torek, 22. september 2015

ŠEST TEMELJNIH NAČEL ABOLICIONISTIČNEGA PRISTOPA K PRAVICAM ŽIVALI


1. Vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) imajo eno pravico - temeljno pravico do tega, da niso obravnavana kot lastnina drugih.

Obrazložitev:
V naši družbi imajo živali status lastnine in so uporabljane izključno kot sredstvo za zadovoljitev človekovih teženj. In čeprav pravimo, da priznavamo živalim moralno vrednost in da jih ne dojemamo kot navadne predmete, njihov status lastnine v resnici pomeni, da pravzaprav nimajo moralne vrednosti; imajo le ekonomsko vrednost. Vsi razpoznavamo, da je obravnavati ljudi kot lastnino v nasprotju s priznanjem ljudi za bitja z moralno vrednostjo. Vsi sprejemamo temeljno moralno načelo, ki pravi, da mora biti vsem ljudem (ne glede na njihove osebne značilnosti) priznana osnovna moralna pravica do tega, da niso obravnavani kot lastnina. Na tem načelu sloni celotna svetovna obsodba človeškega suženjstva. Lastniški status živali pomeni, da so živali obravnavane kot predmeti, ne glede na to ali temu ugovarjamo. Med človeškimi in ne-človeškimi živalmi ni nobene takšne razlike, ki bi upravičila nepriznavanje enake temeljne pravice vsem čutečim ne-človeškim živalim, kot jo priznavamo vsem ljudem. Vsem čutečim bitjem moramo priznati enakovrednost v tem, da niso obravnavana oz. uporabljena izključno kot sredstvo za dosego človekovih ciljev. Abolicionistični pristop zavzema stališče, da so vse oblike izkoriščanja živali – ne glede na to kako domnevno "humane" - moralno neupravičene.


2. Priznavanje temeljne pravice iz prvega abolicionističnega načela pomeni, da moramo odpraviti in ne zgolj regulirati institucionalizirano izkoriščanje živali, ter da ne bi smeli podpirati kampanj za "dobrobit" živali [t.i. welfare reforme] ali kampanj, ki se osredotočajo zgolj na posamične oblike izkoriščanja živali [t.i. single-issue kampanje].

Obrazložitev:
Priznavanje živalim pravice do tega, da niso uporabljane kot lastnina, zahteva, da se zavzemamo za odpravo in ne zgolj za reguliranje institucionaliziranega izkoriščanja živali z namenom da bi ga naredili bolj "humanega". Abolicionisti zavračamo welfare kampanje (kampanje za "dobrobit" živali). Zavračamo tudi single-issue kampanje, vrsto regulacijske kampanje, ki označuje določeno obliko izkoriščanja živali za drugačno ali hujšo od ostalih oblik izkoriščanja, in ki posledično namiguje na to, da so ostale oblike izkoriščanja sprejemljive oz. vsekakor sprejemljivejše od te, ki je izpostavljena v posamični kampanji. Tako welfare kot tudi single-issue kampanje v bistvu promovirajo izkoriščanje živali, kar se odraža v poslovnem sodelovanju med domnevnimi zagovorniki pravic živali in institucionaliziranimi izkoriščevalci.


3. Veganstvo je moralna osnova, pri čemer je ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu temelj vsakega resnega zagovorništva pravic živali.  
  
Obrazložitev:
Obstaja veganstvo in obstaja izkoriščanje živali: tretja možnost ne obstaja. Ne biti vegan pomeni neposredno sodelovati pri izkoriščanju živali. Nobene moralne razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi (mleko, mlečni izdelki, jajca) ter med hrano živalskega izvora in uporabo živali za obleko ali ostale izdelke. Vsa vsebujejo trpljenje, vsa vsebujejo smrt in vsa predstavljajo kršnje temeljne pravičnosti. Abolicionisti predstavljamo veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ in kot edini razumni odgovor na spoznanje, da imajo živali moralno vrednost. Če živali kaj štejejo v moralnem smislu, potem jih ne moremo obravnavati kot potrošno blago, jih jesti, se oblačiti v njihove kože ali jih izkoriščati v druge namene. Enako kot ne moremo biti za odpravo suženjstva, če smo lastniki sužnjev, ne moremo biti abolicionisti oz. za odpravo živalskega suženjstva, če hkrati uživamo ​​živalske izdelke. Za abolicioniste je veganstvo vprašanje temeljne pravičnosti. "Abolicionistični pristop k pravicam živali" je izvorno, neodvisno družbeno gibanje. Zagovarjanje veganstva kot temeljnega načela pravičnosti ne zahteva velikih, bogatih korporacij ali "voditeljev." To je nekaj, kar lahko in tudi moramo početi vsi kot množično gibanje. Vsak od nas mora biti vodja.


4. Abolicionistični pristop pogojuje moralni status živali izključno s sposobnostjo občutenja in z nobeno drugo kognitivno značilnostjo. Vsa čuteča bitja so si enakovredna v tem, da ne smejo biti uporabljena izključno kot potrošno blago.

Obrazložitev:
Občutenje je subjektivna zavest: obstaja nekdo, ki zaznava in doživlja svet. Čuteče bitje ima svoje interese; se pravi, prioritete, potrebe ali želje. Če je bitje čuteče, to zadostuje, da ima pravico ne biti uporabljeno kot sredstvo za dosego človekovega cilja, kar vzajemno nalaga človeku moralno obvezo, da ne uporabi to bitje kot svoj vir. Čuteče bitje ne rabi imeti človeku podobne kognitivne lastnosti, da bi imelo pravico ne biti obravnavano kot lastnina.


5. Enako kot zavračamo specizem (diskriminacijo na podlagi življenjske vrste), zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije, vključno z rasizmom, seksizmom, heteroseksizmom, diskriminacijo starejših, diskriminacijo ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju in diskriminacijo ljudi z ozirom na njihov socialni status. 

Obrazložitev:
Specizem zavračamo zato, ker enako kot rasizem, seksizem, heteroseksizem in ostale oblike človeške diskriminacije, uporablja moralno irelevanten kriterij (življenjsko vrsto) za neupoštevanje in razvrednotenje interesov čutečega bitja. Toda vsakršno nasprotovanje specizmu je smiselno le v okviru celokupnega nasprotovanja vsem oblikam diskriminacije. To pomeni, da ne moremo nasprotovati specizmu in obenem trditi, da kot zagovorniki živali nimamo mnenja glede ostalih oblik diskriminacije. Ne moremo reči, da je življenjska vrsta moralno sporen kriterij za neupoštevanje in razvrednotenje interesov živali, a da obenem nimamo izoblikovanega mnenja o tem ali so rasa, spol ali spolna usmerjenost moralno sporni kriteriji za neupoštevanje in razvrednotenje interesov ljudi. Naše nasprotovanje specizmu zahteva od nas, da nasprotujemo vsem diskriminacijam.


6. Načelo nenasilja je srž gibanja za pravice živali. Nasilje je problem, zato nasilje ne more biti del rešitve.

Obrazložitev:
Abolicionistični pristop promovira nenasilje, saj smatra gibanje za pravice živali za podaljšek mirovnega gibanja, ki vključuje skrb za ne-človeške živali. Glede na to, da večina ljudi aktivno sodeluje v izkoriščanju živali, je nemogoče razločevati izkoriščevalce živali na tiste, nad katerimi je oziroma ni upravičeno izvajati nasilje. In nenazadnje, ker je izkoriščanje živali splošno zelo razširjeno v naši družbi in smatrano za normalno, nasilje nad izkoriščevalci živali ne more biti razumljeno nikakor drugače kot patološki odziv na to kar se smatra za normalno. Edini način je sprejeti veganstvo kot moralno osnovo na individualni ravni ter na družbeni ravni izvajati ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu, z uporabo abolicionističnega pristopa. 

********
Opomba:
Da bi sprejeli abolicionistični pristop, ni potrebno biti veren, stremeti k duhovnosti ali biti ateist. Lahko ste verni, stremite k duhovnosti, lahko ste ateisti ali karkoli vmes. Popolnoma vseeno je.
Tisto, kar šteje je:
(1) da vam je moralno mar za živali in da jim želite dobro. Ta vaša moralna skrb/moralni impulz lahko izvira od kjerkoli, bodisi duhovnega bodisi ne-duhovnega vira; ter 
(2) da smatrate za veljaven logični argument, ki pravi, da naša moralna skrb ne bi smela biti omejena zgolj na nekatere živali, temveč mora biti razširjena na vsa čuteča bitja ter da bi morali odpraviti in ne zgolj regulirati izkoriščanje živali.  

Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University

Anna Charlton
Adjunct Professor, Rutgers University

-----------


Prevod: Leon Kralj 
******
Podrobnejšo obrazložitev in utemeljitev vsakega izmed šestih načel si lahko preberete tukaj: 
https://leonkralj.blogspot.si/2016/06/abolicionisticni-pristop-do-vprasanja.html

Sorodne teme (kliknite na povezavo)
1. Ali prvič slišite za "Abolicionistični pristop k pravicam živali"? Začnite tukaj.
2. Veganstvo in diskriminacija
3. Sprevržena usklajenost "welfare" in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali
4. Medsebojna prepletenost človekovih pravic in pravic živali
5. Resnica o "gibanju za pravice živali"
6. Trije enostavni koraki za učinkovito zagovorništvo pravic živali




38 komentarjev:

  1. Napisal si: "Zavračamo tudi single-issue kampanje, vrsto regulacijske kampanje, ki označuje določeno obliko izkoriščanja živali za drugačno ali hujšo od ostalih oblik izkoriščanja, in ki posledično namiguje na to, da so ostale oblike izkoriščanja sprejemljive oz. vsekakor sprejemljivejše od te, ki je izpostavljena v posamični kampanji."

    Vprašanje je, ali dejansko namigujejo ali TI podtikaš in potem mlatiš moža iz slame. Morda malo mešano?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Boris,

      za večino ljudi je jedenje živil živalskega izvora ter nošenje in uporabljanje živalskih produktov nekaj tako normalnega kot spanje ali dihanje zraka. Če izpostaviš eno izmed oblik izkoriščanja živali, jo s tem neizogibno razločiš v moralnem smislu. Ker večina ljudi misli, da je jedenje mesa, mlečnih izdelkov in jajc nekaj "naravnega" in ne sproža nobene moralne dileme, tvoje osredotočanje in opozarjanje na nemoralnost uživanja mesa sporoča, da uživanje mlečnih izdelkov in jajc ni sporno ter da je njihova uporaba moralno sprejemljiva ali vsaj bolj sprejemljiva od mesa.

      V kolikor so X, Y in Z vsi sprejeti kot moralno neoporečni, a izpostaviš X kot moralno problematičnega, s tem jasno namiguješ javnosti, da se Y in Z razlikujeta od X, zaradi česar nista moralno nesprejemljiva ali sta v moralnem smislu vsaj drugačna od X. S tovrstno težavo se srečujemo vsakodnevno: ljudje so prepričani, da se v moralnem smislu nošenje krzna razlikuje od oblačenja v usnje, volno ali svilo; prav tako mislijo, da se jedenje mesa z vidika morale razlikuje od uživanja drugih živalskih proizvodov. In prav to je glavna težava single-issue kampanj (kampanj, ki se osredotočajo na posamično obliko izkoriščanja živali).

      To se lepo odraža tudi v javnem zbiranju podpore za single-issue kampanje. Če želimo, da kampanja uspe (npr. kampanja proti krznu, vivisekciji, lovu, cirkusom z živalmi, ipd.), moramo vzpostaviti koalicije podpornikov, ki zajemajo čim širši krog ljudi, vključno s tistimi, ki verjamejo, da je izkoriščanje živali samo po sebi sprejemljivo in ki nasprotujejo le tisti obliki izkoriščanja živali, na katero se nanaša posamezna kampanja. Takšne kampanje MORAJO poiskati najmanjši skupni imenovalec med vključenimi v koalicijo, kajti v nasprotnem primeru bi izgubile ta del koalicije.

      In ravno v tem je težava.

      Single-issue kampanja, ki se npr. osredotoča na nasprotovanje foie gras (jetrna pašteta prisilno pitanih gosi), si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki bo vključevala ljudi, ki jedo meso, a mislijo, da se foie gras v moralnem smislu razlikuje od ostalega mesa (čeprav se ne). Single-issue kampanja, ki se osredotoča na meso, si prizadeva vzpostaviti koalicijo, ki bo vključevala ljudi, ki uživajo mlečne izdelke in jajca, a mislijo, da se to moralno razlikuje od mesa (čeprav se ne). Single-issue kampanja, ki se osredotoča na krzno, si prizadeva vzpostaviti koalicijo ljudi, ki nosijo volno, usnje ali svilo namesto krzna (čeprav med njimi ni moralne razlike).

      Ker si single-issue kampanje (in welfare kampanje na splošno) prizadevajo vzpostaviti koalicijo ljudi, katerih velika večina sodeluje pri ravnanju, ki se v ničemer ne razlikuje od vsebine na katero cilja kampanja, ki jo podpirajo, te kampanje NEOBHODNO promovirajo tisto izkoriščanje živali, ki ni predmet te kampanje. Namreč, tiste oblike izkoriščanja oz. proizvode, ki niso predmet kampanje (a se v resnici v moralnem smislu ne razlikujejo od nje), MORAJO označiti kot bolj "humane" oz. "zaželene". Z drugimi besedami, single-issue kampanje sporočajo javnosti, da je tisti živalski proizvod, ki ni predmet te kampanje, tisto, česar BI SE MORALI ljudje posluževati in podpirati.

      Vse tovrstne kampanje se MORAJO pretvarjati, da se ravnanje ali proizvod, na katerega se nanaša posamezna kampanja, v moralnem smislu razlikuje od ravnanj ali proizvodov, ki niso predmet kampanje ter da so slednje moralno zaželene alternative. Če se tistim, ki nadaljujejo s sodelovanjem pri izkoriščanju živali ne reče, da jih njihovo izkoriščanje dela "sočutne", potem ne bodo podprli teh kampanj. Ljudi pripravijo do tega, da se počutijo prijetno in le-to se doseže z zahrbtno pretvezo, da je predmet kampanje nemoralen, medtem ko njihovo ravnanje ni nemoralno oz. je precej manj nemoralno.

      Nadaljevanje tega argumenta si lahko prebereš v blogu z naslovom »Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali«: https://leonkralj.blogspot.si/2016/11/zakaj-kampanje-za-dobrobit-zivali-in.html

      Izbriši
    2. Razumem, kaj hočeš povedat, ampak to, kar govoriš, ni res. So primeri, kjer je res in so primeri, kjer ni res, ti pa si vse vrgel v isti koš.

      Izbriši
    3. Seveda je res. Vedno. Če meniš, da ni, potem prosim utemelji.

      Izbriši
  2. Napisal si: "Enako kot zavračamo specizem (diskriminacijo na podlagi življenjske vrste), zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije, vključno z rasizmom, seksizmom, heteroseksizmom, diskriminacijo starejših, diskriminacijo ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju in diskriminacijo ljudi z ozirom na njihov socialni status."

    Si kdaj v življenju delal na vrtu? Kako si obravnaval polže, koloradske hrošče, uši, ...?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Zdravo, Boris!

      Prvič: če bi bili vsi ljudje vegani, bi potrebovali mnogo manj obdelovalnih površin za gojenje hrane, zato bi umrlo tudi precej manj polžev, koloradskih hroščev in uši, za katere te skrbi.

      Drugič: bistvena moralna razlika je, ali ubiješ nekoga namerno ali nenamerno. Na primer: pri gradnji cest oz. določanju hitrostne omejitve lahko strokovnjaki zelo natančno izračunajo kolikšna je statistična verjetnost za prometno nesrečo na določenem odseku ceste. Vzemimo na primer, da se določi omejitev 70km/h, ki predstavlja statistično verjetnost za 1 smrtno žrtev letno. Toda, ali to zdaj pomeni, da je enako, če ta človek umre v prometni nesreči na naši cesti ali pa če ga ustrelimo s puško? Seveda ne. Povzročiti smrt posredno in nenamerno (preko gradnje cest) je nekaj povsem drugega kot povzročiti smrt direktno in namerno (hladnokrvni umor).

      In enako velja za živali: biti vegan pomeni, da ne trpinčiš in ne ubijaš živali namerno, kadarkoli je to praktično izvedljivo (tudi na vrtu, seveda). Toda če nismo vegani, potem povsem namerno in direktno sodelujemo v načrtnem vzrejanju, izkoriščanju in ubijanju živali. Živali, ki jih ljudje jemo, so tu izključno zato, ker smo jih načrtno (umetno) spravili na ta svet z namenom, da jih izkoristimo in ubijemo. To seveda ne velja za polže, koloradske hrošče in uši, ki jih omenjaš. Bistvena moralna razlika je ali namerno vzrediš bitje, zato da ga izkoristiš in ubiješ, ali pa je smrt nesrečna posledica nekih drugih dejavnosti (na primer dela na vrtu ali vožnje s kolesom, ko ti komar ali mušica prileti v čelado in umre). Rešitev te problematike seveda ni v tem, da dvignemo roke, češ - ker ne morem preprečiti vseh smrti, bom nadaljeval s popolnoma nepotrebnim in namernim izkoriščanjem živali, temveč je rešitev v tem, da preprečimo vse tiste smrti, ki jih z lahkoto preprečimo - začenši s tem kaj damo v usta trikrat dnevno. To je moralna osnova.

      Če bi bili vsi ljudje etični vegani, bi zelo hitro iznašli način kako masovno pridelovati hrano brez kakršnegakoli ubijanja živali (tudi polžev, koloradskih hroščev in uši). Ljudje smo zelo dobri, ko gre za iznajdbe, ki podpirajo naše interese oz. vrednote, ki jih spoštujemo. Dokler pa je 99% ljudi neveganov, je večina predlaganih rešitev takšnih, ki ignorirajo živali. A na srečo se že dogajajo pozitivne spremembe, kot je npr.vertikalna proizvodnja rastlinske hrane: http://gizmodo.com/the-worlds-largest-indoor-vertical-farm-is-being-built-1717140120 Vsaka tovrstna farma lahko prehrani več stotisoč ljudi in predstavlja 75-krat večjo produktivnost v primerjavi s klasično proizvodnjo. Poleg tega porabi kar 95% manj vode, je brez vsakršnih pesticidov in seveda ne ubija nobenih živali.

      Skratka, veganstvo ni sinonim za "popolnost", pač pa moralna OSNOVA oz. prvi korak, mimo katerega ne moremo, če govorimo o temeljni pravičnosti v odnosu do živali - enako kot ne biti rasist, ne biti seksist ali ne biti pedofil ni sinonim za "popolnost", pač pa moralna OSNOVA, mimo katere ne moremo, če govorimo o temeljni pravičnosti v odnosu do soljudi. Vsa nadaljnja prizadevanja so nesmiselna, če ni izpolnjena ta osnova.

      Izbriši
    2. Rad bi pošten odgovor s tvoje strani glede tega, ali imaš vrt ali njivo in če ja, kaj narediš s polži, ušmi, mravljami,...
      In če ga nimaš, obrazloži, zakaj ga nimaš in zakaj sam ne pridelaš vsega in zakaj ne skrbiš za to, da polžev ne bo in da jih zato ne bo treba pobit?

      Ne odgovarjat za druge, sprašujem te osebno in konkretno.

      Izbriši
    3. Sprašujem te pa zato te stvari, ker sumim, da teoretiziraš in da je v praksi na tvoj račun ogromno nepotrebnih smrti. Če se motim, me pa prepričaj, da ni tako.

      Izbriši
    4. Boris, česa ne razumeš? Biti vegan pomeni ne jesti živil živalskega izvora, se oblačiti v njihove kože in jih izkoriščati za druge namene.

      Ali si še vedno vegan, če nimaš svoje njive? Seveda. Enako kot si še vedno proti kršenju temeljnih človekovih pravic, če nimaš svoje njive. Zaradi globalizacije in prostih trgovinskih sporazumov je namreč proizvodnja VSEGA kar uporabljamo hočeš-nočeš prežeta s trpljenjem in smrtjo številnih ljudi (ne le živali). Torej ne le na moj račun, pač pa na račun VSAKEGA človeka, je ogromno nepotrebnih smrti. Najmanj kar lahko storimo je, da prenehamo NAMERNO in NEPOSREDNO zadajati to trpljenje in smrt in postanemo vegani. Kot že rečeno - to je prvi in NEOBHODNI korak kar zadeva spoštovanje temeljne pravičnosti v odnosu do živali; enako kot je prenehati pretepati ženske, zlorabljati otroke ali širiti sovraštvo do temnopoltih, istospolno usmerjenih in drugih nenenakovredno obravnavanih manjšin, prvi in NEOBHODNI korak kar zadeva spoštovanje temeljne pravičnosti v odnosu do ljudi.

      Skratka, tvoj pomislek je straw-man fallacy.

      p.s. Kadarkoli mi pot prekriža polž, mravlja, komar ali kdorkoli že, in imam možnost izbire oz. je to praktično izvedljivo, ga seveda pustim pri življenju.

      Izbriši
    5. Napisal si: "Skratka, tvoj pomislek je straw-man fallacy."

      Ne ni in bova prišla do tega, če boš odgovarjal.

      Izbriši
    6. Napisal si: "Zaradi globalizacije in prostih trgovinskih sporazumov je namreč proizvodnja VSEGA kar uporabljamo hočeš-nočeš prežeta s trpljenjem in smrtjo številnih ljudi (ne le živali). Torej ne le na moj račun, pač pa na račun VSAKEGA človeka, je ogromno nepotrebnih smrti. "

      V celoti gledano je to zelo zmotno. Če sam pridelaš svoje pridelke, lahko sam skrbiš, da je nepotrebnih smrti veliko veliko manj. Ne le smrti, tudi k ohranjanju celih vrst živih bitij lahko prispevaš s tem. Vsakdo, ki bi lahko prideloval svojo hrano in skrbel, da je nepotrebnih smrti manj, in namesto tega kupuje konvencionalno hrano, se prostovoljno odloča, da bo prispeval k trpinčenju, rušenju gnezd, zastrupljanju ekosistema s pesticidi, redukciji živalskih vrst, uničevanju družin sesalcev,... Alternativna opcija je še, da namesto da sam pridelaš, kupiš od kmeta, za katerega veš, da ravna etično in ekološko primerno.

      Če kupuješ konvencionalno hrano, zame po tvoji definiciji nisi noben vegan. Na račun financiranja takšnega načina se prostovoljno odločaš, koga boš podpiral.

      Koga podpiraš? Kupuješ konvencionalno, industrijsko pridelano hrano? Če jo, je ta cel tvoj blog zate fikcija, sanje...

      Izbriši
    7. Ljudje, ki uživajo zgolj rastlinsko hrano, vendar to dobijo iz konvencionalnega kmetijstva, veliko več prispevajo h krepitvi nepoštenega odnosa do živih bitij, kot ekološki (ekološki v pravem pomenu besede ekološki, ne kvazi ekološki) vegetarijanci. Na račun prvih je več trpljenja, več zastrupljanja ekosistema, večja erozija tal,... lahko še par deset stvari naštejem.

      Izbriši
    8. Malo v aforizmu rečeno: "Če je zate lahko nekdo vegan po tvoji definiciji veganstva (vključuje cel življenjski slog, način oblačenja, odnos do živali in skrb za njih), hkrati pa z uživanjem industrijskega konvencionalnega kmetijstva to krepi in financira, potem sem jaz kot pretežno ekološki vegetarijanec na potenco večji "vegan"".

      Izbriši
    9. Zapisal si, da si "pretežno ekološki vegetarijanec". Se pravi, da nisi vegan in ješ (nekatera) živila živalskega izvora? Ok. Prosim razloži mi potemtakem, zakaj se pogovarjava o tvoji domnevni moralni zaskrbljenosti za nesrečno škodovanje prostoživečim živalim na poljih, ko pa nimaš nikakršnih težav z NAMERNIM škodovanjem živalim, čigar dele teles ješ?

      Ne obstaja "bolj vegan" ali "manj vegan". Si le vegan ali pa nisi. Izkoriščaš živali ali pa jih ne. Ali gledaš nanje kot na vir zase ali pa kot na osebnosti z inherentno vrednostjo življenja. Tretja možnost ne obstaja.

      Postati vegan je NEOBHODNO, če govorimo o moralni zaskrbljenosti zanje. Moralna osnova. Prvi korak. Vsi nadaljnji ukrepi (uporabljati le ekološko pridelano rastlinsko hrano) so le dodaten plus in vsekakor nekaj k čemur moramo stremeti. Toda brezpogojni temelj je, da prenehaš podpirati načrtno vzrejanje z namenom izkoriščanja in pošiljanja živali v klavnice. Sicer je tvoja izražena moralna zaskrbljenost zanje gola hinavščina.

      To ni obsojanje, je le dejstvo.

      Izbriši
    10. Si v zmoti in lahko razložim, ampak najprej odgovori na to ali ješ konvencionalno industrijsko hrano in če, v kolikšnem deležu.

      Izbriši
  3. Napisal si: "biti vegan pomeni, da ne trpinčiš in ne ubijaš živali namerno, kadarkoli je to praktično izvedljivo"

    Kje si vzel to definicijo veganstva?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Boris,

      na to sem ti že odgovoril v komentarju pod blogom z naslovom »Razumeti stališče pristašev welfare pristopa k pravicam živali«, prosim preberi si: http://leonkralj.blogspot.si/2015/09/razumeti-stalisce-pristasev-welfare.html

      Če nisi vegan, sodeluješ pri trpinčenju in ubijanju živali v odsotnosti vsakršne nuje (torej namerno), kajti NIHČE ne rabi jesti mesa, mleka, mlečnih izdelkov ali jajc za zdravje. Biti vegan pomeni ne početi tega. Ti ni "definicija" kot sicer razumemo ta pojem, ampak dejstvo.

      Izbriši
    2. Se pravi, kdaj si nazadnje pojedel konvencionalni kruh iz industrijskega poljedelstva? Predvidevam, da je verjetnost, da ne ustrezaš svoji definiciji vegana, ekstremno visoka. Ampak dajva preverit, kaj je res...

      Izbriši
    3. Boris, odgovor na tvoje vprašanje najdeš zgoraj (28. maj 2017 15:10).

      Izbriši
  4. Če bi bili vsi vegani (ne vem po kateri definiciji), hkrati pa bi se prehranjevali z industrijsko konvencionalno hrano (kar totalno ne paše v tvojo definicijo vegana, ampak ajde), bi šel ekosistem k vragu še prej, kot kaže, da bo šel zdaj. Oz. je vprašljivo, kaj bi bilo prej, ker je živinoreja huda grožnja ekosistemu na račun proizvedenega metana, ki ima na dolgi rok (pozor, važen podatek je na dolgi rok) za faktor 100 višji toplogredni učinek, kot CO2. Skratka, industrijsko konvencionalno kmetijstvo je izjemno rušilno in niti najmanj nekaj, kar bi vegan iz tvoje definicije veganstva financiral.

    Glej https://en.wikipedia.org/wiki/Extinction glede izumiranja vrst.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ne vzrediti, izkoristiti, ubiti in pojesti žival v prvi vrsti ni nekaj kar dolgujemo ekosistemu, pač pa živali osebno. Šele nato vsemu drugemu. Predstavljaj si, da bi razglabljali o spornosti koncentracijskih taborišč in bi nekdo rekel, da je to "huda grožnja ekosistemu" zaradi toplogrednega učinka, ki ga ima sežig ljudi v plinskih celicah. Verjetno hitro uvidiš problem, kajne? Reče se mu ignoriranje osnovnega moralnega vprašanja - zapiranja in sežiganja nedolžnih človeških žrtev.

      Enako velja, ko so v igri živalske žrtve. Zato je ponovno (in vsakič znova) tvoj pomislek osnovan na ničemer drugem kot specizmu.

      p.s. Nikjer ne trdim, da nisem za ekološko, sonaravno pridelavo rastlinske hrane. A to je povsem druga tema.

      Izbriši
    2. Kako si prišel do specizma, če govorim o ubijanju živalskih vrst, ki jih povzročajo vegani (iz splošne definicije pojma veganstvo) in kvazi vegani (iz tvoje definicije pojma veganstvo)??

      Nuditi dom živali, pustiti, da ona izkorišča (ponavljam, spet govoriš kot bi bilo izkoriščanje samo po sebi slabo, kar je napačna raba te besede) tebe in ti njo, pustiti živali, da živi življenje, kot ji pripada, je to, kar dolgujemo ekosistemu in živalim.

      Izgleda, da ti ni razumljivo, da vsak vegan, ki se prehranjuje z industrijsko konvencionalno pridelano hrano, prispeva k izumiranju vrst bolj, kot vsak ekološki vegetarijanec.

      Za primer si dal koncentracijska taborišča. Kaj to, da po nepotrebnem izumirajo cele vrste (ne zgolj posamezni pripadniki te vrste) na račun zastrupljanja s pesticidi, monokulturami, zastrupljanjem podtalnice,.. itd., to pa ni specizem po tvojem? Nihče, ki je takšno hrano, ni vegan iz definicije veganstva, ki jo podajaš. Nihče.

      Izbriši
    3. Oz. ja, moj pomislek bazira na specizmu. Ampak ne mojem. Na specizmu kvazi veganov iz tvoje definicije pojma veganstvo. Tistih, ki verjamejo, da so super duper pošteni do živali ob polnem krožniku jedi iz konvencionalnega industrijskega poljedelstva, na račun katerih je poginilo "stokrat več" živali, kot bi bilo treba in na račun katerih se je ogrožalo živalske vrste... in se še ogroža. Ne bo treba več dolgo ogrožati... še par desetletij (mogoče stoletij), pa bo najverjetneje konec, če ne bo mentalnega zasuka in drastične spremembe v pridelavi rastlin.

      In ja, še enkrat... če ješ konvencionalno pridelano industrijsko hrano, podpiraš specizem na tretjo potenco.

      Izbriši
    4. Nisem rekel, da podpiraš konvencionalno pridelano industrijsko hrano. To bom rekel, ko boš potrdil, da jo poješ kar precej. Si upaš? Ali ni res in ješ zgolj ekološko in doma pridelano?

      Izbriši
  5. Zelo cenim veganstvo. Ampak veganstvo v praksi v polnem pomenu besede veganstvo iz tvoje definicije veganstva. V praksi je to lahko realizirano:
    - ko veš, kaj ješ
    - ko veš, kako je bilo pridelano to, kar ješ
    - ko se trudiš čimveč pridelati sam uporabljaš preventivna sredstva pred pojavom škodljivcev in tehnike za izboljšavo tal (več kvalitetnega humusa in pravilno pridelanega komposta => manj škodljivcev)
    - ko sam skrbiš, da si prijazen do okolja in živali po svojih najboljših zmožnostih
    - ko se ne uleniš, ampak vsako novo informacijo, ki jo dobiš v zvezi s tem, kako biti boljši vegan, spraviš čimprej v prakso

    Ali sem jaz tak vegan? Ne. Delam pa na tem. S tem da, če bom imel kravo in bo imela preveč mleka, ga bom rade volje popil, če se bo teliček naveličal pit, kravo pa bo vime bolelo. Če bom imel kravo, ne bo šla v zakol. Umrla bo naravne smrti.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ampak če bom pil mleko, ne bom nikoli vegan. Jebat ga. Ne vidim problema v tem. Nobenega. Raje kot vegan bi bil breatharianec.

      Izbriši
    2. Če trdiš, da je krava na tvoji "miroljubni" kmetiji obravnavana kot članica družine in ne trpi, te vprašam: Kaj se je zgodilo s telički, ki so se skotili zaradi potrebe, da je krava vedno znova breja (saj le tedaj proizvaja mleko)? Seveda poznam odgovor – teličke in nekatere telice ste prodali za meso, preostale telice pa so postale krave molznice.
      S tem je ovržen argument, da na tvoji kmetiji ni trpljenja v smislu, kot večina ljudi razume trpljenje.

      Toda ne glede na bolj ali manj "prijazen" način izkoriščanja živali, je proizvodnja mleka (in ostalih živalskih proizvodov) prežeta s trpljenjem in smrtjo. Vsakič, ko pijemo mleko oz. jemo sir, jogurt ali katerikoli mlečni izdelek, sodelujemo v dejavnosti, ki vključuje:
      1. nenehno prisilno oplojevanje krav in ohranjanje njihove brejosti;
      2. odvzemanje njihovih otrok po nekaj urah od skotitve (v primeru konvencionalnih mlekarn) oziroma po nekaj dneh (v primeru "srečnih" ekoloških mlekarn), kar predstavlja grozljivo travmo tako materi kot otroku;
      3. prodajanje teličkov za teletino in njihovo ubijanje pri šestih mesecih starosti;
      4. spreminjanje telic v krave mlekarice;
      5. molžo krav s stroji za molžo, kar povzroča mastitis (vnetje mlečnih žlez), ki je izredno boleče stanje;
      6. vsakoletno ponavljanje tega ciklusa, in, po približno šestih kotitvah in šestih čustveno uničujočih ločitvah, zakol mame.

      Boris, prosim razmisli o tem, da postaneš vegan, kajti med tvojimi vrsticami se da več kot očitno razbrati, da ti ni vseeno. Kako ti lahko pomagam?

      Izbriši
    3. Podal si odgovor, kakršnega si sam hotel, da bi utrdil svoje prepričanje. Z moje strani ne bi dobil takšnega odgovora.

      Izbriši
    4. Si kdaj gledal kavbojko? Si kdaj videl bivole v naravnem okolju? Si kdaj videl divje prašiče? Si kdaj videl srne? Ali sme krava bivat sploh po tvojem, ali mora na račun tvojega veganstva njena vrsta kar izumret?

      Izbriši
    5. Dobro vprašanje.

      Kaj torej narediti z vsemi temi udomačenimi živalmi, če bi vsi naenkrat postali vegani? To je v prvi vrsti odvisno od tega, kako razumeš našo moralno obveznost do teh živali. Gotovo ne pride v poštev, da bi jih kar izpustili v divjino. Današnje krave, prašiči, kokoši, itd., NISO DIVJE ŽIVALI. Ljudje so jih udomačili, da bi jih imeli "za hrano".
      Če živalim pripisuješ večji moralni pomen kot večina, morda meniš, da bi morali poskrbeti za živali, ki so že tukaj, dokler ne bi umrle naravne smrti - potem pa enostavno ne bi omogočili pojava nove generacije. Druga možnost je, da bi enostavno pojedli živali in drugo hrano živalskega izvora, ki že obstajajo, potem pa ne bi omogočili pojava nove generacije. Končni odgovor je pri obeh scenarijih isti: Če menimo, da bi morali nehati jesti živali, bi morali poskrbeti, da se ne bodo rojevale nove udomačene živali.

      Ob tem se pojavljata 2 dodatna pomisleka...

      Prvič: Kaj bi se zgodilo z biodiverziteto?

      Ta pomislek opozarja, da bi v primeru izginotja udomačenih živali nekako izgubili del naravne biodiverzitete - kot da bi veganski svet pomenil velikansko kršitev zakonov o ogroženih vrstah. Vsaj na dveh ravneh je popolnoma absurdno uporabljati besedo "naravno" v vsakem kontekstu, ki vključuje udomačene živali:
      1. Te živali so tako zelo genetsko spreminjali, da mnoge niti najmanj ne spominjajo na živali izpred tisoč let. Krave imajo enormna vimena, prašiči in purani imajo tako zajetno telo, da ne morejo normalno hoditi. Udomačene živali so vse kaj drugega kot "naravne" v kateremkoli pomenu besede.
      2. Živali, udomačene pred davnimi časi ali pred kratkim, so ravno to: udomačena bitja. Niso del "naravnega" sveta. So del sveta, ki smo ga MI ustvarili. Ta bitja smo ustvarili in razvili za svoje namene.
      Narava bo veliko bolj "naravna" brez udomačenih živali. Kar zadeva udomačene živali torej ne moremo govoriti o "izumrtju".

      Drugič: Kako je z njihovo pravico do življenja?

      Ta pomislek pravi, da bi z ukinitvijo udomačenih živali dejansko postavili živali v slabši položaj, kot če bi živele in umrle v neprijetnih okoliščinah. Če meniš tako, potem verjameš, da je za žival bolje, če slabo živi in umre, kot da sploh ne bi živela. Z vegansko prehrano naj bi torej škodovali živalim na splošno, saj ne bi obstajale, če bi bili vsi vegani. S tem, ko jemo živali, jim delamo nekakšno uslugo. V smislu - zares bi škodovali živalim, če jih ne bi jedli.
      Boris, če morda zavzemaš takšno stališče, potem popolnoma špekulativno in povsem neutemeljeno ugibaš o tem, ali bi živali, če bi se mogle odločati, raje izbrale neobstoj kot strašno življenje in strašno smrt. Takšno stališče tudi povsem zanikuje naš občutek, da so z moralnega vidika živali pomembne in jim ne smemo povzročati trpljenja, razen če je nujno. Ljudje s takšnim stališčem v resnici hočejo reči, da je uporaba živali za hrano resda nepotrebna in da so posledice ogromno bolečine, trpljenja in smrti, vendar je bolje, da živali po nepotrebnem trpijo in umirajo, kot da jih sploh ne bi bilo. Upam, da res ne verjameš kaj tako bizarnega. Če nekdo zavzame takšno stališče, dejansko zanika moralni občutek, da so imajo živali moralno vrednost in da jim ni prav povzročati trpljenje iz neutemeljenih razlogov.

      Naj predstavim problem še z druge plati...
      Če takšna logika velja za živali, ki jih jemo, velja tudi za npr. pse v pasjih borbah. Gotovo so trpeli in mnogi med njimi tudi poginili. Pasji boji so gotovo povsem neutemeljena raba živali. Ampak tem psom je bilo "kao" bolje, ker so živeli in trpeli, v primerjavi s tem, da sploh nebi živeli - in zato je s pasjimi boji vse prav(!?).
      Takšno stališče bi nam dejansko omogočalo mučiti živali na vse mogoče načine, z utemeljitvijo, da je življenje z nekoliko mučenja - ali celo z znatno mero mučenja - bolje od neobstoja. Ali je res treba pojasnjevati do kakšnih strahotnih rezultatov lahko privede takšno razmišljanje?

      Izbriši
    6. Napisal si: "Če živalim pripisuješ večji moralni pomen kot večina, morda meniš, da bi morali poskrbeti za živali, ki so že tukaj, dokler ne bi umrle naravne smrti - potem pa enostavno ne bi omogočili pojava nove generacije."

      Skoraj. Z zadnjim delom se ne strinjam. Se mi ne zdi, da bi bilo v Sloveniji krav kaj bistveno preveč. Cca pol milijona jih je, glej http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5758

      Zakaj le naj bi imeli ljudje kot vrsta večjo pravico do bivanja na tem planetu, kot govedo?? Kaj če bi se neka inteligentna goveda odločila, da človeški rasi ne omogočijo pojav nove generacije? Bi ti to ustrezalo?

      Izbriši
    7. Glede krave in enormnega vimena... če kravo krmiš z ekološko travo namesto s silosom in hormoni, ne bo enormnega vimena.

      Izbriši
    8. Sem jaz to prav razumel?? Najprej si govoril o tem, da naj bi kravam ne omogočili pojava nove generacije, potem pa še "Narava bo veliko bolj "naravna" brez udomačenih živali. Kar zadeva udomačene živali torej ne moremo govoriti o "izumrtju"."

      Ti bi dobesedno rad, da se vrsto govedi, kot jo poznamo, spravi s tega sveta, da bi lepše živel s svojo ideologijo? Sem kaj narobe razumel?

      Izbriši
    9. Napisal si: "Ta pomislek pravi, da bi z ukinitvijo udomačenih živali dejansko postavili živali v slabši položaj, kot če bi živele in umrle v neprijetnih okoliščinah."

      O tem sploh nisem nič rekel. Ne vem kaj misliš z ukinitvijo. Misliš ukinitev kot smrt vrste ali izpust v divjino?


      Če bi jaz kaj rekel o tem, kar naj bi rekel, pa nisem rekel, bi rekel, da z iztrebitvijo udomačenih vrst živali postavimo te živali v slabši položaj, kot če bi živele in umrle v PRIJETNIH okoliščinah, četudi udomačene. Pomembno je, kako so udomačene. Pomembno je, da bik oplodi kravo s penisom, ne da jo veterinar s spermo bika. Pomembno je, da krava življenje živi kot je najbolje možno.

      Izbriši
  6. Vidim, da nisi razumel zakaj je tvoj pomislek osnovan na specizmu. Nič hudega. Si še nov kar se tiče abolicionistične teorije. Ko boš prebral malce več blogov na tej spletni strani, verjamem, da ti bo hitro jasno. Vabljen.

    Na tem mestu ponovno navajam svoj (rahlo popravljeni) zgornji komentar (28. maj 2017 19:57):

    »Zapisal si, da si "pretežno ekološki vegetarijanec". Se pravi, da nisi vegan in ješ (nekatera) živila živalskega izvora? Ok. Prosim razloži mi potemtakem, zakaj se pogovarjava o tvoji domnevni moralni zaskrbljenosti za nesrečno škodovanje prostoživečim živalim na poljih, ko pa nimaš nikakršnih težav z NAMERNIM škodovanjem živalim, čigar dele teles ješ?

    Ne obstaja "bolj vegan" ali "manj vegan". Si le vegan ali pa nisi. Izkoriščaš živali ali pa jih ne. Ali gledaš nanje kot na vir zase ali pa kot na osebnosti z inherentno vrednostjo življenja. Tretja možnost ne obstaja.

    Postati vegan je NEOBHODNO, če govorimo o moralni zaskrbljenosti zanje. Moralna osnova. Prvi korak. Vsi nadaljnji ukrepi (uporabljati le ekološko pridelano rastlinsko hrano) so le dodaten plus in vsekakor nekaj k čemur moramo stremeti. Toda brezpogojni temelj je, da prenehamo podpirati načrtno vzrejanje z namenom izkoriščanja in pošiljanja živali v klavnice. Sicer je naša izražena moralna zaskrbljenost zanje gola hinavščina.«

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Domnevni zaskrbljenosti??
      Si v zmoti in lahko razložim, ampak najprej odgovori na to ali ješ konvencionalno industrijsko hrano in če, v kolikšnem deležu.

      Izbriši
    2. Potem lahko začnem naštevati vire o tem, kako katastrofalno škodljivo vpliva industrijsko konvencionalno kmetovanje na žive vrste in ekosistem.

      Izbriši
    3. Kako si prišel od tega, da sem jaz pretežno ekološki vegetarijanec k temu, da naj bi jedel dele njihovih teles in to celo z namenom škodovanja?? Malo odpuljeno.

      Izbriši