Kaj je narobe s single issue kampanjami ter zakaj bi moralo biti veganstvo moralna osnova

Predstavljajte si, da govorite s skupino navdušencev nad oldtimerji [starodobnimi avtomobili; op.p.], ki se vozijo izključno zaradi samega užitka in ne zaradi kakšnega posebnega namena. Pravzaprav ti navdušenci dojemajo vožnjo oldtimerjev kot pomembno tradicijo; kot ključni del svoje kulture. Vsakodnevno se posedejo v svoje avtomobile in se vozijo le zato, ker v tem uživajo in smatrajo to za sestavni del svoje identitete.

Če bi poskušali tem ljudem dopovedati, da je moralno zgrešeno uporabljati svoje avtomobile za prevoz do bolnišnice na zdravniški pregled ali peljati poškodovanega družinskega člana na urgenco, bi prav gotovo mislili, da vaša teza nima nobenega smisla. Navsezadnje menijo, da je sprejemljivo voziti se iz čistega užitka. Dejansko je vožnja iz užitka pomemben vidik njihovih življenj. Le čemu bi sprejeli idejo, da je vožnja zaradi pomembnega razloga slaba stvar, ko pa vendar dojemajo že samo vožnjo kot tako za dobro stvar?

Predstavljajte si drugi scenarij. Namesto, da poskušate prepričati to skupino ljudi, da je vožnja zaradi pomembnega zdravstvenega razloga moralno sporna, trdite, da je vožnja za užitek do določene destinacije, ki ni v ničemer drugačna od katerekoli druge destinacije, moralno sporna. Ponovno, skupina užitkarskih voznikov bi vašo trditev imela za bizarno, saj je smer njihove vožnje vedno poljubna in prepuščena svobodni volji. Le zakaj naj bi bila užitkarska vožnja v eno smer kakorkoli bistveno drugačna oz. bolj sporna od vožnje v neko drugo smer? V kolikor bi sprejeli vašo tezo, da je vožnja do neke samovoljno izbrane destinacije sporna, bi to namigovalo, da je užitkarska vožnja kot taka že v osnovi sporna. Njihova cenjena aktivnost bi bila s tem ogrožena.

Ta preprosta hipotetična situacija nam bo pomagala razumeti moralne, logične in psihološke razloge za to, zakaj bi veganstvo moralo biti izhodiščna točka gibanja za pravice živali in zakaj so kampanje, ki se osredotočajo le na posamične oblike izkoriščanja živali, nesmiselne.

Jedenje živali: trpljenje in smrt zavoljo užitka v okusu

Večina ljudi redno jé meso živali in ostala živila živalskega izvora. Nihče ne trdi, da je treba jesti živila živalskega izvora za optimalno zdravje; ravno nasprotno; uradni medicinski strokovnjaki čedalje pogosteje opozarjajo, da so živila živalskega izvora škodljiva za zdravje ljudi. Toda ne glede na to ali so škodljiva ali ne, zagotovo niso potrebna. To priznava celo izjemno konzervativna Akademija za prehrano in dietetiko [1] (Academy of Nutrition and Dietetics, prej Ameriško združenje za dietetiko), ki pravi:

»Stališče Akademije za prehrano in dietetiko je, da so primerno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja, vključno z vegansko prehrano, zdrave in prehransko ustrezne, ter da lahko pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezni. Ustrezno načrtovane vegetarijanske [in veganske] oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter za športnike.«

Poleg tega obstaja tudi splošno soglasje, da je živinoreja okoljska katastrofa [2][3][4].

Se pravi, edino opravičilo, ki ga imamo za zadajanje strašnega trpljenja (v najbolj "humanih" pogojih) in smrti 60 milijardam kopenskih živali in neznanemu, a ravno tako osupljivemu številu rib in drugih vodnih živali [ocenjuje se, da gre za 1 bilijon na leto; op.p.] je, da so dobrega okusa. Sodelujemo v tem nepredstavljivo velikem pokolu živali zgolj zaradi užitka, zabave in priročnosti. Jedenje živali brez pravega razloga je pomemben del vsakdanjega življenja večine ljudi. Pravzaprav mnogi ljudje smatrajo to popolnoma nepotrebno povzročanje gromozanskega trpljenja in smrti kot pomembno tradicijo; kot nekaj, kar je sestavni del naše domnevne "človeške izjemnosti."

Vivisekcija

Zdaj pa si predstavljajte, da zavzamete stališče, da je uporaba živali v biomedicinskih poskusih napačna. Kot sem v svojih preteklih delih že večkrat poudaril, obstajajo resni pomisleki [5], ki se nanašajo na nujnost vivisekcije iz empiričnega vidika, poleg tega, da zanjo ni nobenega moralnega opravičila [6]. Toda javnost večinoma meni, da je vivisekcija pomembna za zdravje ljudi [za odkrivanje zdravil za bolezni, op.p.].

Le zakaj bi tisti ljudje, ki mislijo, da je sprejemljivo povzročati živalim trpljenje in smrt zaradi užitka, mislili, da je karkoli moralno narobe s tisto vrsto uporabe živali, za katere dejansko menijo (neupravičeno po mojem mnenju), da je nujno potrebna in koristna? Zakaj bi ljudje, ki so pripravljeni redno polniti svoje arterije z živalsko maščobo zgolj zato ker jim je všeč okus tovrstne hrane, bili nenaklonjeni ubijanju še nekaj več živali, misleč, da (spet, neupravičeno po mojem mnenju) bodo dodatne živalske smrti omogočile iznajdbo zdravila za njihove zdravstvene težave?

Odgovor je jasen: Ne bi mislili tega. Ni razloga, da bi to mislili.

Razlagati ljudem, ki jedo živalske proizvode, da je vivisekcija nemoralna, je podobno kot razlagati navdušencem nad oldtimerji, da je vožnja zaradi pomembnega razloga nemoralna. Ti navdušenci menijo, da je z vožnjo iz trivialnega razloga užitka vse v najlepšem redu. Le zakaj bi mislili, da je karkoli narobe s prevozom do ambulante na zdravniški pregled ali do urgence? In v kolikor bi sprejeli, da je vožnja zaradi pomembnega razloga zgrešena, bi bila s tem že sama njihova čislana dejavnost resno ogrožena.  

To je tudi razlog, da se navkljub 200 let kampanj proti vivisekciji, ta praksa ne le nadaljuje, pač pa se število živali, ki so uporabljane v biomedicinskih poskusih celo povečuje.

Ostale kampanje, ki se osredotočajo na posamezne oblike izkoriščanja živali [single issue kampanje] 

In zdaj pomislite na ostale tovrstne (single issue) kampanje, kot so npr. kampanje proti določeni obliki športnega lova, ali kampanje proti uporabi divjih živali v cirkusih, ali kampanja proti krznu. Te kampanje so nekaj podobnega, kot bi poljubno določili neko destinacijo in nato dopovedovali našim navdušencem nad oldtimerji, da je vožnja do te lokacije nemoralna, napačna oz. slabša od vožnje do neke druge destinacije. Navdušenci nad vožnjo vendar menijo, da je čisto v redu, da se vozijo iz golega užitka, le zakaj bi torej mislili, da je voziti se do neke poljubno izbrane destinacije napačno?

Ponovno: Ne bi mislili tega. Ni razloga, da bi to mislili.

Podobno menijo tisti, ki jedo živila živalskega izvora, saj verjamejo, da je moralno sprejemljivo povzročati trpljenje in smrt živalim zavoljo kulinaričnega užitka. To udejanjajo vsakodnevno, celo večkrat na dan. Le zakaj bi ti ljudje mislili, da je karkoli narobe z lovom, ko pa vendar hodijo v trgovino kupovati izdelke, narejene iz živali, ki so zavoljo tega trpele vsaj toliko, če ne še bolj, kot živali med lovom? Le zakaj bi mislili, da je uporabljati živali zavoljo ostalih nepomembnih razlogov moralno nesprejemljivo? Saj vendar jedo živali iz užitka. In obiskujejo živalske vrtove ter konjske dirke; le zakaj bi mislili, da divje živali v cirkusih predstavljajo kakšno posebno težavo oz. moralno dilemo? Poleg tega se redno oblačijo v volno in usnje, ki predstavljata ogromno količino trpljenja živali. Le zakaj bi imeli kakšno posebno težavo s krznom?

To je tudi razlog, zakaj je navkljub desetletja dolgim kampanjam proti lovu, ta "šport" še vedno prisoten. To je razlog, zakaj najdlje trajajoča posamična kampanja v zgodovini zagovorništva živali – kampanja proti krznu – ponazarja popoln poraz. Čeravno takšne kampanje lahko pritegnejo nekaj pozornosti, pa v resnici na koncu neizogibno doživijo neuspeh v kulturi, ki smatra konzumiranje živali za hrano kot nekaj običajnega.

Vse dokler živimo v kulturi, ki ne dvomi v uporabo živali za človekovo hrano - ne le v ravnanje z živalmi, temveč v uporabo živali – ljudje nikoli ne bodo vsesplošno sprejeli tovrstnih posamičnih kampanj. Večina ljudi bo dojemala te kampanje kot arbitrarne. Večina ljudi bo uvidela, da se tiste vrste uporab živali, ki so predmet posamičnih kampanj, v ničemer ne razlikujejo od tistih, ki jih smatrajo za sprejemljive. Vsakodnevno so pripravljeni izvajati nepotrebno izkoriščanje živali; le zakaj naj bi imeli kakršnekoli pomisleke z drugo vrsto uporabe živali, ki je ravno tako nepotrebna?

Pred kratkim sem govoril z nekom, ki je sodeloval pri kampanji proti lovu v nekem parku. Odstopil je od kampanje in mi pojasnil, da se je umaknil zato, ker je spoznal, da se tisto kar počno lovci pravzaprav ne razlikuje od tega, kar počne on sam, ko v lokalnem supermarketu nakupuje in uživa meso. In ker nima namena prenehati s tem, ni videl nobene logike v nasprotovanju lovu.  

In imel je seveda prav. Lov je vsekakor grozljiva dejavnost in precej pretresljiva je misel na to, da lahko nekdo dejansko uživa medtem ko ubija jelena ali zajca. Toda kakšna je razlika med jedenjem tistih živali, ki se jih lovi in ​​jedenjem tistih, katerih trupla smo kupili v trgovini? Odgovor: ni razlike. Dejansko je lahko imela žival, katere truplo je bilo kupljeno v trgovini, slabše življenje in smrt (tudi če je bila žival "srečna", vzrejena na "srečni" kmetiji ter zaklana v klavnici, narejeni po načrtu gospe Temple Grandin) kot žival, ki je bila ulovljena.

Pogovarjal sem se tudi z osebo, ki je bila dolgo vrsto let vključena v kampanjo za zaustavitev poboja tjulnjev. Odstopila je od kampanje, saj je naposled uvidela, da resnično ni nobene razlike med krznom tjulnjev in ostalim krznom, volno ali kožo katerekoli druge živali. In ker se ni imela namena odreči vsem vrstam živalskih oblačil, je spoznala, da kampanja za tjulnje v bistvu temelji izključno na dejstvu, da lahko organizacije in društva za dobrobit živali finančno bogatijo na račun tega, da so tjulnji čudovito prikupni. In to nikakor ni dobra osnova za zavzemanje moralnega stališča.

In imela je seveda prav. Krzno tjulnjev se ne razlikuje od drugih vrst krzna in sleherno krzno se ne razlikuje od volne ali usnja. Vse ponazarjajo grozo, zato ne bi smeli nositi nobenih oblek narejenih iz živali. Preprosto ni potrebno. A enako nepotrebno je tudi jedenje mesa, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, itd.. In vse dokler bomo mislili, da je prehranjevanje z živalmi sprejemljivo, se bo vsakršno problematiziranje drugih nepotrebnih oblik izkoriščanja živali ali označevanje ene oblike izkoriščanja za hujšo od ostalih, zdelo arbitrarno. Zato ker tudi je arbitrarno.  

Leta 2007 sem napisal časopisni uvodnik [7], v katerem utemeljujem, da niso v moralnem smislu pasji boji, ki jih je prirejal nogometaš Michael Vick, v ničemer drugačni od našega jedenja živalskih proizvodov. V odgovor na ta uvodnik sem prejel dobesedno na tisoče odzivov. Mnogi ljudje se strinjajo z mojim stališčem; mnogi ljudje so dejali, da jih je vsebina spodbudila v razmišljanje o veganstvu; mnogi so rekli, da so postali vegani, ko so razmislili o tem argumentu. Ampak nihče – niti eden – izmed tistih, ki se z menoj niso strinjali, ni bil sposoben artikulirati zakaj naj bi bilo početje Michaela Vicka kakorkoli drugačno od tega kar počnemo vsi ostali. Jasno, saj ne obstaja način, ki bi lahko potegnil ločnico med tem kar je naredil Vick in kar počno vsi ostali.

Leta 2009, ko je Vick prišel iz zapora in podpisal pogodbo z nogometnim moštvom Philadelphia Eagles, sem govoril z moškim, ki je rekel, da čeprav je strasten navijač moštva Eagles in bo še naprej obiskoval njihove tekme, ne bo nikoli mogel uživati ​​v igri, ko bo na igrišču Vick. Vse zaradi njegovih pasjih bojev. Vprašal sem ga, ali uživa hot-dog in hamburgerje, ko se udeležuje nogometnih tekem. Odvrnil je "ja". Pojasnil sem mu, da so imele živali, ki se uporabljajo za hrano v kateri uživa, hujša življenja in smrt kot Vickovi psi.  

Na to ni imel odgovora. Zato ker odgovora sploh ni.

Zaključek

Zadeva je jasna: če in dokler ne bomo pripravili ljudi to tega, da podvomijo in zavrnejo svoje vsakodnevno in popolnoma nepotrebno prehranjevanje z živalmi, ne bomo uspeli pridobiti njihove resne zavzetosti za nasprotovanje tistim oblikam izkoriščanja živali, za katere sicer menijo, da so potrebne oz. ne-trivialne, kot npr. vivisekcija. Ravno tako ne bomo uspeli, če bomo izpostavljali ostale posamezne nepotrebne oblike uporab živali, za katere ljudje povsem pravilno domnevajo, da so poljubno izbrane s strani zagovornikov živali in niso nič slabše od tistih uporab, ki jih sami podpirajo in sodelujejo v njih vsak dan za jedilno mizo.

Veganstvo mora biti izhodišče in osnova vsega, v kolikor želimo imeti upanje za premaknitev paradigme stran od živali kot predmetov za uporabo, v smer proti živalim kot ne-človeškim osebam.

*******

Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Je zelo enostavno; boljše za vaše zdravje in za planet. A najpomembneje - je moralno pravilna poteza. Nikoli ne boste naredili v življenju česa tako enostavnega in izpolnjujočega. 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni opcija - je nuja. Vsaka organizacija ali društvo, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti trdno stališče, da je veganstvo moralni imperativ.  

In nikoli, zares nikoli, ne nasedite nerazumni ideji, da moramo promovirati "srečno/humano izkoriščanje" živali ali postopne "majhne korake", da ljudi pripravimo do veganstva. V resnici je ravno obratno: celotna "industrija srečnega izkoriščanja živali" ima en sam cilj – pripraviti ljudi do tega, da nimajo slabe vesti oz. da se v moralnem smislu počutijo pomirjeni ob konzumiranju živalskih proizvodov.

Gary L. Francione 
©2011 Gary L. Francione

Opombe: 

[1] http://www.abolitionistapproach.com/media/links/p4621/american-dietetic.pdf 

[2] http://www.fao.org/ag/magazine/0612sp1.htm

[3] http://www.worldwatch.org/node/549

[4] http://www.fao.org/3/a-a0701e.pdf 

[5] http://www.abolitionistapproach.com/vivisection-part-one-the-necessity-of-vivisection/#.VYgd-vl_Oko

[6] http://www.abolitionistapproach.com/vivisection-part-two-the-moral-justification-of-vivisection/#.VYgeJvl_Oko  

[7] http://www.abolitionistapproach.com/media/pdf/philadelphia-daily-news-20090814.pdf

---------------------------------------------

Vir: http://www.abolitionistapproach.com/problem-with-single-issue-campaigns-and-why-veganism-must-be-the-baseline/#.VYgvuvl_Okp 

Prevod: Leon Kralj  

Sorodne teme (kliknite na povezavo): 
1. "Single-issue" kampanje v človeškem in živalskem kontekstu 
2. Je vsaka kampanja hkrati tudi "single-issue" kampanja? 
3. Kratka obrazložitev pomisleka, da je abolicionistično veganstvo single-issue kampanja 
4. Sprevržena usklajenost kampanj za dobrobit živali in "single-issue" kampanj z izkoriščanjem živali 
5. Absurdnost kampanj za dobrobit živali - 2.del: Organizacija Animal Aid proti prašičji farmi