V okviru zavzemanj za odpravo izkoriščanja živali
podajam resnično zgodbo, ki lepo ponazori kaj je narobe z osredotočanjem na obsojanje
posamičnih oblik izkoriščanja živali (single-issue campaign), kot je na primer
kampanja proti krznu. Gre za zgodbo iz časa pred olimpijskimi
igrami v Vancouvru 2010, ko se je ameriški umetnostni drsalec Johnny Weir pojavil
z lisičjim krznom na levem ramenu svojega kostuma in bil deležen groženj s smrtjo
s strani zagovornikov pravic živali. Povezavo do originalnega vira (napisanega
s strani prof. Garyja L. Francioneja) navajam na koncu, skupaj z uradnimi
izjavami, omenjenimi v besedilu.
----------
Dragi kolegi:
Včeraj je bilo objavljeno v medijih [1], da se je
ameriški umetnostni drsalec Johnny Weir po tem, ko je od aktivistov za pravice
živali prejel sovražno pismo in grožnje s smrtjo odločil, da na svoj kostum za
prosti program ne bo dodal krzna bele lisice.
Nekateri izmed zagovornikov živali Weirovo
odločitev jemljejo kot "zmaga".
To me bega.
Prvič, tako kot vse ostale kampanje, ki se
osredotočajo na obsojanje posamičnih oblik izkoriščanja živali (single-issue campaign),
ki jih promovirajo »novi welfaristi«, tudi ta dogodek namiguje, da v moralnem
smislu obstaja nekakšna razlika med nošenjem krzna in ostalimi živalskimi
izdelki. To je izpostavil tudi sam drsalec Weir [2].
»Vsak drsalec ima obute drsalke, ki so narejene iz
kravjega usnja,« je dejal Weir. »Že res, da sam nosim majhno ljubko lisico,
medtem ko imajo vsi ostali na sebi kravo, toda vsi skupaj še vedno nosimo
živali.«
Weirova opazka je vsekakor pravilna. In predvidevam,
da se bo našel marsikdo, ki bo nosil tudi volno [glede na to, da gre za zimske
olimpijske igre v hladni Kanadi, op.p.]. Zato imajo tovrstne kampanje za
posledico le zmedo med ljudmi, namesto, da bi jih osveščale.
Kakorkoli že, Weirova napoved, da ne bo nosil kostuma
iz lisičjega krzna [temveč »le« drsalke iz usnja, op.p.], je približno nekaj
takega, kot bi nekdo pri večerji ravnokar pojedel zrezek in naznanil, da ne bo
jedel sladice, ki je narejena iz jajc. Pa kaj potem?
Drugič, kar je še pomembneje, Weirova odločitev, da
ne bo nosil krzna ne sloni na moralnih temeljih.
Weir pravi, da je s strani aktivistov za pravice
živali prejel sovražno pismo z grožnjami s smrtjo:
»Upam, da ti aktivisti razumejo, da moja odločitev
za spremembo kostuma ni njihova zmaga, temveč kompromis,« je rekel Weir v svoji
izjavi. »Svojega kostuma nisem zamenjal z namenom, da ustrežem aktivistom,
temveč zato, da zaščitim tako svojo integriteto, kot integriteto olimpijskih
iger in svojih kolegov sotekmovalcev. Nekaj tednov pred nastopom moram biti popolnoma
osredotočen na treninge in piljenje tehnike, zato vsakršno ukvarjanje s
kostumom ali napovedanimi grožnjami le moti mojo pripravo.«
To vsekakor ni nikakršna zmaga za živali.
Pravzaprav je velik poraz. Nikoli ne moremo pojmovati nekaj kot uspeh, če "zmaga" temelji na nasilju ali grožnji z nasiljem. Nasilje je vedno napačno in v
tovrstnih primerih celo strateško neumno, saj v javnosti krepi prepričanje, da
so zagovorniki pravic živali norci, ki z namenom uklonitve grozijo ljudem.
Razumljivo je, da to v ljudeh podžiga zamero in onemogoča vsakršno resno
razpravo o izkoriščanju živali.
Morda je Weira skrbelo, da bo med drsanjem kdo vanj
vrgel pito. Weirove skrbi namreč niso bile neosnovane, kajti teden dni pred tem
je predstavnik organizacije PETA vrgel pito v kanadsko ministrico za ribištvo
in oceane, Gail Shea [3]. Kakorkoli že, Weir je sprejel preprosto in
preračunljivo odločitev, ki ni imela nikakršne etične osnove in to je dal jasno
vedeti celemu svetu.
Če želimo, da se paradigma kadarkoli spremeni,
moramo sprožiti revolucijo v srcih. Moje videnje je, da bi morali osrednjo
pozornost nameniti ustvarjalnemu in nenasilnemu veganskemu izobraževanju.
Kampanje, ki se osredotočajo zgolj na obsojanje posamičnih oblik izkoriščanja
živali [npr. krzno, op.p.] le še dodatno krepijo zmedo javnosti v dojemanju
pravic živali: kakšna je razlika med tem, da si odet v krzno, imaš obute
usnjene drsalke ali nosiš volnena oblačila? Prav tako ne bomo ničesar dosegli z
nasiljem ali grožnjami po uporabi nasilja. Problem je nasilje, zato nasilje ne
more biti del rešitve.
Gary L. Francione
--------
Opombe:
Prevod: Leon Kralj
Ni komentarjev:
Objavite komentar