Specizem single-issue kampanj

»Single-issue kampanje [kampanje, ki se osredotočajo le na točno določeno obliko izkoriščanja živali; op.p.] odražajo specizem na način, da ustvarjajo hierarhijo znotraj katere se daje nekaterim živalim večjo veljavo kot drugim. V določenih ozirih to počno tudi welfare kampanje [kampanje, ki pozivajo k bolj "humanemu" izkoriščanju živali; op.p.], toda pri single-issue kampanjah je to še bolj očitno. Na primer, kampanje, ki se tičejo človeku podobnih opic, delfinov in drugih morskih sesalcev ter slonov opozarjajo na to, da so te živali kognitivno in emocionalno (in v primeru človeku podobnih opic tudi genetsko) podobne človeku. Takšen pristop posledično ustvarja hierarhijo, ki privilegira določene živali in jih zmotno prikazuje kot bitja, ki so bolj vredna naše skrbi in zaščite.

Čeprav drži, da so določene ne-človeške živali bolj podobne človeku, pa povezovanje teh podobnosti z moralno vrednostjo predvideva, da je človeku podobno zavedanje samega sebe lastnost, ki je večvredna v primerjavi z zgolj sposobnostjo občutenja kot tako. Abolicionistični pristop odločno zavrača takšno stališče, o čemer bova bolj podrobno pisala v poglavju o abolicionističnemu načelu št.4. V drugih primerih je različna obravnava temelječa na vrsti manj očitna.

Na primer, spomnite se ene izmed najstarejših in najdlje trajajočih single-issue kampanj – kampanje proti krznu. Kakšna je moralna razlika med krznom in drugimi oblačili, narejenimi iz živali, kot so volna ali usnje? Odgovor je jasen: ni razlike. Živali, uporabljane za usnje ali volno niso moralno nič manj vredne od živali, ki se jih uporablja za krznena oblačila ali gala obleke. Toda kampanja proti krznu sporoča, da so živali, ki se jih izkorišča za krzno, v nekem smislu moralno vrednejše od živali, ki se jih uporablja za izdelavo usnjenih ali volnenih oblačil. Kampanje proti jedenju psov in mačk v azijskih državah sporočajo, da je moralno bolj sprevrženo jesti pse ali mačke kot jesti krave, prašiče, piščance ali ribe. Kampanja proti račjim/gosjim jetrom (foie gras) temelji na ideji, da se račja/gosja jetra razlikujejo in so hujša od drugega mesa. Kampanja za "Brezmesni ponedeljek" širi idejo, da živali izkoriščane za meso štejejo več od živali, ki se jih izkorišča za mlečne izdelke ali jajca.

V odgovor abolicionističnemu stališču, ki pravi, da je specistično promovirati bolj "humano" izkoriščanje živali, saj nikoli ne bi podpirali "humanega" suženjstva, "humanega" posilstva ali "humanega" kršenja ostalih temeljnih človekovih pravic, welfaristi trdijo, da je prav podpirati bolj "humano" kršenje temeljnih človekovih pravic.«  

Odlomek iz knjige Animal Rights: The Abolitionist Approach Book (stran 49-50)

► https://m.facebook.com/abolitionistapproach/posts/1254088814610870?comment_id=1256435111042907&comment_tracking=%7B%22tn%22%3A%22R%22%7D

Prevod: Leon Kralj

******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za nenasilje do Zemlje in do samega sebe. 

Če ste že vegan, potem izobražujte ostale ljudi o veganstvu. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

Vse o veganstvu:  www.howdoigovegan.com   

Sorodne teme (kliknite na povezavo):

1. Kaj je narobe s "single-issue" kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova

2. Single-issue kampanje v človeškem in živalskem kontekstu

3. "Zmaga"? Za koga?

4. Je vsaka kampanja hkrati tudi "single-issue" kampanja?

5. Sprevržena usklajenost kampanj za dobrobit živali in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali
6. Absurdnost kampanj za dobrobit živali - 2.del: Organizacija Animal Aid proti prašičji farmi

7. Pomembna je le sposobnost občutenja

8. Aktivizem v praksi – 6.del: Single-issue kampanje ne vodijo do odprave izkoriščanja živali