega" izkoriščanja k prenehanju
izkoriščanja.
Gary L.
Francione
© 2009 Gary L. Francione
© 2009 Gary L. Francione
Prevod:
Leon Kralj
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni
nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za
nenasilje do Zemlje in do samega sebe. In nikoli, zares nikoli, ne nasedite
nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano
izkoriščanje" živali
ali postopne "majhne
korake",
zato da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna
"industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj –
pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti ob tem ko izkoriščajo živali.
Če
ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu kot moralni
osnovi. Toda najprej izobrazite sami sebe. Predlagam, da začnete tukaj: http://leonkralj.blogspot.si/2016/04/ali-prvic-slisite-za-izraz.html
Če
pravimo, da imajo živali moralno vrednost (če niso zgolj predmeti), potem veganstvo ni le ena
izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da
pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je
veganstvo moralni imperativ.
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
Ni komentarjev:
Objavite komentar