Odziv dr. Miloša Židanika na odprto pismo ter moj odgovor nanj

Spoštovani g. Židanik, 

zahvaljujem se vam za odziv na odprto pismo, ki sem vam ga namenil pred časom. Ker ste me odjavili kot Facebook "prijatelja" in mi onemogočili odgovarjati na vašem zidu, sem primoran komunicirati z vami preko drugih medijev. 

Čeravno v vašem odzivu prepletate razmišljanja in vprašanja, uperjena tako na vsebino kot name osebno, se bom potrudil in odgovoril na sleherno izmed njih. 

Na moje odprto pismo ste se odzvali na sledeči način (citiram): 

"Priznam, nisem vsega prebral. Nisem si vzel tega časa. Morda bi si ga moral. Ne vem. Morda si ga bom vzel kdaj pozneje. Odgovora na mojem zidu mi ne morete zapisati, ker sem vas odjavil kot prijatelja. Sedaj pa moje razmišljanje. Ljudje smo različni. Vsak ima svoje darove in vsak od nas želi spremeniti svet na bolje. Tu si upam trditi. Način, kako to doseči, pa je različen. Ddr. Balluch je vegan. To, da sem izrazil sodbo, da je abolicionist, sem izrazil na podlagi predstavitve njegove knjige Der Hund und sein Philosoph. Kjer je podal sodbo, da imajo živali pravico do avtonomije, ker so avtonomne živali. Na podlagi svojega odnosa s svojim psom. Govoril je o svoji izkušnji življenja v zaporu. Da je razlika, če si zaprt v celici 24 ur na dan ali pa imaš možnost izhodov na travo za dve uri. In da bi bil vesel pobude ljudi za spremembo zaporniškega režima, ker bi bilo njemu lažje. Po svojih izkušnjah poda sklepe o živalih. In postreže s fotkami tovarn s kletkami, tudi novejšimi in fotkami kokoši v prosti reji. Da sem jaz kokoš, bi bil raje v prosti reji na travniku! V tem je catch: preden bo abolicionostični pristop (ki je njemu, pa tudi meni končni cilj osvobajanja živali) zaživel v praksi, bodo minila leta. Desetletja. Stoletje? Kakšna je pot do tega cilja? Spreminjanje socialnih predstav, kaj je prav in kaj narobe. Z vsako svojo kampanjo (proti kletkam, proti gojenju živali za krzno, proti vivisekciji, proti prevozom živali,proti lovljenju ptic pevk itd itn) on nagovarja svoje sonarodnjake, jih opozarja, da živali obstajajo, da jih ljudje zlorabljamo in mučimo in vsedno znova trka na vest in zavest ljudi, da bi se spremenili. Zame je zaprtje tovaren za izdelavo krzna in prekinitev modnih revij, kjer so prikazovali krzno, velik uspeh in premik v zavesti njegovih sonarodnjakov. Podobno dela Peta. Vsak pozna Peto. In dejstvo je, da je Pamela Anderson veliko naredila za promocijo veganstva. O načinu lahko razpravljamo, se strinjam, da je seksizem ponižujoč za ženske, pa vendar so ženske v Petinem primeru obstoječ seksizem v naši družbi izkoristile za nekaj dobrega - za promocijo veganstva. Videt je treba motiv v ozadju in končni cilj: osvoboditev vseh živali. Pri vas pa vidim izključevanje: samo tako kot Francione in nič drugega. Ta trenutek je veliko problemov na živalovarstvenem področju in meni osebno se mi vaš pristop pač ne zdi konstruktiven - pošiljanje dolgih zapisov z linki in starim dopisovanjem med Sigerjem in Francionom, pa dopis Sigerja iz leta 2006. Ko človek kaj objavi, je dobro, da se vpraša, če je ta način približevalen ali ni. Vaš način se mi zdi izključujoč in nespoštljiv do drugih pristopov, ki so enaki vaši, to verjamem, notranji iskreni želji, da bi bilo živalim ne le bolje, temveč, da bi končno živele svobodno in nam enakovredno. V tem smo si enaki. Skratka: z marsikatero vašo idejo in razmišljanjem se strinjam, z načinom (npr. pošiljanje protestnih pisem razstavljalcem na Vegafest) pa ne, ker ni približevalen, ampak razdvojevalen. Upam, da ste razumeli. 
Lp, MIloš Židanik."

Kasneje ste dodali še (citiram):

"Vsako misel in idejo lahko zapišemo in povemo na dva zelo različna načina. Nekdo lahko reče, da je direkten in iskren, a je pomembno vedeti, kaj s svojimi komentarji želi doseči. Je za nas vegane dobro, da smo izključujoči? Je to za živali dobro? Lahko pozdravimo vsejede zaščitnike domačih živali, ki so zelo aktivni v svojih lokalnih društvih in veliko na konkretnem nivoju pomagajo konkretnim živalim in z njimi sodelujemo v protestnih akcijah? Ali bomo rekli, da ne smejo protestirati, če niso vegani in nas bo potem na protestnem shodu pet? Kaj je naš namen? Želimo, da se nas glas sliši? Kaj bi rekle živali? Mimogrede: v Mb društvu, ki pomaga psom, se veganstvo počasi širi. In to zaradi približevanja in ne razdruževanja. Če pa ima nekdo pravico do besede šele takrat, ko podpiše Francionove ideje in da se bo boril proti vsem drugače mislečim, pa sam v tem rešitve za živali ne vidim.. Leon Kralj je bister in načitan možak, a intelekt je tudi možno zlorabiti in ga ne uporabiti v konstruktiven namen.." 

Moj odgovor: 

PRVIČ;

Za začetek bi se želel dotakniti vašega uvoda, kjer pravite, citiram:

»Priznam, nisem vsega prebral. Nisem si vzel tega časa. Morda bi si ga moral. Ne vem. Morda si ga bom vzel kdaj pozneje.«

Odgovarjanje na odprto pismo, brez da bi ga prebrali, ter dojemati ta svoj odgovor kot merodajen, težko razumem drugače kot podcenjevanje mene osebno in predvsem podcenjevanje problematike vprašanja pravic živali. Tovrstni odnos, ki ponazarja vnaprejšnje zavračanje določene ideje, je precej podoben odnosu večine zdravnikov do ideje o veganski prehrani. 

Kljub vsemu močno upam, da se motim in je vaše površno branje zgolj odraz trenutnega pomanjkanja časa.

DRUGIČ;

Pravite, da smo si ljudje različni, da ima vsak svoje darove in vsak od nas želi spremeniti svet na bolje, ter da je veliko različnih načinov, kako to doseči. 

V kolikor bi govorili na splošno in ne o aktivizmu za pravice živali, bi se seveda z vami strinjal. V okviru etičnih prizadevanj (in ne prizadevanj za etiko – med obema pojmoma je velika razlika!) je vsekakor dobrodošlo, da vsak prispeva po svojih najboljših močeh. A kot utemeljujem v svojem prejšnjem pismu, obstajajo pristopi k aktivizmu za živali, ki so izrazito problematični, tako v praktičnem kot moralnem smislu. Ugotovitev, da smo si ljudje/aktivisti različni, še ne pomeni, da to posledično upravičuje ubiranje vseh (tudi nemoralnih) poti.

Ker priznavate, da niste prebrali mojega pisma in spletnih povezav, ki sem vam jih ponudil, predvidevam, da ne veste o čem govorim, ko omenjam praktično in moralno problematične pristope. Zato vas ponovno vljudno vabim, da si v celoti  preberete vse kar sem vam poslal. Nadaljnja komunikacija bo tako lahko bolj plodna in predvsem – sploh smiselna.

TRETJIČ;

Pravite, da dr.Balluch svojo metodo postopnih korakov do odprave izkoriščanja živali utemeljuje z navezavo na človeški kontekst, ko izjavi, da obstaja razlika, če si zaprt v zaporniški celici 24 ur na dan ali pa če imaš možnost izhodov na travo za dve uri, ter da bi bil vesel pobude ljudi za postopno spremembo zaporniškega režima. 

Trdim, da se dr.Balluch globoko moti, če misli, da se lahko za potrebe tega argumenta posluži tovrstne primerjave, saj gre za primera, ki imata popolnoma drugačno izhodišče. Namreč ... kokoši, krave, ribe, pujski in druge živali, se za razliko od pravnomočno obsojenega in zaprtega (oz. nepravnomočno priprtega) človeka, niso znašle v "zaporniškem sistemu" po lastni krivdi. Če karikiram - kokoši niso pristale v zaporu talne reje zato, ker so kaj ukradle in s tem kršile zakon. Krave niso zavoljo huliganstva ter posledično ogrožanja javnega reda in miru končale zaprte v mlekarski industriji. Ribe niso v ribogojnici zato, ker bi sodelovale v tajkunskih poslih. Pujski niso pod vplivom alkohola peljali po napačni strani avtoceste in zato za kazen pristali na prašičji farmi.  

Skratka, upravičevati moralnost postopnih izboljšav "srečnega" izkoriščanja živali z moralnostjo zavzemanja za 2-urne izhode zapornikov na zaporniški travnik, ponazarja bodisi hudo zmedo v razumevanju osnov morale bodisi nezmožnost delanja analogij. Vsak človek, ki je obtožen kršenja zakona, ima možnost na sodišču dokazovati svojo nedolžnost. Tisti človek, ki mu je bila dokazana krivda, je pravnomočno obsojen in zaprt, medtem ko je žival vedno zaprta po krivici, po nepotrebnem!

Če se slučajno pripeti, da je zapornik nedolžen, nam je vsem takoj jasno, da se moramo potegovati za njegovo oprostitev in izpustitev iz zapora. Nič manj od tega ne pride v poštev. Nikoli ne bi rekli, da bo pravici zadoščeno, če npr. na njegovo posteljo namesto trdega jogija namestimo udobno ležišče Dormeo, ali za njegovo vedrejše počutje prebarvamo stene notranjosti celice v rožnate odtenke, ali mu na vsakih 22 ur omogočimo 2-urni izhod na zaporniški travnik. To ne odtehta spoznanja za nedolžnega.

Na drugi strani pa se dr.Balluch in njegovi somišljeniki navkljub zavedanju, da so živali zaprte po nedolžnem, ne potegujejo za njihovo "izpustitev" (beri: za prenehanje vzrejanja novih in novih zasužnjenih živali z jasnim pozivom k veganstvu kot moralnem imperativu), temveč navijajo za "Dormeo ležišča, rožnate barve in zaporniški travnik". 

Različno obravnavanje človeških in živalskih nedolžnih žrtev, je gojišče za nastanek specizma. Zato dr.Balluch in somišljeniki poosebljajo specizem, čeprav verjetno mislijo, da se borijo proti njemu. Tega žalostnega dejstva se ne da nikakor olepšati.

ČETRTIČ;

Napisali ste, citiram:

»Preden bo abolicionostični pristop (ki je njemu [dr.Balluchu, op.], pa tudi meni končni cilj osvobajanja živali) zaživel v praksi, bodo minila leta. Desetletja. Stoletje? Kakšna je pot do tega cilja? Spreminjanje socialnih predstav, kaj je prav in kaj narobe.«

Žal ponovno ne morem mimo ugotovitve, da ne veste kaj je abolicionistični pristop. Prosim, preberite si 6 temeljnih načel abolicionističnega pristopa, ki sem vam jih poslal prejšnjič in lahko boste spoznali, da kampanje dr.Ballucha ne ustrezajo niti enemu od omenjenih načel. Dr. Balluch ni abolicionist, pač pa new-welfarist, enako kot vi. 

Sprašujete se, kako daleč je cilj prenehanja izkoriščanja živali in kakšna je primerna pot do tega cilja? Povedano drugače, sprašujete se, ali je za dosego pravičnosti bolje promovirati pravičnost ali manj od pravičnosti. To je naravnost absurdno. Ali se takrat, ko gre za kršenje temeljnih človekovih pravic tudi sprašujete kaj je bolje - npr. zagovarjati ničelno toleranco do zlorabe otrok ali "humano" zlorabo otrok? Seveda ne. To počnete le v primeru, ko so žrtve živali. Udejanjate specizem. 

Vsem nam je jasno, da ne bo šlo "preko noči". Za to ugotovitev resnično ne potrebujemo poglobljene študije. To sprejemamo kot dejstvo. Ključnega pomena je to, s čim zagovarjamo pravičnost - s pozivanjem k prenehanju krivic ali s pozivanjem k reguliranju krivic. Že celih 200 let, vse odkar obstaja gibanje za pravice živali, pozivamo k reguliranju krivic - opozarjamo na to kako grdo ravnamo z živalmi, na kakšne grozljive načine jih izkoriščamo, namesto, da bi sprožali vprašanje ali je sploh upravičeno izkoriščati živali. 

Rezultat tega zgrešenega početja je na dlani: 

• porast števila trpinčenih in ubitih živali (dandanes trpinčimo in ubijamo več živali in na bolj grozovite načine kot kadarkoli v človeški zgodovini); 
• porast števila vegetarijancev, ki so zmotno prepričani, da udejanjajo pravičnost v odnosu do živali; 
• širjenje takšnega aktivizma za "pravice" živali, ki podaja moralno zmedena sporočila, kot na primer:  baterijska reja kokoši - NESPREJEMLJIVO, talna reja kokoši - SPREJEMLJIVO; krzno - NESPREJEMLJIVO, usnje – BOLJ SPREJEMLJIVO OD KRZNA; divje živali v cirkusih - NESPREJEMLJIVO, udomačene živali v cirkusih - BOLJ SPREJEMLJIVO OD DIVJIH ŽIVALI; lov ptic pevk - NESPREJEMLJIVO, lov ostalih ptic – BOLJ SPREJEMLJIVO OD LOVA PTIC PEVK; itd. itn...  Posledično prihaja do tega, da "zagovorniki" živali dejansko promovirajo izkoriščanje živali. Prosim, preberite si utemeljitev (kliknite na povezavo): Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali

Že 200 let se torej poslužujemo izključno welfare pristopa (temelječem na izvajanju "single-issue" kampanj ter na "izboljšanju" načina izkoriščanja živali), ki več kot očitno ne deluje. Takšen pristop tudi z ničemer ne odpravlja statusa živali kot lastnine, temveč ga le še dodatno utrjuje. Čas je za enotno, močno, globalno, na argumentih in etiki sloneče abolicionistično gibanje, ki med živalmi ne bo delalo razlik in ki bo podajalo kristalno jasno sporočilo – priznavanje pravic živali pomeni veganstvo. 

Nenehno zavzemanje za spremembo zakonodaje na področju ravnanja z živalmi, ne le, da nam ta končni cilj ne približuje, temveč ga celo odmika. Zakaj? Zato, ker so živali obravnavane kot lastnina človeka. In vse dokler bo tako, se zanje nič ne more zares spremeniti na bolje. Vsaka "izboljšava" zakonodaje bo vedno v prvi vrsti upoštevala korist človeka (lastnika živine, proizvajalca mesa, itd.) in ne korist žrtve (lastnine). Zakonodaja namreč vedno "ščiti" interese živali le do te mere, dokler ima lastnik oz. proizvajalec mesa (in ostalih živalskih proizvodov) od tega finančno korist. To je osnova sleherne agrarne ekonomije. Še več – izboljšave zakonodaje "v prid" interesom živali povečujejo kakovost izdelka (mesa, jajc, itd.), zmanjšujejo stroške dela (npr. omamljanje goveda pred zakolom, zaplinjevanje piščancev, ograde za breje živali, itd. – več v povezavah, ki sem vam jih dal v prejšnjem pismu; preberite prosim), ter dodatno lajšajo morebitno slabo vest potrošnikov ob uživanju živil živalskega izvora, saj so potolaženi, da je njihovo meso živelo "srečno" življenje in bilo "zaklano z ljubeznijo". 

To ni "spreminjanje socialnih predstav". Ravno obratno – je sodelovanje z industrijo, zavajanje potrošnikov in utrjevanje specizma. 

PETIČ;

Pravite, da dr.Balluch z vsako svojo kampanjo (proti kletkam, proti gojenju živali za krzno, proti vivisekciji, proti prevozom živali, proti lovljenju ptic pevk itd. itn.) nagovarja svoje sonarodnjake, jih opozarja, da živali obstajajo, da jih ljudje zlorabljamo in mučimo in vedno znova trka na vest in zavest ljudi, da bi se spremenili.

Odgovor zakaj temu ni tako si preberite na tej povezavi: "Kam gre gibanje za pravice živali? (1.del)" 

ŠESTIČ;

Napisali ste, citiram:

»Podobno dela PETA. Vsak pozna PETO. In dejstvo je, da je Pamela Anderson veliko naredila za promocijo veganstva. O načinu lahko razpravljamo, se strinjam, da je seksizem ponižujoč za ženske, pa vendar so ženske v Petinem primeru obstoječ seksizem v naši družbi izkoristile za nekaj dobrega - za promocijo veganstva.«

1.) PETA ubije 85% vseh zdravih živali, ki jih reši. Toliko o dobrosrčnosti organizacije, ki naj bi ščitila interese živali. 

2.) Verjeti, da je Pamela Anderson veliko naredila za promocijo veganstva je približno takšen absurd, kot verjeti, da sleherni ameriški predsednik veliko naredi za promocijo svetovnega miru. Oglasi s Pamelo Anderson nagovarjajo predvsem moško populacijo. Če se pri PETA res zavzemajo za družbeno spremembo v smeri veganstva (v resnici promovirajo vegetarijanstvo), potem zdaj, ko so "obdelali" moške, verjetno pričakujemo še reklamo z golim kosmatim moškim za prepričanje ženske populacije, kajne? In svet bo veganski(?!). Nisem še slišal za nikogar, ki bi ob pogledu na TV-oglas ali ogromen jumbo plakat z razgaljeno Pamelo Anderson, ki v spodnjem perilu reklamira kampanjo proti krznu, dejal: »A-ha! Od danes naprej namesto kravjega pijem samo še riževo mleko!«

TV-oglas, ki ste ga objavili na vašem FB zidu, gre še dlje – prikazuje nakazovanje samozadovoljevanja golih žensk z brokolijem, bučo in šparglji. Recite mi prosim, da ne gre za poniževanje žensk?! Tudi če po kakšnem čudežnem naključju gledalec nekako uspe med prizori golote zaznati kaj reklama sploh oglašuje, lahko v najboljšem primeru zaključi, da je gibanje za pravice živali en navaden štos, nevreden resne obravnave.

3.) Trditev, da je posluževati se poniževanja žensk dobra stvar za boj proti diskriminaciji, je vse prej kot razumna. Seksizem je problem, zato seksizem nikoli ne more biti del rešitve!

To je skregano z abolicionističnim pristopom, saj je eno izmed temeljnih načel abolicionizma zavračanje vsakršne diskriminacije: »Enako kot zavračamo rasizem, seksizem, diskriminacijo starejših in heteroseksizem, zavračamo tudi specizem. Različne življenjske vrste čutečih bitij so enakovreden razlog za zaščito temeljnih pravic kot to v človeški moralni skupnosti v odnosu do drugih ljudi velja za raso, spol, starost ali spolno usmerjenost.« 

4.) Dejstvo, da je izkoriščanje "odobreno s strani žrtve", ne pomeni, da ne gre za izkoriščanje. Pomeni le, da je seksizem tako globoko zasidran v naši družbi, da ga mnogo žensk ne zazna. To sploh ni presenečenje. 

5.) Za lažje razumevanje omenjene problematike si prosim preberite bloga Seksizem in poniževanje žensk znotraj gibanja za pravice živali in Položaj gibanja za pravice živali, ter poslušajte posnetek Using Sexism to Promote Animal Rights.

SEDMIČ;

Pravite, da se vam moj pristop ne zdi konstruktiven in da je izključevalen, a obenem ne poveste zakaj naj bi bil takšen oz. se pri poskusu utemeljevanja ponovno z ničemer ne osredotočate na vsebino mojih argumentov. Preprosto povedano, pravite, da je moj pristop izključevalen zato, ker je izključevalen. 

Iskanje konstruktivnih rešitev vedno zahteva soočanje argumentov. Z vaše strani jih še vedno čakam. Podal sem svoje, a v odgovor prejel zgolj brezvsebinske očitke. 

Ob tem velja omeniti sledeče: 
Sredstvo, ki se ga poslužuje gibanje za pravičnost, mora vedno odražati cilj, ki ga to gibanje zasleduje. Z drugimi besedami, nemogoče je učinkovito zagovarjati pravičnost s promoviranjem krivičnosti. Toda vi in vaši somišljeniki pri Društvu za osvoboditev živali ter Slovenskem veganskem društvu na žalost počnete ravno to - ne zavzemate jasnega in nedvoumnega stališča, da je veganstvo moralna osnova in imperativ, pač pa namesto tega promovirate "srečno" izkoriščanje živali (npr. konzumiranje jajc iz proste reje predstavljate kot moralno bolj sprejemljivo od jajc iz baterijske reje) in "redukcitarijanstvo" (npr. akcija Ponedeljek brez mesa, ki problematizira zgolj meso in podaja idejo, da je konzumiranje "manjše" količine mesa sprejemljiva moralna drža). 

Skratka, vegansko gibanje, kot ga vidim jaz, ni razdvojeno. Obstajamo tisti, ki vidimo veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ in promoviramo temeljno pravičnost. In obstajate vsi ostali. Zato vi in jaz nisva del istega gibanja. Ne morem razdvajati nečesa, čemur ne pripadam. 

OSMIČ;

Napisali ste, citiram:

»Lahko pozdravimo vsejede zaščitnike domačih živali, ki so zelo aktivni v svojih lokalnih društvih in veliko na konkretnem nivoju pomagajo konkretnim živalim in z njimi sodelujemo v protestnih akcijah? Ali bomo rekli, da ne smejo protestirati, če niso vegani in nas bo potem na protestnem shodu pet?«

Enako vprašanje za vas:

Lahko pozdravimo pripadnike Ku-Klux-Klana, zaščitnike domače (belopolte) rase, ki so zelo aktivni v svojih lokalnih društvih in veliko na konkretnem nivoju pomagajo konkretnim (belopoltim) ljudem in z njimi sodelujemo v protestnih akcijah proti rasizmu? Ali bomo rekli, da ne smejo protestirati, če niso nediskriminatorni in jih bo potem na protestnem shodu zgolj pet?

Pravzaprav lahko v vaš model vstavite katerokoli nemoralno početje in uvideli boste vso absurdnost tovrstnih pomislekov. Ponovno smo pri različnem obravnavanju človeških in živalskih žrtev, kar ponazarja specizem.

Skratka, protestirati proti nečemu, kar sam povzročaš, je naravnost bizarno. Vse dokler bodo protestniki proti izkoriščanju živali sami 3-krat dnevno za jedilno mizo izkoriščali živali, se živalim ne piše nič dobrega.

ZAKLJUČEK;

Naj ponovno poudarim, da nikakor ne dvomim v vašo dobronamernost, ko gre za pomoč živalim. Trdim le, da se motite in da je t.i. "new welfare" pristop, ki mu sledite, moralno sporen, neučinkovit v praktičnem smislu ter v ničemer ne ponazarja odstopa od obstoječe paradigme, sloneče na specizmu.  

Za konstruktivni napredek gibanja za odpravo izkoriščanja živali je nujen dialog, izmenjava argumentov, pripravljenost na učenje ter aplikacija tega znanja v prakso. Brez tega bodo živali še naprej obravnavane kot doslej – lastnina, ki je "humano" trpinčena in ubita "s spoštovanjem". 

Lep pozdrav,

Leon Kralj 

P.s. 

Prosim, oglejte si spodnji video. Gre za nedavno predavanje prof. Garyja Francioneja, v katerem lepo in zelo enostavno razloži čisto vse dileme, ki vas tarejo: