----------
Trdim, da osredotočanje zagovornikov pravic živali zgolj na posamične prakse izkoriščanja živali [single-issue kampanje], kot so npr. kampanje Za Slovenijo brez krzna ali Stop vivisekciji, ipd., neizogibno promovira izkoriščanje živali. Tovrstne kampanje so namreč zgrešene tako iz praktičnega, kot – predvsem - iz moralnega vidika. Zagovarjam tezo, da je
potrebno problematiko izkoriščanja živali naslavljati celostno, saj v
nasprotnem primeru dosegamo ravno nasprotni učinek in še bolj poglabljamo
moralno zmedo v javnosti glede odnosa do živali.
Na tem mestu prilagam kratek blog z zgornjim naslovom,
ki ga je napisal prof. Gary L. Francione, ustanovitelj abolicionističnega pristopa k pravicam živali, avtor knjižne uspešnice Etika v kuhinji ter prvi akademik na svetu, ki je v redni univerzitetni kurikulum uvedel predmet
o pravicah živali. V blogu lepo razloži v čem je glavna težava tovrstnih kampanj in kaj bi bilo
smiselno spremeniti, v kolikor se zavzemamo za odpravo izkoriščanja živali.
Leon Kralj
Leon Kralj
------------
Spoštovani kolegi,
prejšnji večer sem v odgovor na moje bloge v zvezi s single-issue kampanjami, prejel
naslednjo e-pošto:
»Profesor Francione,če po vašem mnenju single-issue kampanje, ki se osredotočajo le na posamično problematiko, niso smiselne, mar to pomeni, da ne bi smeli podpreti naporov, ki se vlagajo v pomoč trpečim na Haitiju, zato ker ne pomagamo trpečim tudi kjerkoli drugje? Mar to ne vodi do tega, da ne storimo ničesar?«
To je dobro vprašanje. O tem sem že pisal v preteklosti, a v luči aktualnih objav je
prav, da se temu posvetimo ponovno.
Ko vlagamo napore v pomoč na Haitiju, s tem ne izjavljamo, da je
trpljenje nekje drugje dobro. Vsi vemo, da je trpljenje nedolžnih ljudi slaba
stvar, kjerkoli se že zgodi. Dejstvo, da se odločimo pomagati na Haitiju, ne
pomeni, da s tem mislimo, da je trpljenje ljudi, recimo v Darfurju, dobro ali
da so tam živeči ljudje manj vredni pomoči. Podoben primer: dejstvo, da se
odločimo delati v kampanji proti zlorabam otrok ne pomeni, da na drugi strani smatramo
posilstvo odraslih za sprejemljivo ali moralno manj sporno.
Na kratko: če so dejanja X, Y in Z z moralnega vidika vsa nezaželjena,
naše osredotočanje na X ne pošilja sporočila, da sta Y in Z moralno
sprejemljiva.
Ko je govora o živalih, pa je stvar drugačna. Za večino ljudi je
jedenje mesa, mlečnih izdelkov in vseh drugih živalskih proizvodov ali nošenje
in uporaba živalskih produktov tako naravno kot pitje vode ali dihanje zraka. Ko
tako izpostavimo eno izmed oblik izkoriščanja živali, jo s tem neizogibno
razločimo v moralnem smislu.
Se pravi, ker večina ljudi misli, da je jedenje mesa, mlečnih izdelkov
in jajc nekaj »naravnega« in ne vzbuja nobene moralne dileme, naše osredotočanje
in opozarjanje na nemoralnost uživanja mesa pošilja sporočilo, da uživanje
mlečnih izdelkov in jajc ni sporno ter da je njihova uporaba moralno sprejemljiva
ali vsaj bolj sprejemljiva od mesa.
Če povzamem: v kolikor so X, Y in Z vsi sprejeti kot moralno neoporečni,
a izpostaviš X kot moralno problematičnega, s tem jasno namiguješ javnosti, da
se Y in Z razlikujeta od X, zaradi česar nista moralno nesprejemljiva ali sta v
moralnem smislu vsaj drugačna od X.
S tovrstno težavo se srečujemo vsakodnevno: ljudje so prepričani, da se
v moralnem smislu nošenje krzna razlikuje od oblačenja v usnje, volno ali
svilo; prav tako mislijo, da se jedenje mesa z vidika morale razlikuje od
uživanja drugih živalskih proizvodov.
In prav to predstavlja težavo pri kampanjah, ki izpostavljajo le
posamično problematiko s področja izkoriščanja živali. Pri obravnavanju
človeške problematike se tovrstne težave ne pojavljajo.
Prav tako ne potrebujemo posamičnih kampanj s katerimi bi spodbujali
postopne korake k pravičnosti, oziroma s katerimi bi nagovarjali postopni
aktivizem. Obstaja namreč nekaj kar lahko vsakdo od nas naredi vsak dan:
postane vegan in na ustvarjalen, nenasilen način izobražuje ljudi o veganstvu.
Naj bom karseda jasen: menim, da so kampanje, ki se osredotočajo le na
posamično prakso izkoriščanja živali problematične, saj pomagajo ohranjati
zmedo pri ljudeh. Menim, da bi se morali zagovorniki živali načrtno oddaljiti
od tovrstnih kampanj. Če pa že vztrajate pri sodelovanju v njih, prosim vsaj
poskrbite, da je sporočilo o neizkoriščanju živali kristalno jasno in nazorno.
Na primer, če v mesto pride cirkus in želite protestirati proti tovrstnemu
dogodku, potem tako pri vključevanju te problematike v svojo literaturo
[letake, brošure, knjige,...] kot tudi pri vseh pogovorih z ljudmi (pri svojem
miroljubnem in nenasilnem protestu) poskrbite za to, da nedvoumno poveste, da
je problematično vsakršno izkoriščanje živali ter da cirkusi predstavljajo
zgolj enega izmed načinov izkoriščanja, zaradi česar bi morali vsi prenehati z jedenjem živil živalskega izvora, oblačenjem v živalske kože (volna, usnje, krzno, svila) in prenehati sodelovati pri vseh dejavnostih, ki uporabljajo izkoriščane živali (ZOO, cirkusi, zabaviščni parki, itd.). Cirkus uporabite kvečjemu kot izhodišče za
nadaljnjo razpravo, a ga v moralnem smislu ne prikazujte kot drugačnega od
drugih oblik izkoriščanja živali.
Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor, Rutgers University
-----------
Prevod: Leon Kralj
Ni komentarjev:
Objavite komentar