torek, 22. september 2015

ŽIVALI: Naša moralna shizofrenija

Trdimo, da živali jemljemo resno. Vsi se strinjamo, da je povzročanje "nepotrebnega" trpljenja ali smrti živali moralno nesprejemljivo. 
A kaj to pomeni? 
To mora med drugim pomeniti, da je povzročanje trpljenja ali smrti živali zgolj v namen užitka ali zabave, zgolj zaradi priročnosti ali pa iz gole navade, nesprejemljivo.
Ampak kako pogosto sploh lahko upravičimo izkoriščanje živali s čim drugim kot užitkom, zabavo, navado ali priročnostjo? Izredno redko - skorajda nikoli.  

Večino živali ubijemo za hrano. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (UN-FAO) ljudje letno ubijemo 70 milijard živali - kamor niso vštete ribe in druge morske živali (teh je okoli 1 bilijon - to je milijon milijonov!). To je preko 170 milijonov ubitih vsak dan, 7 milijonov vsako uro, 150.000 vsako minuto, oziroma 2.000 vsako sekundo! To število nenehno raste in se bo v drugi polovici tega stoletja podvojilo. 

Kako lahko upravičimo to klanje? 


1. Tega se ne da upravičiti s trditvijo, da je prehranjevanje z živalskimi proizvodi potrebno iz zdravstvenih razlogov. Očitno je, da hrane živalskega izvora ne potrebujemo. Pravzaprav je na voljo vse več dokazov, da so živalski produkti za človeško zdravje škodljivi.

2. Tega se ne da upravičiti s trditvijo, da je "naravno", ker se ljudje že tisočletja prehranjujemo z živalmi. Dejstvo, da nekaj že dolgo počnemo, še ne pomeni, da je to moralno pravilno. Ljudje so bili stoletja rasisti in seksisti, zdaj pa priznavamo, da sta rasizem in seksizem moralno napačna.

3. Tega se ne da upravičiti niti s trditvijo, da je potrebno za globalno ekologijo. Vedno bolj je očitno, da so posledice živinoreje za okolje katastrofalne:
- Po podatkih UN-FAO živinoreja proizvede več emisij toplogrednih plinov kot uporaba fosilnih goriv vsega svetovnega prometa skupaj (avtomobili, letala, ladje, tovornjaki, vlaki, itd.).
- Za živinorejo je izkoriščanih 30% celotne kopenske površine na Zemlji in 33% vseh obdelovalnih površin je namenjenih pridelavi krme za živino.
- Izmed vsega izsekanega amazonskega pragozda ga je kar 90% izsekanega izključno za potrebe živinoreje.
- Človeštvo pridela tolikšno količino žit, ki zadostuje za prehrano 15 milijard ljudi (za dve Zemlji), a ga je večina namenjena za krmo živine, medtem pa strada 1 milijarda ljudi, pri čemer vsak dan umre 40.000 otrok zaradi lakote! Ker živali pojedo veliko več beljakovin, kot jih proizvedejo, je žito, ki bi moralo biti namenjeno ljudem, uporabljeno za živalsko krmo. S tem, poleg drugih dejavnikov, živinorejska industrija veliko ljudi obsodi na lakoto.
- Potrebe živinorejske industrije po pašnikih in poljih za živalsko krmo so čedalje večje, kar se odraža v krčenju gozdov in obširni degradaciji zemlje zaradi prekomerne paše, kompaktifikacije in erozije.
- Živinoreja predstavlja veliko grožnjo vedno bolj omejenim vodnim virom. Pridelava krme zahteva izredno velike količine vode, prekomerna paša na velikih površinah vpliva na vodni cikel, živinoreja pa je tudi velik onesnaževalec voda. 
- Za vsak kilogram živalskih beljakovin žival povprečno poje 16 kilogramov rastlinskih beljakovin v zrnju in paši.  
- Za vsak kilogram govedine je potrebnih več kot 100.000 litrov vode! Za kilogram žita le 900 litrov (več kot 100-krat manj).
- itd. 

Se pravi...
Edini razlog, s katerim vsako leto povzročamo trpljenje in smrt več kot bilijonu živali, je ta, da nam jih je v užitek jesti; da nam jih je priročno jesti; da smo tako navajeni.
Z drugimi besedami - ni nobenega dobrega razloga. 

Poleg tega je naš odnos do ne-človeških živali zelo zmeden. Veliko nas živi z domačimi živalmi kot so psi, mačke, itd. Te živali imamo radi. So pomembni člani naših družin. Dajemo jim imena. Skrbimo za njihove potrebe. Žalujemo, ko umrejo.
Hkrati pa zapikujemo vilice v druge živali, nič drugačne od tistih, ki jih imamo radi. V tem ni nobenega smisla.

NAŠE RAVNANJE Z ŽIVALMI


Ne le, da živali uporabljamo v vsakovrstne namene, ki jih ne moremo šteti za "potrebne", z njimi ravnamo na načine, katerim bi rekli mučenje, če bi šlo za ljudi. 

Obstajajo zakoni za dobrobit živali, ki zahtevajo, da z živalmi ravnamo "humano". Vendar so ti zakoni večinoma brez pomena, saj so živali lastnina; so materialne dobrine, vredne le toliko, kolikor jim pripišemo. V očeh zakona se živali ne razlikujejo od avtomobilov, pohištva ali kake druge lastnine, ki jo posedujemo. 

Ker so živali lastnina, je ljudem načeloma dovoljeno, da živali uporabljamo v katerikoli namen, ki nam je pogodu, in jim ob tem povzročamo grozovito trpljenje.

ZAKAJ NE SPREJMEMO BOLJŠIH ZAKONOV IN INDUSTRIJSKIH STANDARDOV?

Večina organizacij za zaščito živali v ZDA in Evropi (tudi v Sloveniji) zatrjuje, da je rešitev problema izkoriščanja živali v izboljšanju zakonov za dobrobit živali ali v pritisku na industrijo, da izboljša standarde ravnanja z živalmi. Te organizacije se zavzemajo za bolj "humane" načine zakola, bolj "humane" načine zapiranja živali, kot so na primer večje kletke in podobno. Nekatere izmed teh organizacij trdijo, da bo s stalnim izboljševanjem načinov ravnanja z živalmi uporaba živali nekoč popolnoma odpravljena ali vsaj občutno zmanjšana.

Pa je to res rešitev? Ne, ni. 

Gospodarska dejstva kažejo, da imajo reforme za dobrobit živali le malo, če sploh kaj učinka. V jajcu talne reje je toliko trpljenja kot v tistem iz baterijske. 

Označevanje izkoriščanja živali kot bolj "humanega" javnosti dovoljuje, da lažje sprejema izkoriščanje živali, to pa spodbuja nadaljnje konzumiranje živalskih produktov in lahko celo poveča količino trpljenja in smrti.


Poleg tega ni nobenega zagotovila, da reforme za dobrobit živali vodijo k odpravi uporabe živali ali vsaj občutno zmanjšanje le-te. Prvi zakoni za dobrobit živali so bili sprejeti že pred več kot 200 leti, kljub temu pa danes izkoriščamo večje število živali in na bolj grozovite načine kot kadar koli prej v zgodovini človeštva. 


Najpomembnejše pa je, da reformiranje izkoriščanja živali zanemarja bistveno vprašanje: kako sploh lahko upravičimo izkoriščanje živali - ne glede na to, kako "humano" ravnamo z njimi? (Odgovor: Nikakor.)

KAJ JE REŠITEV?

Rešitev je popolno prenehanje, ne pa reguliranje izkoriščanja živali. Rešitev je v spoznanju, da moramo osnovno pravico, da ni lastnina drugega človeka, ki jo ne glede na njegove značilnosti priznavamo sočloveku, priznati tudi vsem drugim čutečim (perceptivno zavedajočim) bitjem. 

KAJ TO PRAKTIČNO POMENI? 

Gotovo se sprašujete, kaj lahko storite, da bi pripomogli k odpravi izkoriščanja živali. 
Je nekaj, kar lahko storite.  

Postanite vegan/veganka. Zdaj. Ne čez eno, dve ali deset let. Veganstvo pomeni, da več ne jemo ali na kak drug način uporabljamo živalskih izdelkov. 

Veganstvo ni le način prehranjevanja, ampak je moralna in politična zaprisega k odpravi izkoriščanja živali na osebnem nivoju in poleg prehrane zajema oblačila, ostale izdelke in druga osebna dejanja ter izbire.

Veganstvo je tisto, kar lahko vsi storimo danes - prav zdaj - in s tem pomagamo živalim. Ne zahteva dragih kampanj, sodelovanja velikih organizacij, zakonodaje ali česarkoli drugega kot le spoznanja, da če imajo "pravice živali" kakršenkoli pomen, potem je ubijanje živali, kakor tudi prehranjevanje z njihovimi telesi, neupravičljivo. 

Veganstvo z zmanjšanjem povpraševanja zmanjšuje trpljenje in smrt živali. Predstavlja zavrnitev sprejemanja neljudi kot človeške komoditete in priznanje njihove inherentne vrednosti.

Veganstvo je tudi zaprisega k nenasilju. Vegansko gibanje za pravice živali je gibanje miru in zavrača nasilje nad vsemi živalmi - tako človeškimi kot ne-človeškimi. 

Veganstvo je najpomembnejša oblika političnega aktivizma, ki se ga lahko udeležimo v imenu živali.  

In ko postanete vegan/veganka, začnite izobraževati svojo družino, prijatelje in ostale ljudi v vaši okolici, da tudi oni postanejo vegani. 

Če želimo doseči popolno odpravo izkoriščanja živali, je vegansko gibanje nujen pogoj. In to gibanje se začne z odločitvijo posameznika. 

AMPAK KAJ JE NAROBE Z OSTALIMI ŽIVILI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO MESO? (mleko, jajca, itd.)

Razlikovanje med konzumiranjem mesa in konzumiranjem mleka ali ostalih živalskih produktov ni smiselno. Z živalmi, izkoriščanimi za mleko, jajca ali druge produkte, se ravna prav tako slabo, če ne še slabše, kot z živalmi, rejenimi za meso, nazadnje pa končajo v isti klavnici in tudi njihovo meso pojemo. V kozarcu mleka, kepici sladoleda ali jajcu je prav toliko trpljenja in smrti kot v zrezku.


Trditev, da obstaja moralna razlika med konzumiranjem mesa in konzumiranjem mlečnih izdelkov, jajc ali ostalih živalskih produktov, je tako nesmiselna kot trditev, da obstaja moralna razlika med tem, če pojemo veliko kravo, ali če pojemo majhno kravo.

Dokler več kot 99% ljudi meni, da je konzumiranje živalskih produktov sprejemljivo, se za živali nič ne bo resnično spremenilo.

TOREJ ... 


Odločitev je vaša. Nihče je ne more sprejeti namesto vas. Vendar, če verjamete, da imajo življenja neljudi kakršnokoli moralno vrednost, prenehajte sodelovati pri ubijanju živali, ne glede na to, kako "humano" se ravna z njimi. 

Pridružite se abolicionističnemu gibanju. Postanite vegan/veganka. Danes. Postati vegan/veganka je enostavno. In je pravilna odločitev. 

Za več informacij obiščite: 
www.AbolitionistApproach.com 
ter
www.howdoigovegan.com 

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University


--------
Povzeto po: http://www.abolitionistapproach.com/media/pdf/ARAA_Pamphlet_A4_Slovenian.pdf

Sorodne teme (kliknite na povezavo)
1. Ali prvič slišite za izraz "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.
2. Kaj lahko VSAKDO izmed nas stori za dosego odprave izkoriščanja živali
3. Moralne zablode organizacij in društev za pravice živali
4. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali
5. ŠEST TEMELJNIH NAČEL ABOLICIONISTIČNEGA PRISTOPA K PRAVICAM ŽIVALI



6 komentarjev:

  1. Rastline so ravno tako živa bitja kot živali!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljen, "Anonimni"! Dovoli mi, da odgovorim na tvoj pomislek:

      1.) Rastline so resda žive, vendar ne čutijo v smislu ČUSTVENEGA delovanja kot ljudje in živali, temveč se zgolj odzivajo na dražljaje (npr. na razne vremenske pojave - obračanje proti soncu, ipd.). Gre torej za FIZIKALNI in ne za čustveni odziv.

      2.) Rastline seveda nimajo centralnega živčnega sistema, kar pomeni, da ne občutijo bolečine, še posebej ne na način kot jo občutimo ljudje in živali.

      3.) Vsako bitje na planetu je skozi evolucijo razvilo določene sposobnosti, ki jim omogočajo preživetje. To je še posebej razvidno takrat, ko so soočene z nevarnostjo. Ljudje in živali več kot očitno zbežimo od vira nevarnosti (npr. ob požaru, napadu drugega bitja, ipd.), medtem ko rastlina tekom evolucije ni razvila te sposobnosti.
      Prvi primer:
      Če npr. pod rastlino prižgemo plamen ognja, rastlina ne bo zbežala stran. Če bi torej rastline imele sposobnost ČUTENJA, bi tekom evolucije razvile sposobnost, da se izognejo plamenu. (Po drugi strani poskus s plamenom in npr. psom več kot očitno rezultira v odmiku psa od ognja).
      Drugi primer:
      Več kot očitno je, da nekaterim rastlinam "rezanje njihovih udov" zelo koristi. Pri sadnem drevju je obrezovanje vej celo priporočljivo, ravno tako se da s sekanjem na polovico rešiti mnoge posušene kaktuse, ipd.
      Le čemu bi rastlina prosperirala z izvajanjem "nasilja" nad njo? (retorično vprašanje)

      4.) Tudi ČE bi rastline čutile bolečino na način, kot jo čutimo ljudje in živali, to še vedno ne bi bil tehten argument za uživanje mesa in ostalih živil živalskega izvora. Za proizvodnjo 1kg mesa je namreč potrebno 16kg rastlin (v obliki krme, npr. žit). Kar pomeni, da vsejedi ljudje "trpinčijo in ubijejo" 16-krat več "čutečih" rastlin kot vegani.
      Vsak, ki torej resnično verjame v tezo, da rastline čutijo, bi moral biti moralno zavezan k veganstvu.

      Argument v tej točki tudi pojasnjuje zakaj na svetu ni niti enega Društva proti mučenju brokolija, ali Zveze za odpravo nasilja nad paradižniki, ali Zavoda za zlorabljeni stročji fižol. Vsi vemo, da bi bil sleherni človek, ki bi ustanovil podobno organizacijo, deležen posmehovanja in bil kaj hitro označen za šaljivca. Upravičeno.

      Sklep:
      NIHČE v resnici ne verjame, da kuhanje brokolija na kakršenkoli način zbuja podobne občutke nelagodja in slabe vesti kot kuhanje živega jastoga. Zato so ponavadi izjave v stilu "tudi rastline so živa bitja!" obupani poskus upravičiti nekaj kar ni moč moralno upravičiti. Bizarnejši kot so izgovori, bolj smo lahko prepričani, da se tak človek še kako dobro zaveda, da z ubijanjem živali za človekov užitek "nekaj ne štima".

      Izbriši
  2. kaj pa predvajanje glasbe rastlinam in njihov odziv

    OdgovoriIzbriši
  3. Pozdravljen, liberator!

    Hvala za tvoj komentar.
    Odziv rastlin na glasbo ni čustvene narave, temveč fizikalne. Podobno se na različne dražljaje odzivajo tudi mnogi predmeti, pa to še ne pomeni, da premorejo čustva.
    Na primer: zvonec se odzove, če spustimo elektriko skozi žice, s katerimi je povezan. Ali to pomeni, da zvonec odgovarja? Ne. Ali to pomeni, da je zvonec zavesten ter da ima občutke? Ne, seveda ne. Zvonci se odzivajo, rastline se odzivajo. Niti zvonci niti rastline ne premorejo zavesti in občutkov. Ne odgovarjajo na nič, saj niso zmožni odgovora.

    Zagovorniki "rastlinske etike" pogosto zatrjujejo, da enostavno ne moremo vedeti, ali imajo rastline občutke. Pravijo, da imajo morda občutke, kakršnih zaenkrat še ne znamo prepoznati. Na primer, čeprav Daniel Chamovitz (ena največjih znanstvenih avtoritet na tem področju) verjame, da rastline niso sposobne mišljenja, dodaja: »A morda tako menim le zaradi trenutnih omejitev svojega lastnega mišljenja!«

    Ponujam tri enostavne odgovore:

    Prvič:
    To lahko rečemo za karkoli. Na primer, lahko trdimo, da ne moremo resnično vedeti, ali ni neka travna bilka ponovno utelešeni Albert Einstein. Prav lahko bi bila Einstein. Enostavno še nimamo pripomočkov, s katerimi bi to dokazali. Postavljati absurdne trditve in zatrjevati, da morda niso absurdne, je absurdno početje.

    Drugič:
    Razen, če želimo ignorirati načelo evolucije, moramo pojasniti, čemu bi se pri rastlinah razvila značilnost, s katero si nimajo kaj pomagati. Če bi rastline čutile bolečino, ne bi mogle glede tega ničesar storiti. Lahko bi samo trpele bolečino, kajti rastline ne morejo steči stran.

    Tretjič:
    Tudi, če bi bile rastline res čuteča bitja, v nasprotju z vsem, kar vemo o njih, bi z uživanjem živil živalskega izvora še vedno pokončali več rastlin kakor z direktnim uživanjem rastlin. Torej, če nas nekdo, ki za kosilo žveči polkilski zrezek povpraša o rastlinah, ga je vredno spomniti, da je bila krava, katere del je postal zrezek, nekoč sesalec z občutki in z živčevjem, zelo podobnim človeškemu – skratka, nedvomno čuteče bitje. Za nastanek polkilskega zrezka je bilo potrebnih približno 8 kg rastlinskih beljakovin. Končna bilanca je torej ubit čuteči sesalec, skupaj z osmimi kilogrami domnevno čutečih rastlin.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Glede tretje točke... Krava je travo. Trava ob tem ne umre. Iz iste korenine raste naprej. Ko nekdo poje kravo, poje eno bitje. Ko nekdo je gomolje rastline, ob tem načeloma rastlina pogine. Vegani pogosto jedo gomolje. Tako da to, da na račun veganstva umre manj živih bitij, je bujna domišljija, nič drugega.

      Izbriši
  4. To, da nobena rastlina ne čustvuje, je dogma ljudi, ki so prepričani, da je za čustvovanje potreben točno takšen organ, kot ga oni pričakujejo. Znanost ne ve zares ali kakšna od rastlin čustvuje ali ne. So pa verniki, ki se v to na žive in mrtve prepričujejo.

    OdgovoriIzbriši