Večina
velikih organizacij in društev za pravice živali se osredotoča zgolj na "intenzivno rejo" živali. To je absurdno iz najmanj treh razlogov.
Prvič,
ta društva trdijo, da odpravljajo "najhujše oblike zlorab", ki se dogajajo v
sistemu reje živali. To seveda ni res. Celoten sistem reje je namreč ena velika "najhujša oblika zlorabe". Društva za pravice živali se osredotočajo (t.j. s
pomočjo kampanj zbirajo donacije) le na nekatere izmed praks reje, ki pa so večinoma
že tako ali tako ekonomsko najbolj ranljive. Ta društva se pretvarjajo, da
bo "intenzivna reja" le še stvar preteklosti, če bodo odpravljene ograde za
prašiče ali če bodo konvencionalne baterijske kletke za kokoši zamenjane s talno
rejo. Toda to je popolnoma zgrešeno. Prašiči in piščanci bodo še naprej mučeni in ubiti.
Drugič,
ta društva promovirajo idejo, da obstaja razlika med izkoriščanjem živali na "intenzivnih farmah" in izkoriščanjem živali na "družinskih kmetijah". Na kakršnikoli farmi ali kmetiji je še
vedno prisotna ogromna količina trpljenja in gorja. Ta fantazija o idiličnih "družinskih kmetijah" je natanko to – fantazija. Vse živali večinoma končajo v
istih klavnicah. V vsakem primeru so vse zaklane.
Vsa
ta društva promovirajo oz. podpirajo takšne ali drugačne kampanje in programe "srečnega izkoriščanja" živali. A le-ti še vedno vključujejo mučenje in
ubijanje živali. Glavni učinek teh kampanj in programov se kaže kot zagotovilo
potrošnikom, da so lahko moralno "osveščeni vsejedci", hkrati pa se s tem, ko s finančnimi
prispevki pomagajo njihovim društvom, operejo slabe vesti ob nadaljevanju
jedenja živali in oblačenja v njihove kože.
Tretjič,
če so živali moralno pomembne, potem jih ne bi smeli jesti, se vanje oblačiti
ali jih uporabljati, ne glede na to ali prihajajo iz farm "intenzivne reje", iz "družinskih kmetij" ali če imajo njihova trupla na trgovskih policah oznako "srečnega izkoriščanja".
Nikakor ne moremo upravičiti zadajanja katerekoli
ravni bolečine in trpljenja drugemu čutečemu bitju, če je naše edino opravičilo
za to gurmanski užitek ali moda. Da bi to spoznali sploh ne potrebujemo teorije
o pravicah živali; gre le za logično izpeljavo iz stališča, da živali niso
predmeti in imajo moralno vrednost.
Problem
ni "intenzivna reja" živali. Problem je vsa reja živali; problem je vsa
uporaba živali.
Razne
kampanje proti "intenzivni reji" nimajo nobenega opravka z živalmi. So le
vlečni voz za zbiranje donacij velikih organizacij in društev za zaščito/pravice
živali. Če ti je mar za živali in meniš, da imajo kakršnokoli moralno vrednost, potem postaneš vegan. Tako preprosto
je to.
******
Če
še niste vegan, prosim postanite vegan. Veganstvo pomeni nenasilje. V prvi
vrsti gre za nenasilje do drugih čutečih bitij, a tudi za
nenasilje do Zemlje in do samega sebe.
Če
so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni le ena izmed možnosti - je nuja.
Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za
pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.
Gary
L. Francione
Board
of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University
©
2014 Gary L. Francione
Prevod:
Leon Kralj
Sorodne
teme (kliknite
na povezavo):
3. Absurdnost kampanj za
dobrobit živali v praksi – 2.del: Organizacija Animal Aid proti prašičji farmi
5. Odprto pismo dr.
Milošu Židaniku (avtor Leon Kralj)
6. "Single-issue" kampanje v človeškem in živalskem kontekstu
6. "Single-issue" kampanje v človeškem in živalskem kontekstu
Ni komentarjev:
Objavite komentar