Veganstvo in "izumrtje" udomačenih živali

Eden izmed pogostih pomislekov v zvezi z veganstvom je, kaj bo z vsemi milijardami udomačenih živali, če jih nehamo izkoriščati, ubijati in jesti - mar naj jih kar spustimo v naravo? Ali veganski svet ne pomeni hkrati tudi kršenje naravnega ravnovesja oz. izumrtja krav, kokoši, itd.? 

Tule je odgovor:  

Udomačene živali niso niti približno podobne temu, kar naj bi v resnici bile. Tekom zgodovine jih je človek s križanjem in gensko manipulacijo tako zelo spremenil, da sploh ne spominjajo več na živali izpred nekaj stoletij. Zato ta udomačena bitja niso del naravnega sveta, temveč so del sveta, ki smo ga mi umetno ustvarili. Ta bitja smo razvili za svoje egoistične namene – hrano, obleko, družbo, itd..

Z drugimi besedami – te nekdaj veličastne, samostojne živali smo naredili popolnoma odvisne od nas. Zato udomačene svinje, krave, psi, mačke, kokoši, itd., ne zmorejo preživeti v divjini. Mi odločamo v kakšnih pogojih bodo živele, mi odločamo kaj bodo počele, mi odločamo kdaj in koliko bodo jedle, mi odločamo kdaj bodo šle ven (če sploh), skratka ta bitja smo si v celoti podredili in njihova življenja zreducirali na golo služenje našim sebičnim zahtevam.

In ker se udomačene živali niso znašle v tej godlji po svoji krivdi, temveč izključno zaradi človeka, je edino pravično, da jih ponovno osvobodimo. Osvoboditev ne pomeni, da jih spustimo v divjino, temveč da jih nehamo "proizvajati", da torej prenehamo z načrtno vzrejo novih in novih živali, bodisi za zrezek, sir, jajčno pito ali za "hišne ljubljenčke". Kako? Tako, da postanemo vegani. Vsakdo, ki postane vegan, neposredno pripomore k reševanju tega problema. In ko bomo prenehali jesti živila živalskega izvora, bomo istočasno nehali skrbeti za razmnoževanje novih živali za našo hrano. Veganstvo tako naslavlja problem izkoriščanja živali pri samem izvoru. 

Naša dolžnost je, da karseda dobro poskrbimo za tiste živali, ki so že tukaj, dokler ne umrejo naravne smrti. Narava bo veliko bolj naravna brez udomačenih živali. Kar se tiče udomačenih živali torej ne moremo govoriti o "izumrtju".  

Odziv dr. Miloša Židanika na odprto pismo ter moj odgovor nanj

Spoštovani g. Židanik, 

zahvaljujem se vam za odziv na odprto pismo, ki sem vam ga namenil pred časom. Ker ste me odjavili kot Facebook "prijatelja" in mi onemogočili odgovarjati na vašem zidu, sem primoran komunicirati z vami preko drugih medijev. 

Čeravno v vašem odzivu prepletate razmišljanja in vprašanja, uperjena tako na vsebino kot name osebno, se bom potrudil in odgovoril na sleherno izmed njih. 

Na moje odprto pismo ste se odzvali na sledeči način (citiram): 

"Priznam, nisem vsega prebral. Nisem si vzel tega časa. Morda bi si ga moral. Ne vem. Morda si ga bom vzel kdaj pozneje. Odgovora na mojem zidu mi ne morete zapisati, ker sem vas odjavil kot prijatelja. Sedaj pa moje razmišljanje. Ljudje smo različni. Vsak ima svoje darove in vsak od nas želi spremeniti svet na bolje. Tu si upam trditi. Način, kako to doseči, pa je različen. Ddr. Balluch je vegan. To, da sem izrazil sodbo, da je abolicionist, sem izrazil na podlagi predstavitve njegove knjige Der Hund und sein Philosoph. Kjer je podal sodbo, da imajo živali pravico do avtonomije, ker so avtonomne živali. Na podlagi svojega odnosa s svojim psom. Govoril je o svoji izkušnji življenja v zaporu. Da je razlika, če si zaprt v celici 24 ur na dan ali pa imaš možnost izhodov na travo za dve uri. In da bi bil vesel pobude ljudi za spremembo zaporniškega režima, ker bi bilo njemu lažje. Po svojih izkušnjah poda sklepe o živalih. In postreže s fotkami tovarn s kletkami, tudi novejšimi in fotkami kokoši v prosti reji. Da sem jaz kokoš, bi bil raje v prosti reji na travniku! V tem je catch: preden bo abolicionostični pristop (ki je njemu, pa tudi meni končni cilj osvobajanja živali) zaživel v praksi, bodo minila leta. Desetletja. Stoletje? Kakšna je pot do tega cilja? Spreminjanje socialnih predstav, kaj je prav in kaj narobe. Z vsako svojo kampanjo (proti kletkam, proti gojenju živali za krzno, proti vivisekciji, proti prevozom živali,proti lovljenju ptic pevk itd itn) on nagovarja svoje sonarodnjake, jih opozarja, da živali obstajajo, da jih ljudje zlorabljamo in mučimo in vsedno znova trka na vest in zavest ljudi, da bi se spremenili. Zame je zaprtje tovaren za izdelavo krzna in prekinitev modnih revij, kjer so prikazovali krzno, velik uspeh in premik v zavesti njegovih sonarodnjakov. Podobno dela Peta. Vsak pozna Peto. In dejstvo je, da je Pamela Anderson veliko naredila za promocijo veganstva. O načinu lahko razpravljamo, se strinjam, da je seksizem ponižujoč za ženske, pa vendar so ženske v Petinem primeru obstoječ seksizem v naši družbi izkoristile za nekaj dobrega - za promocijo veganstva. Videt je treba motiv v ozadju in končni cilj: osvoboditev vseh živali. Pri vas pa vidim izključevanje: samo tako kot Francione in nič drugega. Ta trenutek je veliko problemov na živalovarstvenem področju in meni osebno se mi vaš pristop pač ne zdi konstruktiven - pošiljanje dolgih zapisov z linki in starim dopisovanjem med Sigerjem in Francionom, pa dopis Sigerja iz leta 2006. Ko človek kaj objavi, je dobro, da se vpraša, če je ta način približevalen ali ni. Vaš način se mi zdi izključujoč in nespoštljiv do drugih pristopov, ki so enaki vaši, to verjamem, notranji iskreni želji, da bi bilo živalim ne le bolje, temveč, da bi končno živele svobodno in nam enakovredno. V tem smo si enaki. Skratka: z marsikatero vašo idejo in razmišljanjem se strinjam, z načinom (npr. pošiljanje protestnih pisem razstavljalcem na Vegafest) pa ne, ker ni približevalen, ampak razdvojevalen. Upam, da ste razumeli. 
Lp, MIloš Židanik."

Kasneje ste dodali še (citiram):

"Vsako misel in idejo lahko zapišemo in povemo na dva zelo različna načina. Nekdo lahko reče, da je direkten in iskren, a je pomembno vedeti, kaj s svojimi komentarji želi doseči. Je za nas vegane dobro, da smo izključujoči? Je to za živali dobro? Lahko pozdravimo vsejede zaščitnike domačih živali, ki so zelo aktivni v svojih lokalnih društvih in veliko na konkretnem nivoju pomagajo konkretnim živalim in z njimi sodelujemo v protestnih akcijah? Ali bomo rekli, da ne smejo protestirati, če niso vegani in nas bo potem na protestnem shodu pet? Kaj je naš namen? Želimo, da se nas glas sliši? Kaj bi rekle živali? Mimogrede: v Mb društvu, ki pomaga psom, se veganstvo počasi širi. In to zaradi približevanja in ne razdruževanja. Če pa ima nekdo pravico do besede šele takrat, ko podpiše Francionove ideje in da se bo boril proti vsem drugače mislečim, pa sam v tem rešitve za živali ne vidim.. Leon Kralj je bister in načitan možak, a intelekt je tudi možno zlorabiti in ga ne uporabiti v konstruktiven namen.." 

Moj odgovor: 

PRVIČ;

Za začetek bi se želel dotakniti vašega uvoda, kjer pravite, citiram:

»Priznam, nisem vsega prebral. Nisem si vzel tega časa. Morda bi si ga moral. Ne vem. Morda si ga bom vzel kdaj pozneje.«

Odgovarjanje na odprto pismo, brez da bi ga prebrali, ter dojemati ta svoj odgovor kot merodajen, težko razumem drugače kot podcenjevanje mene osebno in predvsem podcenjevanje problematike vprašanja pravic živali. Tovrstni odnos, ki ponazarja vnaprejšnje zavračanje določene ideje, je precej podoben odnosu večine zdravnikov do ideje o veganski prehrani. 

Kljub vsemu močno upam, da se motim in je vaše površno branje zgolj odraz trenutnega pomanjkanja časa.

DRUGIČ;

Pravite, da smo si ljudje različni, da ima vsak svoje darove in vsak od nas želi spremeniti svet na bolje, ter da je veliko različnih načinov, kako to doseči. 

V kolikor bi govorili na splošno in ne o aktivizmu za pravice živali, bi se seveda z vami strinjal. V okviru etičnih prizadevanj (in ne prizadevanj za etiko – med obema pojmoma je velika razlika!) je vsekakor dobrodošlo, da vsak prispeva po svojih najboljših močeh. A kot utemeljujem v svojem prejšnjem pismu, obstajajo pristopi k aktivizmu za živali, ki so izrazito problematični, tako v praktičnem kot moralnem smislu. Ugotovitev, da smo si ljudje/aktivisti različni, še ne pomeni, da to posledično upravičuje ubiranje vseh (tudi nemoralnih) poti.

Ker priznavate, da niste prebrali mojega pisma in spletnih povezav, ki sem vam jih ponudil, predvidevam, da ne veste o čem govorim, ko omenjam praktično in moralno problematične pristope. Zato vas ponovno vljudno vabim, da si v celoti  preberete vse kar sem vam poslal. Nadaljnja komunikacija bo tako lahko bolj plodna in predvsem – sploh smiselna.

TRETJIČ;

Pravite, da dr.Balluch svojo metodo postopnih korakov do odprave izkoriščanja živali utemeljuje z navezavo na človeški kontekst, ko izjavi, da obstaja razlika, če si zaprt v zaporniški celici 24 ur na dan ali pa če imaš možnost izhodov na travo za dve uri, ter da bi bil vesel pobude ljudi za postopno spremembo zaporniškega režima. 

Trdim, da se dr.Balluch globoko moti, če misli, da se lahko za potrebe tega argumenta posluži tovrstne primerjave, saj gre za primera, ki imata popolnoma drugačno izhodišče. Namreč ... kokoši, krave, ribe, pujski in druge živali, se za razliko od pravnomočno obsojenega in zaprtega (oz. nepravnomočno priprtega) človeka, niso znašle v "zaporniškem sistemu" po lastni krivdi. Če karikiram - kokoši niso pristale v zaporu talne reje zato, ker so kaj ukradle in s tem kršile zakon. Krave niso zavoljo huliganstva ter posledično ogrožanja javnega reda in miru končale zaprte v mlekarski industriji. Ribe niso v ribogojnici zato, ker bi sodelovale v tajkunskih poslih. Pujski niso pod vplivom alkohola peljali po napačni strani avtoceste in zato za kazen pristali na prašičji farmi.  

Skratka, upravičevati moralnost postopnih izboljšav "srečnega" izkoriščanja živali z moralnostjo zavzemanja za 2-urne izhode zapornikov na zaporniški travnik, ponazarja bodisi hudo zmedo v razumevanju osnov morale bodisi nezmožnost delanja analogij. Vsak človek, ki je obtožen kršenja zakona, ima možnost na sodišču dokazovati svojo nedolžnost. Tisti človek, ki mu je bila dokazana krivda, je pravnomočno obsojen in zaprt, medtem ko je žival vedno zaprta po krivici, po nepotrebnem!

Če se slučajno pripeti, da je zapornik nedolžen, nam je vsem takoj jasno, da se moramo potegovati za njegovo oprostitev in izpustitev iz zapora. Nič manj od tega ne pride v poštev. Nikoli ne bi rekli, da bo pravici zadoščeno, če npr. na njegovo posteljo namesto trdega jogija namestimo udobno ležišče Dormeo, ali za njegovo vedrejše počutje prebarvamo stene notranjosti celice v rožnate odtenke, ali mu na vsakih 22 ur omogočimo 2-urni izhod na zaporniški travnik. To ne odtehta spoznanja za nedolžnega.

Na drugi strani pa se dr.Balluch in njegovi somišljeniki navkljub zavedanju, da so živali zaprte po nedolžnem, ne potegujejo za njihovo "izpustitev" (beri: za prenehanje vzrejanja novih in novih zasužnjenih živali z jasnim pozivom k veganstvu kot moralnem imperativu), temveč navijajo za "Dormeo ležišča, rožnate barve in zaporniški travnik". 

Različno obravnavanje človeških in živalskih nedolžnih žrtev, je gojišče za nastanek specizma. Zato dr.Balluch in somišljeniki poosebljajo specizem, čeprav verjetno mislijo, da se borijo proti njemu. Tega žalostnega dejstva se ne da nikakor olepšati.

ČETRTIČ;

Napisali ste, citiram:

»Preden bo abolicionostični pristop (ki je njemu [dr.Balluchu, op.], pa tudi meni končni cilj osvobajanja živali) zaživel v praksi, bodo minila leta. Desetletja. Stoletje? Kakšna je pot do tega cilja? Spreminjanje socialnih predstav, kaj je prav in kaj narobe.«

Žal ponovno ne morem mimo ugotovitve, da ne veste kaj je abolicionistični pristop. Prosim, preberite si 6 temeljnih načel abolicionističnega pristopa, ki sem vam jih poslal prejšnjič in lahko boste spoznali, da kampanje dr.Ballucha ne ustrezajo niti enemu od omenjenih načel. Dr. Balluch ni abolicionist, pač pa new-welfarist, enako kot vi. 

Sprašujete se, kako daleč je cilj prenehanja izkoriščanja živali in kakšna je primerna pot do tega cilja? Povedano drugače, sprašujete se, ali je za dosego pravičnosti bolje promovirati pravičnost ali manj od pravičnosti. To je naravnost absurdno. Ali se takrat, ko gre za kršenje temeljnih človekovih pravic tudi sprašujete kaj je bolje - npr. zagovarjati ničelno toleranco do zlorabe otrok ali "humano" zlorabo otrok? Seveda ne. To počnete le v primeru, ko so žrtve živali. Udejanjate specizem. 

Vsem nam je jasno, da ne bo šlo "preko noči". Za to ugotovitev resnično ne potrebujemo poglobljene študije. To sprejemamo kot dejstvo. Ključnega pomena je to, s čim zagovarjamo pravičnost - s pozivanjem k prenehanju krivic ali s pozivanjem k reguliranju krivic. Že celih 200 let, vse odkar obstaja gibanje za pravice živali, pozivamo k reguliranju krivic - opozarjamo na to kako grdo ravnamo z živalmi, na kakšne grozljive načine jih izkoriščamo, namesto, da bi sprožali vprašanje ali je sploh upravičeno izkoriščati živali. 

Rezultat tega zgrešenega početja je na dlani: 

• porast števila trpinčenih in ubitih živali (dandanes trpinčimo in ubijamo več živali in na bolj grozovite načine kot kadarkoli v človeški zgodovini); 
• porast števila vegetarijancev, ki so zmotno prepričani, da udejanjajo pravičnost v odnosu do živali; 
• širjenje takšnega aktivizma za "pravice" živali, ki podaja moralno zmedena sporočila, kot na primer:  baterijska reja kokoši - NESPREJEMLJIVO, talna reja kokoši - SPREJEMLJIVO; krzno - NESPREJEMLJIVO, usnje – BOLJ SPREJEMLJIVO OD KRZNA; divje živali v cirkusih - NESPREJEMLJIVO, udomačene živali v cirkusih - BOLJ SPREJEMLJIVO OD DIVJIH ŽIVALI; lov ptic pevk - NESPREJEMLJIVO, lov ostalih ptic – BOLJ SPREJEMLJIVO OD LOVA PTIC PEVK; itd. itn...  Posledično prihaja do tega, da "zagovorniki" živali dejansko promovirajo izkoriščanje živali. Prosim, preberite si utemeljitev (kliknite na povezavo): Zakaj kampanje za dobrobit živali in single-issue kampanje NEOBHODNO promovirajo izkoriščanje živali

Že 200 let se torej poslužujemo izključno welfare pristopa (temelječem na izvajanju "single-issue" kampanj ter na "izboljšanju" načina izkoriščanja živali), ki več kot očitno ne deluje. Takšen pristop tudi z ničemer ne odpravlja statusa živali kot lastnine, temveč ga le še dodatno utrjuje. Čas je za enotno, močno, globalno, na argumentih in etiki sloneče abolicionistično gibanje, ki med živalmi ne bo delalo razlik in ki bo podajalo kristalno jasno sporočilo – priznavanje pravic živali pomeni veganstvo. 

Nenehno zavzemanje za spremembo zakonodaje na področju ravnanja z živalmi, ne le, da nam ta končni cilj ne približuje, temveč ga celo odmika. Zakaj? Zato, ker so živali obravnavane kot lastnina človeka. In vse dokler bo tako, se zanje nič ne more zares spremeniti na bolje. Vsaka "izboljšava" zakonodaje bo vedno v prvi vrsti upoštevala korist človeka (lastnika živine, proizvajalca mesa, itd.) in ne korist žrtve (lastnine). Zakonodaja namreč vedno "ščiti" interese živali le do te mere, dokler ima lastnik oz. proizvajalec mesa (in ostalih živalskih proizvodov) od tega finančno korist. To je osnova sleherne agrarne ekonomije. Še več – izboljšave zakonodaje "v prid" interesom živali povečujejo kakovost izdelka (mesa, jajc, itd.), zmanjšujejo stroške dela (npr. omamljanje goveda pred zakolom, zaplinjevanje piščancev, ograde za breje živali, itd. – več v povezavah, ki sem vam jih dal v prejšnjem pismu; preberite prosim), ter dodatno lajšajo morebitno slabo vest potrošnikov ob uživanju živil živalskega izvora, saj so potolaženi, da je njihovo meso živelo "srečno" življenje in bilo "zaklano z ljubeznijo". 

To ni "spreminjanje socialnih predstav". Ravno obratno – je sodelovanje z industrijo, zavajanje potrošnikov in utrjevanje specizma. 

PETIČ;

Pravite, da dr.Balluch z vsako svojo kampanjo (proti kletkam, proti gojenju živali za krzno, proti vivisekciji, proti prevozom živali, proti lovljenju ptic pevk itd. itn.) nagovarja svoje sonarodnjake, jih opozarja, da živali obstajajo, da jih ljudje zlorabljamo in mučimo in vedno znova trka na vest in zavest ljudi, da bi se spremenili.

Odgovor zakaj temu ni tako si preberite na tej povezavi: "Kam gre gibanje za pravice živali? (1.del)" 

ŠESTIČ;

Napisali ste, citiram:

»Podobno dela PETA. Vsak pozna PETO. In dejstvo je, da je Pamela Anderson veliko naredila za promocijo veganstva. O načinu lahko razpravljamo, se strinjam, da je seksizem ponižujoč za ženske, pa vendar so ženske v Petinem primeru obstoječ seksizem v naši družbi izkoristile za nekaj dobrega - za promocijo veganstva.«

1.) PETA ubije 85% vseh zdravih živali, ki jih reši. Toliko o dobrosrčnosti organizacije, ki naj bi ščitila interese živali. 

2.) Verjeti, da je Pamela Anderson veliko naredila za promocijo veganstva je približno takšen absurd, kot verjeti, da sleherni ameriški predsednik veliko naredi za promocijo svetovnega miru. Oglasi s Pamelo Anderson nagovarjajo predvsem moško populacijo. Če se pri PETA res zavzemajo za družbeno spremembo v smeri veganstva (v resnici promovirajo vegetarijanstvo), potem zdaj, ko so "obdelali" moške, verjetno pričakujemo še reklamo z golim kosmatim moškim za prepričanje ženske populacije, kajne? In svet bo veganski(?!). Nisem še slišal za nikogar, ki bi ob pogledu na TV-oglas ali ogromen jumbo plakat z razgaljeno Pamelo Anderson, ki v spodnjem perilu reklamira kampanjo proti krznu, dejal: »A-ha! Od danes naprej namesto kravjega pijem samo še riževo mleko!«

TV-oglas, ki ste ga objavili na vašem FB zidu, gre še dlje – prikazuje nakazovanje samozadovoljevanja golih žensk z brokolijem, bučo in šparglji. Recite mi prosim, da ne gre za poniževanje žensk?! Tudi če po kakšnem čudežnem naključju gledalec nekako uspe med prizori golote zaznati kaj reklama sploh oglašuje, lahko v najboljšem primeru zaključi, da je gibanje za pravice živali en navaden štos, nevreden resne obravnave.

3.) Trditev, da je posluževati se poniževanja žensk dobra stvar za boj proti diskriminaciji, je vse prej kot razumna. Seksizem je problem, zato seksizem nikoli ne more biti del rešitve!

To je skregano z abolicionističnim pristopom, saj je eno izmed temeljnih načel abolicionizma zavračanje vsakršne diskriminacije: »Enako kot zavračamo rasizem, seksizem, diskriminacijo starejših in heteroseksizem, zavračamo tudi specizem. Različne življenjske vrste čutečih bitij so enakovreden razlog za zaščito temeljnih pravic kot to v človeški moralni skupnosti v odnosu do drugih ljudi velja za raso, spol, starost ali spolno usmerjenost.« 

4.) Dejstvo, da je izkoriščanje "odobreno s strani žrtve", ne pomeni, da ne gre za izkoriščanje. Pomeni le, da je seksizem tako globoko zasidran v naši družbi, da ga mnogo žensk ne zazna. To sploh ni presenečenje. 

5.) Za lažje razumevanje omenjene problematike si prosim preberite bloga Seksizem in poniževanje žensk znotraj gibanja za pravice živali in Položaj gibanja za pravice živali, ter poslušajte posnetek Using Sexism to Promote Animal Rights.

SEDMIČ;

Pravite, da se vam moj pristop ne zdi konstruktiven in da je izključevalen, a obenem ne poveste zakaj naj bi bil takšen oz. se pri poskusu utemeljevanja ponovno z ničemer ne osredotočate na vsebino mojih argumentov. Preprosto povedano, pravite, da je moj pristop izključevalen zato, ker je izključevalen. 

Iskanje konstruktivnih rešitev vedno zahteva soočanje argumentov. Z vaše strani jih še vedno čakam. Podal sem svoje, a v odgovor prejel zgolj brezvsebinske očitke. 

Ob tem velja omeniti sledeče: 
Sredstvo, ki se ga poslužuje gibanje za pravičnost, mora vedno odražati cilj, ki ga to gibanje zasleduje. Z drugimi besedami, nemogoče je učinkovito zagovarjati pravičnost s promoviranjem krivičnosti. Toda vi in vaši somišljeniki pri Društvu za osvoboditev živali ter Slovenskem veganskem društvu na žalost počnete ravno to - ne zavzemate jasnega in nedvoumnega stališča, da je veganstvo moralna osnova in imperativ, pač pa namesto tega promovirate "srečno" izkoriščanje živali (npr. konzumiranje jajc iz proste reje predstavljate kot moralno bolj sprejemljivo od jajc iz baterijske reje) in "redukcitarijanstvo" (npr. akcija Ponedeljek brez mesa, ki problematizira zgolj meso in podaja idejo, da je konzumiranje "manjše" količine mesa sprejemljiva moralna drža). 

Skratka, vegansko gibanje, kot ga vidim jaz, ni razdvojeno. Obstajamo tisti, ki vidimo veganstvo kot moralno osnovo oz. moralni imperativ in promoviramo temeljno pravičnost. In obstajate vsi ostali. Zato vi in jaz nisva del istega gibanja. Ne morem razdvajati nečesa, čemur ne pripadam. 

OSMIČ;

Napisali ste, citiram:

»Lahko pozdravimo vsejede zaščitnike domačih živali, ki so zelo aktivni v svojih lokalnih društvih in veliko na konkretnem nivoju pomagajo konkretnim živalim in z njimi sodelujemo v protestnih akcijah? Ali bomo rekli, da ne smejo protestirati, če niso vegani in nas bo potem na protestnem shodu pet?«

Enako vprašanje za vas:

Lahko pozdravimo pripadnike Ku-Klux-Klana, zaščitnike domače (belopolte) rase, ki so zelo aktivni v svojih lokalnih društvih in veliko na konkretnem nivoju pomagajo konkretnim (belopoltim) ljudem in z njimi sodelujemo v protestnih akcijah proti rasizmu? Ali bomo rekli, da ne smejo protestirati, če niso nediskriminatorni in jih bo potem na protestnem shodu zgolj pet?

Pravzaprav lahko v vaš model vstavite katerokoli nemoralno početje in uvideli boste vso absurdnost tovrstnih pomislekov. Ponovno smo pri različnem obravnavanju človeških in živalskih žrtev, kar ponazarja specizem.

Skratka, protestirati proti nečemu, kar sam povzročaš, je naravnost bizarno. Vse dokler bodo protestniki proti izkoriščanju živali sami 3-krat dnevno za jedilno mizo izkoriščali živali, se živalim ne piše nič dobrega.

ZAKLJUČEK;

Naj ponovno poudarim, da nikakor ne dvomim v vašo dobronamernost, ko gre za pomoč živalim. Trdim le, da se motite in da je t.i. "new welfare" pristop, ki mu sledite, moralno sporen, neučinkovit v praktičnem smislu ter v ničemer ne ponazarja odstopa od obstoječe paradigme, sloneče na specizmu.  

Za konstruktivni napredek gibanja za odpravo izkoriščanja živali je nujen dialog, izmenjava argumentov, pripravljenost na učenje ter aplikacija tega znanja v prakso. Brez tega bodo živali še naprej obravnavane kot doslej – lastnina, ki je "humano" trpinčena in ubita "s spoštovanjem". 

Lep pozdrav,

Leon Kralj 

P.s. 

Prosim, oglejte si spodnji video. Gre za nedavno predavanje prof. Garyja Francioneja, v katerem lepo in zelo enostavno razloži čisto vse dileme, ki vas tarejo: 

Odprto pismo dr. Milošu Židaniku

Spoštovani gospod Miloš Židanik!

Glede na to, da mi je onemogočeno podati odgovor na vaš komentar, namenjen meni na vašem Facebook zidu (sklepam, da je težava tehnične narave), vam odgovarjam na tem mestu. Nadejam se, da boste mojo potezo sprejeli na način, na kakršen je tudi podana in sicer dobronamerno ter z upanjem na razjasnitev morebitnih nejasnosti.

Za začetek navajam vaš komentar, namenjen moji kritiki TV-oglasa organizacije PETA, za katerega trdim, da je izrazito diskriminatoren do žensk in promovira seksizem. Svojo kritiko zaključim z: »Vse dokler bomo obravnavali ženske kot meso, bomo slepi tudi za problem gledanja na živali kot kos mesa.«

In vi ste mi odgovorili s sledečim komentarjem, citiram:

»Si opazil, da si zelo nestrpen in negativno nastrojen do vseh, ki so drugačnega mnenja kot ti? In ki ubirajo drugačne pristope? In žal mi je, da jih ne želiš slišati. Dva dni sem poslušal dr. Ballucha in bi ti rad povedal, da nimaš pojma, kdo ta človek je. Ne veš, da je vegan in abolicionist (to je moja sodba in ne njegovo mnenje o sebi) in ne veš, kako s svojimi akcijami spreminja socialne predstave ljudi. In ti si drzneš pošiljati protestna pisma vsem razstavljalcem! Res me zanima, kaj konkretno si ti naredil za živali (če izvzamem pošiljanje Francionovih in Singerjevih pisem po fb), da si upaš povzdigniti glas zoper Ballucha? Kateri konkretni zakoni, ki govorijo o pravicah živali, so bili spremenjeni zaradi tvojega delovanja? Sicer je bolje, da si tiho. Predvsem pa na mojem zidu.« (konec citata)

Glede na to, da ste mi na mojo kritiko TV-oglasa organizacije PETA (ki je, mimogrede, problematična v številnih ozirih) postregli s pozivom naj bom tiho saj vendar ne sodelujem pri spreminjanju "zakonodaje v prid pravicam živali", se čutim dolžnega razjasniti nemalo nesporazumov. 

(Mimogrede, spreminjanje zakonodaje ne deluje v prid živali, temveč ravno obratno. Tule je obrazložitev zakaj: https://leonkralj.blogspot.si/2016/09/zakaj-so-zakoni-proti-mucenju-zivali.html ) 

PRVIČ;

Pravite, da sem zelo nestrpen in negativno nastrojen, ter da ne želim slišati tistih, ki ubirajo drugačne pristope.

Ne bo držalo. Vrsto let nisem počel drugega kot le poslušal in vestno sledil. Svoj aktivizem za živali sem namreč začel ravno s podpiranjem tistih, ki ubirajo pristope, o katerih govorite. Ko sem uvidel, da smo v zmoti, sem se zamislil, uporabil kritični um, se dodatno izobrazil ter izstopil iz obstoječega t.i. "welfare" gibanja. Drznil sem si podvomiti v obstoječi pristop, ker nisem videl nikakršnega napredka za živali, ki so trpinčene na čedalje bolj sprevržene in grozljive načine ter ubite v čedalje večjem številu (tako na lokalni kot globalni ravni). Le zakaj je temu tako, ko pa se vendar društva in organizacije za pravice živali širom sveta že 40 let množijo kot gobe po dežju ter pritegnejo čedalje več simpatizerjev (tudi slavnih in vplivnih ljudi)? Ni potrebno veliko, da ugotoviš, da kot aktivisti in zagovorniki živali enostavno nismo učinkoviti ter da nekaj več kot očitno delamo narobe. To me je napeljalo k poglobljenemu študiju o pravicah živali, med katerim sem moral mnogokrat pogoltniti velik cmok, saj sem se soočal s samokritiko, in tako sem naletel tudi na druge pristope. Danes lahko brez kančka dvoma zatrdim, da je abolicionistični pristop razkril ter argumentirano razjasnil odgovore na vsa ta vprašanja (o podrobnostih nekoliko kasneje).

Če torej menite, da je nestrpnost in negativna nastrojenost to, da v luči iskrenega zavzemanja za pravičnost (odpravo izkoriščanja živali) podajam argumentirano in nežaljivo kritiko obstoječega gibanja za pravice živali, ter jo podkrepim z empiričnimi dokazi, potem se upravičeno sprašujem, kako imenujete brezvsebinske napade na mojo osebnost z vaše strani? Strpnost? Tovrstnih napadov sem namreč vedno deležen izključno s strani tistih, ki sploh niso prebrali o čem pišem in niso odprli spletnih povezav, ki jih ponujam. Upam, da se vseeno poglobite vanje in ugotovili boste lahko, da je "razdor", ki mi je pogosto očitan, pravzaprav poziv k enotnosti.

DRUGIČ;

Pravite, da ste dva dni poslušali dr.Ballucha in ugotovili, da je abolicionist, ki s svojimi akcijami spreminja socialne predstave ljudi. 

Sam proučujem dr.Ballucha in delovanje drugih aktivistov že vrsto let. Ugotovil sem sledeča dejstva: dr.Balluch žal ni abolicionist in ne spreminja socialnih predstav ljudi, temveč jih kvečjemu še bolj utrjuje in sicer - kako ironično - v specizmu. 

Naj utemeljim:

Zavzemanje za odpravo baterijske reje kokoši ni abolicionizem. Abolicionizem tudi ni zavzemanje za odpravo krznarskih farm. Prav tako abolicionizem ni zavzemanje za odpravo divjih živali v cirkusih, ipd. Skratka, vse kar dr.Balluch počne, je izraziti welfare pristop (t.i. "new welfare"), ki si domišlja, da bo z osredotočanjem na posamične oblike izkoriščanja živali (t.i. "single-issue" kampanje) postopoma dosegel odpravo izkoriščanja vseh živali, ter pritegnil ljudi, da spremenijo svoje obstoječe specistično dojemanje živali. Več argumentov o problematičnosti "single-issue" kampanj si lahko preberete na tej povezavi (kliknite na link). 

Dr.Balluch s svojimi akcijami ne sproža vprašanja specizma, temveč se osredotoča na način izkoriščanja živali, namesto na to, da se jih sploh izkorišča, s čimer jasno sporoča javnosti, da je težava v tem kako ravnamo z zasužnjenimi živalmi in ne v tem da jih zasužnjujemo. Jasno namiguje tudi, da obstajajo živali, ki so vredne našega usmiljenja in zavzemanja bolj kot neke druge živali (več o tem na koncu, v točki "Četrtič"). Še več, sporoča, da smo lahko "humani" izkoriščevalci živali s tem, da uživamo jajca iz "ne-baterijske" reje, saj njegove akcije z ničemer ne spodbujajo ljudi k veganstvu (sam je izjavil, da bi bilo to "zahtevati" od ljudi preprosto preveč).

Kampanje dr.Ballucha promovirajo postopne korake k dokončni odpravi izkoriščanja živali in sicer z absurdnim sklepanjem, da bodo postopne izboljšave pogojev, v katerih mučimo živali, privedle do moralnega razsvetljenja ljudi. Nobenih(!) empiričnih dokazov ni za trditev, da postopne izboljšave zakonodaje o dobrobiti živali vodijo k odpravi izkoriščanja vseh živali (še manj k veganstvu ljudi). Če kaj, potem je logika ravno obratna, namreč - postopno izboljševanje načina izkoriščanja živali, ljudi kvečjemu še bolj oddaljuje od ideje o končanju izkoriščanja živali, predvsem pa jih potolaži, da se zdaj z živalmi ravna boljše in da gredo trendi v smer "prijazne" reje. Vse to omogoča nadaljnjo potrošnjo živil živalskega izvora, kar potrjuje tudi vsa razpoložljiva statistika. Ne gre za nič drugega kot podajanje "moralnih odpustkov" ljudem (razblinjanje morebitne slabe vesti ob jedenju živali ali njihovih izločkov) in ustvarjanje prepričanja, da stremljenje k veganstvu ni potrebno.

Skratka, Balluchov pristop je izrazito problematičen - tako moralno kot praktično. Povrhu vsega se osredotoča na industrijo, namesto na potrošnika, ki s svojim povpraševanjem to industrijo pravzaprav omogoča in poganja. Slehernemu ne-veganu Balluchove akcije z ničemer ne dajejo vedeti, da je srž težave v njemu samem oz. v lastnih (prehranjevalnih) navadah, temveč ga prepričujejo, da je težava v drugih – v "hudobni/nevidni" industriji, ki vzreja in ubija živali. Noben še tako "perfekten" zakon ne reši živali pred izkoriščanjem, to lahko storijo le osveščeni potrošniki! Zato Balluchove akcije popolnoma zgrešijo bistvo. 

Vse skupaj še nekoliko podrobneje utemeljujem v svoji objavi z naslovom "Kam gre gibanje za pravice živali? (2.del)" 

Vljudno vas prosim, da si vzamete čas in preberete.

Da boste lažje razumeli kaj abolicionizem pravzaprav je, vam ponujam nekaj kratkih povzetkov osnov v obliki šestih temeljnih načel abolicionističnega pristopa k pravicam živali (celotno utemeljitev pa si lahko preberete na tej in na tej spletni povezavi): 

1. Abolicionistični pristop zavrača vsakršno uporabo živali ter zagovarja načelo, da imajo vsa čuteča bitja (človeška in ne-človeška) temeljno pravico ne biti obravnavan kot lastnina drugega.

2. Razpoznavanje te temeljne pravice pomeni, da se zavzemamo za odpravo in ne zgolj za reguliranje institucionaliziranega izkoriščanja živali (kljub temu, da obstoječi sistem smatra, da so živali lastnina človeka). Čeprav se zavedamo, da ni možno "čez noč" odpraviti lastniškega statusa živali, podpiramo samo tiste kampanje, ki jasno in nedvoumno spodbujajo abolicionistična načela. Ne podpiramo kampanj, ki pozivajo k domnevno "izboljšanim" uredbam izkoriščanja živali.

3. Abolicionistični pristop smatra abolicionizem za cilj na področju živalske etike, pri čemer je sredstvo za dosego tega cilja ustvarjalno, nenasilno zagovarjanje veganstva. Abolicionistični pristop smatra veganstvo za moralno osnovo in zagovarja stališče, da ni nobene moralne razlike med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi (npr. mlečni izdelki in jajca) ter med hrano živalskega izvora in uporabo živali za obleko ali ostale izdelke.

4. Abolicionistični pristop pogojuje moralni status živali izključno s sposobnostjo občutenja in z nobeno drugo kognitivno lastnostjo. Občutenje je subjektivna zavest; obstaja nekdo ki zaznava in doživlja svet. Čuteče bitje ima svoje interese; se pravi, prioritete, potrebe ali želje. Če je bitje čuteče, to zadostuje, da ima pravico ne biti uporabljeno kot sredstvo za dosego človekovega cilja, kar vzajemno nalaga človeku moralno zavezo, da ne uporabi to bitje kot svoj vir. Ne priznavamo "humane" uporabe živali. Čeravno je manj trpljenja boljše kot več, nobena oblika uporabe ne more biti moralno upravičena.

5. Enako kot zavračamo rasizem, seksizem, diskriminacijo starejših in heteroseksizem, zavračamo tudi specizem [diskriminacija na podlagi vrste]. Različne življenjske vrste čutečih bitij so enakovreden razlog za zaščito temeljnih pravic kot to v človeški moralni skupnosti v odnosu do drugih ljudi velja za raso, spol, starost ali spolno usmerjenost.

6. Načelo nenasilja prepoznavamo kot vodilno načelo gibanja za pravice živali. Nasilje je problem in zato ne more biti del rešitve.

--------- 

Opomba: 

Da bi sprejeli abolicionistični pristop, ni potrebno biti veren, stremeti k duhovnosti ali biti ateist. Lahko ste verni, stremite k duhovnosti, lahko ste ateisti ali karkoli vmes. Popolnoma vseeno je.

Tisto, kar šteje je:

(1) da vam je moralno mar za živali in da jim želite dobro; ter

(2) da smatrate za veljaven logični argument, ki pravi, da naša moralna skrb ne bi smela biti omejena zgolj na nekatere živali, temveč mora biti razširjena na vsa čuteča bitja, ter da bi morali odpraviti in ne zgolj regulirati izkoriščanje živali. 

Kot lahko torej vidite, Balluchove kampanje v nobeni točki ne ustrezajo abolicionizmu.

Če ste mnenja, da njegovo delovanje žanje uspehe, mi prosim pojasnite, zakaj je v vseh nadaljnjih letih po "ukinitvi" baterijske reje kokoši, v Avstriji zaznati porast prodaje jajc, ter enako tudi izvoz jajc? Nemara menite, da je preusmeritev potrošnikov iz baterijskih jajc na jajca iz talne reje dobra novica za kokoši? Če odgovarjate pritrdilno, vas vabim, da si ogledate razliko med obema, ki je praktično ni – http://www.humanemyth.org/downloads/cagefree_slovenian.pdf  

Tudi, če bi kokoška Monika, ki se je pred kratkim izvalila v talni reji lahko vedela, da je pred tem njena babica, kokoška Berta trpela v baterijski reji, sama zaradi tega vedenja ne bi nič manj trpela. Obenem jo prav tako kot njeno babico Berto čaka neizogibna smrt še v cvetu svoje mladosti. In ker je jedenje jajc nepotrebno za optimalno človekovo zdravje, je vsakršno razglabljanje in prizadevanje za "kokošim bolj prijazno rejo" popolnoma odveč.

Če ste mnenja, da Balluchovo delovanje žanje uspehe, mi prosim tudi pojasnite, zakaj v vseh nadaljnjih letih po ukinitvi krznarskih farm, čedalje več ljudi na ulicah nosi krzno? Zdaj ga v številnih kombinacijah (kot modni dodatki, obrobe plaščev in bund, podlog, okraskov, ipd.) nosijo tudi majhni otroci, mladostniki in celo – moški! Balluchove kampanje ljudi z ničemer ne nagovarjajo k moralnem razmisleku o svojih življenjskih navadah in posledično k veganstvu, zato se potrošnja krzna seveda ne ustavlja. Kljub ukinitvi določenih krznarskih farm, povpraševanje ostaja nespremenjeno in ga zadovoljuje povečani uvoz (predvsem iz Azije). Borna je tolažba, da se za potrebe povpraševanja po krznu mučenje in ubijanje živali po ukinitvi avstrijskih farm sedaj vrši nekje drugje. To ni nikakršna zmaga za živali, temveč je izdajstvo s strani tistih, ki naj bi jih pravzaprav ščitili in se deklarirajo kot "zagovorniki" živali. 

Zavzemanje za postopnost k pravičnosti, kot jo promovira dr.Balluch in drugi welfaristi, ni le problematična, temveč je naravnost srh zbujajoča. Morda boste to še najlažje uvideli, če vam tovrsten aktivizem predstavim v človeškem kontekstu: 

Recimo, da se najde pedofil, ki žrtev (mladoletno deklico) zapre v svojo temačno, vlažno in neprodušno klet, kjer jo redno posiljuje leta in leta. Mimogrede, zadnje čase sta bila dva takšna primera v Avstriji precej medijsko izpostavljena, vemo pa tudi, da se te grozljivosti dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas. Aktivisti, ki sledijo Balluchovem modelu, bi se uprli, češ da je klet za deklico (zdaj že dekle) absolutno premajhna in da je v njej premalo svetlobe. Predlagali bi večjo, bolj udobno in svetlejšo klet ter morda celo sprožili kampanjo za "posilstva prost ponedeljek". 

Na drugi strani pa bi abolicionisti nemudoma skočili v zrak in se tej ideji odločno uprli. Zahtevali bi, da ugrabitelj žrtev nemudoma izpusti (ter kazensko odgovarja), čemur bi sledila javna obsodba pedofilstva, poziv k nasprotovanju vseh vrst zlorab, vsakršnemu izkoriščanju ter poziv k veganstvu kot edinemu odgovoru na nasilje do vseh čutečih bitij. Za piko na i, pa bi welfaristi (kot to redno počno) obtožili abolicioniste nestrpnosti, širjenja razdiralnosti znotraj gibanja za človekove pravice, jim očitali pasivnost in nerealnost njihovih idej, ter zahtevali poenotenje, čeravno so si naše ideje z moralnega in praktičnega vidika diametralno nasprotne.

Če nam je razmišljanje o tovrstnih primerih, ko gre za ljudi, absurdno oz. popolnoma razumemo nesmiselnost takšnih pobud in reform, se vprašajmo zakaj se nam zdi to primerno ko gre za živali? Odgovor: Specizem. Tovrstni aktivisti namreč še vedno razmišljajo znotraj specistične paradigme. Z ničemer kar počno, ne problematizirajo bistva – lastniškega in popredmetenega statusa živali in s tem navezavo na spoštovanje temeljne pravice, t.j. upoštevanja inherentne vrednosti življenja.

In ravno to je tisto, kar počno dr.Balluch in somišljeniki, ko se zavzemajo za ukinitev baterijske reje (in ostalih "najhujših" oblik izkoriščanja živali), saj s tem sporočajo javnosti, da problem ni reja, temveč baterijska reja. Da problem ni raba, temveč zloraba živali. Da problem ni izkoriščanje, temveč način izkoriščanja. Zato tovrstni aktivizem ponazarja hudo moralno zmoto, še dodatno poglablja moralno zmedo v javnosti, utrjuje specizem, ter odmika prizadevanja daleč stran od uveljavljanja pravic živali.

Naj še poudarim, da nikakor ne dvomim v dobronamernost dr.Ballucha. Trdim le, da se moti in to tudi utemeljujem. To je vse.

TRETJIČ;

Sprašujete (oziroma bolje rečeno hudujete se) kako si drznem pošiljati "protestna pisma vsem razstavljalcem" Vegafesta Mostec 2015.

Na tem mestu ponovno prilagam originalno pismo, ki sem ga poslal tudi vam osebno in morda s skupnimi močmi naposled le najdemo v katerem stavku se je skrival kakšen protest. Citiram:

»Spoštovani g.Miloš Židanik!  

Pred časom sem zasledil informacijo, da boste v soboto, 23.5.2015, na "Vegafest Mostec" prisotni kot predavatelj. Ob tem sem zasledil tudi, da bo eden izmed predavateljev dr.Martin Balluch, aktivist za pravice živali iz Avstrije. Že nekaj časa spremljam njegovo delo, kot tudi delo večine organizacij za (pravice/zaščito/dobrobit) živali, zato bi vam želel predstaviti nekaj pomembnih ugotovitev, podkrepljenih z argumenti in empiričnimi dokazi. Namreč, vse bolj se izkazuje, da njegov pristop, kot tudi pristop večine organizacij in društev pelje v napačno smer, stran od pravic živali. Nadejam se, da boste po prebranem malce bolje spoznali ozadje in resnične posledice prizadevanj organizacij, društev in posameznikov kot je dr.Balluch. 
Moj edini namen v tem oziru je osveščanje tistih ljudi, ki jim je očitno mar za živali, a morebiti (še) niso seznanjeni z nekaterimi nadvse pomembnimi vidiki različnih pristopov k aktivizmu. Toplo priporočam, da si vzamete čas in preberete vsa 4 besedila, da boste dobili uvid v srž problematike, ter si na podlagi tega ustvarili lastno mnenje [v nadaljevanju sem nato priložil spletno povezavo do dveh Balluchovih esejev, odgovor prof. Francioneja in svoj odgovor; op.]. Vljudno vas prosim, da to sporočilo posredujete tudi svojim somišljenikom.« (konec citata) 

Kasneje sem nekaterim ostalim prejemnikom tega pisma (udeležencem "Vegafesta Mostec") dodal še sledeče, citiram:

»Moj namen ni obsojati, še manj diskreditirati na osebnem nivoju. Moj EDINI NAMEN je zavzemanje za odpravo izkoriščanja živali, zato se osredotočam na podajanje konstruktivne kritike, argumentirano zagovarjanje stališč in osveščanje [...] Glede na to, da dr.Balluch te dni prihaja v Slovenijo kot nekdo, ki naj bi ponazarjal rešitev na področju zavzemanja za pravice živali, o čemer bo poučeval naše aktiviste, se mi zdi nujno opozoriti na nekatere ključne zadeve. Na podlagi tega lahko sprožimo konstruktivno javno razpravo o perspektivah naših prizadevanj za živali, da bi jih kar najučinkoviteje prenesli v prakso. Navsezadnje naj bi se vsi aktivisti zavzemali za isti cilj – odprava izkoriščanja živali. Odprtost za nove ideje je nujen predpogoj, zato bom vesel, če bom slišal tudi čimveč vaših mnenj in predlogov o konkretnih zadevah, ki jih objavljam.« (konec citata)

Razodenite mi, prosim, g.Židanik, v katerem delu mojega pisma delujem nestrpno, negativno nastrojeno, protestno in nepripravljen poslušati drugačna mnenja?!

ČETRTIČ (KOT DODATEK);

Za dodatno podkrepitev teze o zmotnosti Balluchovega pristopa, bom izpostavil še en del njegovega načina razumevanja reševanja problematike pravic živali, kjer postreže s konkretnim predlogom za postopno dosego odprave izkoriščanja vseh živali. Dr.Balluch navede posamične zakonske korake, ki naj bi privedli do tega, pri čemer žal ne uvidi, da pravzaprav čisto vsak korak ponazarja utrjevanje specizma, saj ustvarja stopenjsko lestvico vrednosti posameznih življenj.

Takole pravi, citiram: 

»Politically, we can indeed provide a continuous transition from laws that do not restrict animal usage at all, to complete animal rights based on an equal value of the lives of each individual:

à No restriction of the use of animals

→ indirect protection (a ban on abusing animals if that upsets humans)

  → minimal direct protection (a ban on beating animals „too much“)

   → relevant protection of economically irrelevant animals („pets“)

    → relevant restriction of economic use of animals (e.g. cage ban)

     → radical restriction of economic use of animals (only free range)

      → ban on killing

       → „weak rights“ according to Mary Midgeley

        → the only right: to have animal laws executed

         → basic rights for some animals (e.g. Great Ape Project)

          → basic rights for all animals

           → equal value of life and suffering for all animals (incl. humans)« 

(konec citata)

Kot lahko vidimo, tovrstni predlogi zakona, ne le, da ne vodijo k odpravi statusa lastnine, temveč ga sleherni naslednji zakon celo utrjuje. Že če pogledamo zgolj prve tri točke (puščice) lahko ugotovimo zaskrbljujoče dejstvo, da gre za specistično gledanje na živali, saj smatra, da je s t.i. "zakonom posredne zaščite"  sprva vredno prepovedati le tiste oblike mučenja živali, ki vznemirjajo ljudi(?!). Temu naj bi sledilo sprejetje t.i. "zakona minimalne neposredne zaščite", ki bi prepovedovalo "prekomerno" pretepanje živali. Naslednji zakonski korak naj bi ustrezno zaščitil "ekonomsko nedonosne  oz. nepomembne" živali, kot so "hišni ljubljenčki". Tudi vsak nadaljnji korak zunaj zakonske določbe striktno pušča "manjvredne" živali. Predzadnja faza pred sprejetjem osnovnih pravic za vse živali naj bi vključevala pravice samo za nekatere živali (omenjajo se npr. primati). Sprašujem se, na kakšen način si dr.Balluch predstavlja ta naslednji "kvantni skok" od zaščite pravic človeku podobnih opic do zaščite pravic vseh živali. Namreč, javnost, ki je ravnokar sprejela idejo o smiselnosti zaščite pravic človeku najpodobnejše živali, naj bi že v naslednjem hipu dojela tudi smiselnost zaščite preostalih 4.475 vrst sesalcev (med njimi 1.702 vrst "osovraženih" glodalcev), kolikor so jih znanstveniki do danes potrdili. Kdaj torej potem pride na vrsto 7.984 vrst plazilcev, 9.000 vrst ptic, 24.500 vrst rib, 100.000 vrst mehkužcev, 1 milijon vrst žuželk, itd.? Biologi so doslej opisali skoraj 2 milijona različnih živalskih vrst, še veliko večje pa je število neodkritih. In za vsako izmed tega velikega števila vrst bi bilo očitno treba podati utemeljitve, temelječe na specifiki posamezne vrste, oz. zakaj naj bi si ravno ta vrsta zaslužila pozornost ljudi in posledično zaščito svojih osnovnih pravic - če gre sklepati po utemeljitvah, ki jih bo potrebno vsakič znova podati pri predhodnih fazah zakonov, ki jih predlaga dr.Balluch. Kakšen nesmisel!

Po drugi strani pa abolicionistični pristop elegantno zaobide vse te vmesne faze in preide direktno na vegansko sporočilnost, oz. na zaznavanje pravic vseh živali – temeljne pravice do tega, da ni obravnavana kot lastnina, iz česar sledijo vse ostale; in vse to zgolj z logičnimi utemeljitvami podanimi človeku, ki ga nagovarjamo (na primer: praktično vsi ljudje že tako ali tako verjamejo v veganstvo, saj se strinjajo, da je neupravičeno živalim povzročati trpljenje in smrt zavoljo trivialnih razlogov - užitek, zabava ali navada – saj za to ni ne zdravstvenih, ne okoljskih in ne ostalih upravičenih razlogov). Iz osebnih izkušenj lahko potrdim, da tovrstni aktivizem deluje. In to suvereno! Želel bi si, da ga osvoji tudi čimveč naših veganov. Dostopnega je ogromno odličnega izobraževalnega materiala, kot na primer nova spletna stran http://www.howdoigovegan.com/. Med drugim zelo zanimivo, kreativno in brezplačno izobraževanje nudijo tudi prostovoljci pri International Vegan Association: http://www.internationalvegan.org/  Tukaj je seveda še nepogrešljiva spletna stran www.AbolitionistApproach.com

Do napredka na vseh področjih v zgodovini človeštva nikoli ni prišlo s slepim sledenjem avtoritetam ali prevladujoči večini, temveč s kritičnim umom napredno mislečih posameznikov in ubiranjem novih poti.

V upanju na poenotenje prizadevanj znotraj gibanja za pravice živali, ki bi peljalo v smer veganstva, vas lepo pozdravljam! 

Leon Kralj 

******* 

Če so živali moralno pomembne, potem veganstvo ni opcija - je nuja. Vsaka organizacija, društvo ali posameznik, ki trdi, da pripada gibanju za pravice živali, mora zavzeti jasno stališče, da je veganstvo moralni imperativ. 

---------- 

Mag. Miloš Židanik, dr. med., specialist psihiater, je eden vidnejših protagonistov slovenskega "gibanja" za pravice živali in predavatelj na številnih dogodkih, organiziranih s strani Društva za osvoboditev živali in Slovenskega veganskega društva. 

DODATEK: 
Odziv dr. Židanika na moje pismo si lahko ogledate tukaj: 
https://leonkralj.blogspot.si/2015/09/odziv-dr-milosa-zidanika-na-odprto.html