torek, 08. november 2016

O človeku podobni inteligenci in moralni vrednosti

Redno smo priča medijskem poročanju o raznih znanstvenih odkritjih v zvezi s tem, da imajo živali določene kognitivne značilnosti, ki jih povezujemo s človeško inteligenco. Posledica teh ugotovitev je, da v kolikor imajo živali človeku podobno inteligenco, potem imajo večjo moralno vrednost. Bolj kot so "pametne" (po človeških merilih), večjo moralno vrednost imajo.

Takšen pristop je problematičen iz številnih razlogov:

Prvič, nikakršne smiselne povezave ni med posedovanjem človeku podobne inteligence in moralno upravičenostjo uporabe živali kot vira za človeka. Imeti človeku podobno inteligenco pove kvečjemu to, da imajo določene živali neke specifične interese, ki jih druge živali morda nimajo. Človeku podobne opice, ki v mnogih ozirih posedujejo človeku podobno inteligenco, imajo lahko neke interese, ki jih nimajo psi ali ribe. Toda človeku podobne opice, psi in ribe imajo vsi interes, da niso obravnavani kot vir za človeka preprosto na osnovi tega, ker so čuteča bitja oz. imajo subjektivno zavedanje samega sebe. Vsa čuteča bitja imajo tako interes, da ne trpijo, kot tudi interes po nadaljevanju življenja. In ta dva interesa povsem zadostujeta za to, da nobeno čuteče bitje ne bi smelo biti obravnavano kot vir za človeka.

Razglašamo, da ima človeška inteligenca sama po sebi moralno vrednost le zato ker smo ljudje. Če bi bili ptice, bi razglašali, da je sposobnost letenja sama po sebi moralno vredna lastnost. Če bili ribe ribe, bi razglašali, da je sposobnost živeti pod vodo sama po sebi moralno vredna lastnost. Toda razen našega očitnega vase zaverovanega koristoljubnega razglašanja, ni ničesar samo po sebi moralno vrednega glede človeške inteligence.

Drugič, če trdimo, da človeku podobna inteligenca šteje v moralnem smislu, potem neobhodno pravimo, da so bolj inteligentni ljudje moralno vrednejši od manj inteligentnih. Morda vseh ljudi res ne obravnavamo enako. Kirurgu damo večjo plačo kot hišniku, ker njegove sposobnosti vrednotimo višje. Toda, tudi če predpostavimo, da je različna višina plače upravičena, ali bi rekli, da je hišnik vreden manj od kirurga pri odločanju o tem koga od njiju uporabiti kot prisilnega darovalca organov ali udeleženca v bolečih poskusih? Nikakor. Ko govorimo o tem koga uporabiti izključno kot vir za druge, sta oba enaka.

Razen če želimo biti specisti, moramo zaključiti, da so vsa čuteča bitja – ljudje ali živali – enaka v tem, da ne smejo biti obravnavana kot vir za druge ljudi.

Tretjič, igra "kdo je pametnejši" je ena izmed tistih iger, pri kateri ne-človeške živali nikoli ne morejo zmagati. Že desetletja vemo, da imajo človeku podobne opice človeku podobno inteligenco, kar niti ne bi smelo biti presenetljivo, z ozirom na genetsko podobnost med nami. Verjetno ne bo nobeni drugi ne-človeški živali nikoli pripisana večja stopnja človeku podobne inteligence. In vendar jih še naprej izkoriščamo na vse mogoče načine (kot tudi številne druge ne-človeške primate).

Igra "kdo je pametnejši" je ravno to – igra. Predstavlja še eno v nizu preprek, ki onemogočajo, da bi priznali živalim moralno vrednost in namesto tega še naprej izvajamo trapaste (in za živali škodljive) raziskave, ki ugotavljajo ali so živali sposobne reševati človeške matematične uganke in opravljati druge naloge, ki nimajo prav nobenega pomena v moralnem smislu.

Vemo že čisto vse kar je potrebno vedeti za to, da zaključimo, da ne moremo upravičiti prehranjevanja z živalmi, oblačenja vanje oz. njihovega izkoriščanja, saj so (tako kot mi) čuteča bitja. Imajo subjektivno zavest. Nočejo trpeti in želijo živeti.

In to povsem zadostuje.

******
Če še niste vegan, prosim postanite vegan. Je zelo enostavno, boljše za vaše zdravje in okolje; a najpomembneje - je moralno pravilna odločitev.

Če ste že vegan, potem na nenasilen in ustvarjalen način izobražujte ostale ljudi o veganstvu.

Gary L. Francione
©2011 Gary L. Francione

Prevod: Leon Kralj


Sorodne teme (kliknite na povezavo):




Ni komentarjev:

Objavite komentar