Eden izmed pogostih pomislekov v zvezi z veganstvom je, kaj bo z vsemi milijardami udomačenih živali, če jih nehamo izkoriščati, ubijati in jesti - mar naj jih kar spustimo v naravo? Ali veganski svet ne pomeni hkrati tudi kršenje naravnega ravnovesja oz. izumrtja krav, kokoši, itd.?
Tule je odgovor:
Udomačene živali niso niti približno podobne temu, kar naj bi v resnici bile.
Tekom zgodovine jih je človek s križanjem in gensko manipulacijo tako zelo
spremenil, da sploh ne spominjajo več na živali izpred nekaj stoletij. Zato ta
udomačena bitja niso del naravnega sveta, temveč so del sveta, ki smo ga mi
umetno ustvarili. Ta bitja smo razvili za svoje egoistične namene – hrano,
obleko, družbo, itd..
Z drugimi besedami – te nekdaj veličastne, samostojne živali smo
naredili popolnoma odvisne od nas. Zato udomačene svinje, krave, psi, mačke, kokoši, itd., ne zmorejo preživeti v divjini. Mi odločamo v
kakšnih pogojih bodo živele, mi odločamo kaj bodo počele, mi odločamo kdaj in
koliko bodo jedle, mi odločamo kdaj bodo šle ven (če sploh), skratka ta bitja smo si v
celoti podredili in njihova življenja zreducirali na golo služenje našim
sebičnim zahtevam.
In ker se udomačene živali niso znašle v tej godlji po svoji krivdi,
temveč izključno zaradi človeka, je edino pravično, da jih ponovno osvobodimo. Osvoboditev ne pomeni, da jih spustimo v divjino, temveč da jih nehamo "proizvajati", da torej prenehamo z načrtno vzrejo novih
in novih živali, bodisi za zrezek, sir, jajčno pito ali za "hišne ljubljenčke". Kako? Tako, da postanemo vegani. Vsakdo, ki postane vegan, neposredno pripomore k reševanju tega problema. In ko bomo prenehali jesti živila živalskega izvora, bomo istočasno nehali
skrbeti za razmnoževanje novih živali za našo hrano. Veganstvo tako naslavlja problem izkoriščanja živali pri samem izvoru.
Naša dolžnost je, da karseda dobro poskrbimo za tiste živali, ki so že tukaj, dokler ne umrejo naravne smrti. Narava bo veliko
bolj naravna brez udomačenih živali. Kar se tiče udomačenih živali torej ne
moremo govoriti o "izumrtju".
Kaj pa rastline? Vse rastline, ki jih človek prideluje za hrano, so posledica umetnega izbora in ne naravne selekcije, Ali predlagaš, da torej opustimo tudi vse kulturne rastline in se prehranjujemo izključno s koreninicami in gozdnimi sadeži?
OdgovoriIzbrišiNe, ne predlagam tega. Naša moralna dolžnost je vezana izključno na čuteča bitja, torej na ljudi in živali. Če kaj "dolgujemo" rastlinam v smislu moralnosti, to pravzaprav ne dolgujemo njim, temveč ljudem in živalim, ki te rastline jedo.
IzbrišiTvoj pomislek je zato na žalost popolnoma zgrešil bistvo. Namiguje na približno takšno zmoto, kot če bi rekli, da imamo moralno dolžnost do noža kot morilskega orožja, namesto do človeka, ki smo ga s tem nožem umorili.
Skratka - če vseeno odgovorim na tvoje vprašanje - predlagam, da opustimo izkoriščanje nedolžnih in ranljivih čutečih bitij (kamor spada tudi gensko manipuliranje s "hišnimi ljubljenčki"), saj to zadosti le našim egoističnim težnjam. To med drugim v praksi pomeni, da posvajamo brezdomne živali, jim pri tem ponudimo karseda ljubeče življenjsko okolje, jih steriliziramo/kastriramo, ter postanemo vegani - da torej iz svojega vsakodnevnega življenja umaknemo izdelke živalskega izvora in se povrnemo k zdravju in okolju najprijaznejšim živilom - k raznoliki, pisani in okusni polnovredni rastlinski prehrani.
http://leonkralj.blogspot.si/2015/10/trije-enostavni-koraki-za-ucinkovito.html
Lp,
Leon